ablete - Zdravniška zbornica Slovenije

Zavodnikpristopu spodmika verodostojnost. In s tem drugim imam jaznajveč težav. Ko napotni zdravnik pošlje bolnega otroka ZVSše k tebi. Ker si ga ne upa poslati domov, čeprav je zelo verjetnoSNN. Seveda ti nimaš možnosti otroka ZVS poslati še h komudrugemu, saj živiš in delaš v klinični slepi ulici.Klasične ZVS-indikacije za napotitev na IK so predvsemčasovne (začetek podaljšanega vikenda, petek zvečer, otrok sedo zaključka ordinacijskega časa noče polulati) in družbene(čez dva dni planiran odhod v Egipt s petmesečnim otrokom,ki ima vročino), le manjši delež je medicinskih (npr. petehialniizpuščaj). Nekatere napotitve se da že na tem mestu opredelitikot nepotrebne – petmesečni otrok pač od Egipta itak ne boimel nič razen driske, zdravstveni domovi imajo dežurno službotudi preko podaljšanega vikenda, otrok se bo pač polulal naslednjidan in okužba sečil pri otroku praktično nikoli ne poteka vobliki sepse.Napotne zdravnike razumem. Opravka imaš s prevelikimnavalom vedno bolj zahtevnih bolnikov, zato si časa za natančenpregled in pogovor sploh ne moreš privoščiti. In v takemozračju je težko delati. V tolažbo pa lahko povem, da tudi prinas na IK ni bistveno bolje. In seveda se zavedam, da povsemprepričan v svoj prav in posledično miren ne moreš biti nikoli.Otrok z vročino in normalnimi izvidi lahko čez 12 ur umre ssliko septičnega šoka. Zelo malo verjetno, a vsemu navkljubmogoče. Kljub uporabi vseh mogočih algoritmov, smernic inkliničnih poti. In živeti oziroma spati s takšnim tveganjem jetežko. Možnost neugodnega izida bolezni, da ne rečem zmotnepresoje ali celo strokovne napake, pa se eksponentno zmanjšujez oddaljenostjo od bolnika. Ste že kdaj slišali, da bi nekoga, kise ukvarja z zgodovino medicine, mediji vlačili po zobeh? Sevedane. Ker se ne ukvarja z bolniki. Lahko se zmoti za sto let vletnici smrti neke korifeje, pa se ne bo zgodilo nič. Za nekoga,ki se ukvarja s katerokoli vejo nepisarniške medicine, pa je lahkousodna ena napačno postavljena decimalna vejica.Pustimo ob strani ZVS in SNN, pomemben je edinole odnosdo bolnika in svojcev. In v tej luči sem prepričan, da bi bilo vzdravstvu marsik(d)aj bolje, če bi se zdravniki za svoje bolnikezavzeli kot za svojce. Bilo bi sicer neprimerno težje, a pomembenje le končni rezultat in ta bi bil boljši.In kako so nam lahko v pomoč moderne tehnologije?Ta mesec moramo za potrebe vodstva UKC beležiti v dežurstvuopravljeno delo in pri tem pogrešam elektronski pripomoček,ki bi to delal namesto mene. Pred nekaj leti smo v rubriki SISI(v času ministrovanja profesorja Kebra, to so bili zlati časi zaSISI) predstavili elektroergoencefalograf, namišljeno napravico,ki bi zdravnikom v času dežurstva odjemala možganske valovein na ta način merila ter obračunavala opravljeno (predvsemintelektualno) delo. Sedaj to žal počnemo na roko in če hočešopravljeno delo beležiti sproti, nimaš časa, ker imaš polneroke bolnikov, za nazaj pa delaš to po spominu in se ti lahkoprikrade kakšna napaka. In potem pomotoma zabeležiš, dasi se namesto na oddelku od 17.40 do 17.55 praskal po riti vsprejemni ambulanti. Kar po mnenju vodstva in javnega mnenjaitak počnemo ves čas (se namreč praskamo po riti). In ravnozaradi praskanja po riti in vrtanja po nosu (kliničnih znakovbrezdelja) je toliko bolnišničnih okužb! Ker si vmes ne razkužujemorok (ko pa tako peče!).Do leta 2015 naj bi za sistem e-Zdravje namenili 67 milijonovEUR. Predlagam, da namesto vsega denarja, ki ga z lopatodajemo raznim infonetom, src-em in marandom, na spletnemportalu e-Zdravje objavimo vse GSM-številke in elektronskenaslove slovenskih zdravnikov, razvrščenih po specialnosti.Bolnik se bo lahko neposredno obrnil na določenega zdravnika,če le-ta ne bo takoj dvignil mobilnika, mu bo poslal SMS, čepa še to ne bo vžgalo, sledi e-pismo. Mogoče bi bilo najlaže, čebi vsakemu zdravniku kar v glavo vgradili najnovejši iPhone aliBlackberry z integrirano profesionalno kartico ZZZS in že bibil vključen v sistem e-Zdravje. S tem bi bila dosežena večinaciljev projekta, zdravstvo bi bilo dostopno vsakomur, čakalnihvrst ne bi bilo več in Julijana Bizjak Mlakar in drugi samooklicaniskrbniki javnega zdravstva bi mirno spali.Seveda bi na ta način slovenskim zdravnikom uničili zasebnoživljenje (in videz), pa saj nam ga ni kaj prida ostalo (predvsemzasebnega življenja, nekaterim tudi videza). Itak naj bi že obvpisu na medicinsko fakulteto vedeli, kaj nas čaka, kaj se zdajpritožujemo. Ker pa smo poleg vsega še tako nesramno dobroplačani, naj bomo kar lepo tiho in štejemo denarce, dokler jih šeimamo.Pa da ne boste mislili, da jamram. Če bi se še enkrat odločal, kajštudirati, bi še enkrat izbral medicino. In če bi še enkrat moralizbrati specialnost, ni dileme. Ker je to super poklic, kjer lahkonarediš veliko dobrega (roko na srce, tudi kaj slabega). Edinatežava je v tem, da je zdravnikov premalo. Zato delamo prevečin smo zato preveč plačani, kar spet ni v redu. In če bomo imeliveč zdravnikov, bomo zdravniki sicer delali manj, ampak nas boveč in bo spet za plače šlo preveč denarja, kar spet ne bo v redu.In tu skromno predlagam revolucionarno rešitev, najavljenože v naslovu: moderne tehnologije. Z njihovo pomočjo bomo(npr. v okviru centra odličnosti) ustvarili virtualne zdravnike.In to ne enega, cel virtualni klinični center! Itak se dandanesvse dogaja na spletu, na Facebooku, na Twitterju in kar je šepodobnih spletnih shajališč. Zdravnik mora biti tam, kjer sopacienti. Če so pacienti na netu, naj bo tudi dohtar na netu. Inče imajo na spletni davkariji svojo virtualno asistentko Vido, kirešuje tako kompleksne probleme, kot je odvajanje dedeveja, bipa tudi mi lahko imeli svoje virtualne zdravnike, npr. e-Dušana,e-Dorjana in e-Gordano, ki bi dežurali 24 ur na dan 365 dni naleto in bi bili dostopni na portalu e-Zdravje in bi svetovali priodvajanju blata ali pri odstranjevanju klopov ali kako se znebitiznamenj ali strij, ali pa bi presajali organe po tekočem traku. Paše bistveno cenejši bi bili od nas, navadnih zdravnikov iz mesain krvi. Bolnik bi bil zdrav, zdravstvena blagajna pa cela. Pa najkdo reče, da to ni dobra rešitev!Revija ISIS - Julij 201097