ablete - Zdravniška zbornica Slovenije

iz zgodovine medicinestomatoloških društev Jugoslavije je bila nato ustanovljenaistega leta, 2. in 3. septembra 1933 pa je bil prvi kongres Zvezev Crikvenici. Kongresu je prisostvovalo 53 zobozdravnikov izSlovenije, Hrvaške, Srbije in Dalmacije. Od Društva zobozdravnikovDravske banovine so bili na kongresu: dr. Egon Bassin,dr. Robert Hlavaty, dr. Boris Kristan, iz Maribora, dr. FrancBreznik iz Gornje Radgone in dr. Davorin Flis s Prevalj.Tedaj so za predsednika Zveze izvolili dr. Juraja Bocaka izZagreba. Od slovenskih zobozdravnikov so bili v odbor izvoljenidr. Ante Logar (podpredsednik), dr. Robert Hlavaty, dr.Srečko Pucher in dr. Egon Bassin. Za urednika Stomatološkegaglasnika, ki je leta 1932 začel izhajati v lastništvu in uredništvubeograjskega zobozdravnika dr. Milivoja Petrovića, je bilna kongresu izvoljen dr. Juraj Kallay. Poslej je pod imenomGlasnik, mesečnik Stomatološkega društva Jugoslavije, štiri letaizhajal v Ljubljani.Med 7. in 10. septembrom 1934 je na Bledu potekal kongresjugoslovanskih zdravniških društev na temo »Zdravstvo navasi« in hkrati 2. kongres Zveze stomatologov, katerega se jeod 400 članov udeležilo 55 zobozdravnikov iz Slovenije, Srbije,Hrvaške, Dalmacije ter Bosne in Hercegovine. Glavna tematega kongresa je bila »Moderna ortodontska terapija«. Obravnavaliso še več drugih strokovnih vprašanj. Ob koncu kongresaso na skupščini obravnavali vzroke izstopa številnih beograjskihzobozdravnikov iz Zveze, ki so ustanovili svoje Društvo stomatologov.Tako sta nastali v Beogradu dve društvi stomatologov.3. kongres stomatologov je bil v Beogradu od 28. septembrado 2. oktobra 1935 – tudi tokrat ob kongresu Jugoslovanskegazdravniškega društva. Na njem so bili predavatelji tudi izAvstrije, Češkoslovaške, Nemčije in Bolgarije. Predaval je šeljubljanski zobozdravnik dr. Kallay »O paradontozi«, ki jo jena podlagi lastnega raziskovanja razdelil na benigno, maligno,sekundarno in kombinirano.Ob 18. kongresu jugoslovanskih zdravnikov v Novem Sadu 10.oktobra 1937 je sočasno potekal tudi 4. kongres Zveze stomatološkihdruštev. Na njem so imeli predavanja dr. Vaclava Jelineka»O stomatidima in gingevitidima«. Na skupščini so razpravljalio stanovskih vprašanjih: o zakonski regulativi dajanjakoncesij zobnim tehnikom, ki so z delom prodirali v strokovnapodročja terapevtov, in o propagandi za včlanitev zobozdravnikovv Zvezo, pa o gospodarskih vprašanjih ter o društvenemčasopisu, ki naj bi začel izhajati v Zagrebu pod imenom Foliastomatologica. Tedaj je bilo v Zvezo včlanjenih 222 zobozdravnikov,od tega 60 iz Slovenije. Na skupščini Zveze leta 1939 soobravnavali nemoč Zveze, da bi preprečila izdajo novega zakona,ki daje zobnim tehnikom možnosti hitrejšega napredovanjav poklic zobnih terapevtov, pa tudi o trenutnem položaju Zvezein drugih problemih. Tedaj je urejanje Folie ponovno prevzelljubljanski zobozdravnik dr. Kallay, ki se je oktobra 1940 odselilv Zagreb, z njim pa tudi sedež časopisa.Sodelovanje z zobozdravniškimiorganizacijami iz tujinePotem ko se je povojno urejanje stanja v zobozdravstvu okrepiloin se je število zobozdravnikov povečalo, so leta 1928 začelirazmišljati o povezavi s tujimi in mednarodnimi zobozdravniškimiorganizacijami, od katerih so pričakovali veliko, zlasti na področjustrokovnega usposabljanja članstva in dviga stroke na višjo raven.Prvi pomembnejši uradni stik z društvom iz tujine je vzpostavildelegat društva dr. Avgust Rodoschegg z udeležbo na skupščiniavstrijskih zobozdravnikov leta 1927 v Gradcu. Tedaj so češkoslovaškizobozdravniki povabili slovensko društvo na kongres zobozdravnikovMale antante, ki se je odvijal naslednje leto v Pragi. Leta1931 so na pobudo prof. Cieszynskega iz Lvova začeli z ustanavljanjemZveze slovanskih stomatoloških društev. Tudi slovenskodruštvo je bilo povabljeno v to Zvezo. Zveza je imela leta 1933 vPozanju prvo vseslovansko zborovanje stomatologov, katerega seje udeležilo okoli 2500 strokovnjakov, slovenske zobozdravnikeje zastopal dr. J. Kallay. Zveza je izdajala svoj časopis »Slovanskastomatologija«. Na zborovanju slovenskega društva 28. januarja1928 je bilo sklenjeno, da pristopi k mednarodni zobozdravniškiorganizaciji FDI. Društvo je vanjo delegiralo dr. Rodoschegga.Kongresa FDI od 2. do 8. avgusta 1936 na Dunaju se je udeležilookoli 3000 zobozdravnikov iz vsega sveta, ki so delo opravljaliv 15 sekcijah. Na njem je slovenski delegat dr. Kallay predaval o»Anatomski motorizaciji premolarjev« in o »Ustni flori novorojenčka«.Slovenski zobozdravniki so preko Zveze stomatološkihdruštev Jugoslavije sodelovali tudi z Mednarodno stomatološkozvezo ASI. Ta se je ukvarjala predvsem z zagotavljanjem strokovnegadela zobozdravnikom in je prirejala svoje kongrese na pet let.Drugi kongres je imela sredi aprila leta 1935 v Bologni. Na njemje bilo navzočih 850 delegatov iz 22 držav. Jugoslovansko Zvezo jeponovno zastopal dr. Kallay iz Ljubljane. V poročilu s kongresa jemed drugim zapisal: »Zaželjeno je, da se čimveč kolegov včlani vto mednarodno organizacijo, čeprav kake posebne koristi od nje nebodo imeli; le da so člani te stanovske organizacije.«Društvo za raziskovanjeparadentoze – ARPA JugoslavicaAssociaton pour les recherches sur la paradentose (Društvo zaraziskovanje paradentoze) ali s skrajšanim uradnim nazivom temednarodne organizacije stomatologov – ARPA Internationale,je bilo ustanovljeno 31. maja 1932. Ustanovitelji so bili predstavnikistomatologov Francije, Nemčije in Švice, njim pa so se natopridružili stomatologi 20 držav. Namen ARPE je bil spodbujatizobozdravnike pri raziskovanju in preučevanju paradentoze in pritem vzpostavljati tesno sodelovanje z internisti. ARPA je imelasedež v Ženevi in je bila podrejena civilnim zakonom deželegostiteljice.Konec leta 1934 je odbor ARPE povabil Zvezo stomatologov Jugoslavije– kot prvo balkansko državo – da ustanovi svojo ARPO.Temu vabilu se je posvetil zlasti ljubljanski zobozdravnik dr. Kallay,ki se je sicer že prej ukvarjal s problematiko etiopatogeneze interapije paradentoze. Na skupščini zagrebškega stomatološkegaRevija ISIS - Julij 201037