ablete - Zdravniška zbornica Slovenije

Medicinalaserje. Danes imamo na razpolago več laserskih sistemov, ki seuporabljajo v ta namen, in sicer takšnih, ki proizvajajo svetlobovalovnih dolžin, ki se absorbira v hemoglobinu (810 nm, 910nm, 940 nm, 980 nm) ali v vodi (1319 nm, 1320 nm, 1470nm). Prvi segrevajo kri v žili, slednji pa samo vensko steno.Učinkovitost laserske ablacije safenskih ven je približno enakakot z radiofrekvenčnim posegom – razlika med njima je v tem,da je pogostnost stranskih učinkov, predvsem bolečin, ekhimoz,opeklin in perforacije žile, pri laserskih postopkih večja. Neugodnistranski učinki so odvisni predvsem od vrste laserja tervalovne dolžine svetlobe, ki ga proizvaja: sodobni laserji imajonamesto linearnega žarka na konici katetra radialno (žarkasto)oddajanje svetlobe, kar pripomore k bolj enakomernemu segrevanjuter zmanjšanju možnosti za perforacijo žile.Največja prednost endovaskularnih posegov je, da se pacientlahko že naslednji dan vrne k svojim vsakdanjim aktivnostimin da okrevanje skorajda ni potrebno. Trajanje kompresijsketerapije po posegu je precej skrajšano, saj nosi kompresijskenogavice le dva tedna po posegu.Morda še zanimivost: V kliničnih študijah se trenutno preiskujejoučinki termalne ablacije safenskih ven s pomočjo vodnepare (S. Schuller Petrović, osebno poročilo) in morda bo to vprihodnje tudi ena od enostavnih sodobnih možnosti za zdravljenjerefluksa v intrafascialnih insuficientnih venah.Sočasno z endovaskularnim posegom lahko flebolog medsamim posegom dodatno odstrani večino podkožne varice spomočjo flebektomij v tumescentni anesteziji skozi izjemnomajhne incizije (največ 1–3 mm). To prispeva k odličnemukončnemu estetskemu izgledu. Seveda je ključ uspeha polegizurjenosti pri samem posegu tudi natančna predoperativnaultrazvočna diagnostika in oznaka obolelih ven.V približno istem časovnem obdobju je svojo renesansodoživela tudi skleroterapija varikoznih ven, ki se dandanesuporablja lahko tako za zdravljenje telangiektazij kot tudi zavečje, magistralne vene, kot so safene. Danes večina flebologovsklerozira večje vene s pomočjo pene, ki jo pripravijo iz 0,5- do3-odstotnega polidokanola in zraka v razmerju 1 : 4. Številneraziskave so pokazale, da sklerozantno sredstvo v obliki peneučinkoviteje sklerozira žilo, predvsem zato, ker pena popolnomaiztisne kri iz svetline in omogoči neposreden stik detergentaz endotelom zdravljene vene. Ko gre za večje žile, posebejveno safeno, se pena vbrizga v žilo ob sočasnem ultrazvočnemnadzoru, ob tem se spremlja njen učinek in dolžina žile, kije bila v stiku s peno – pri tem je najbolj pomemben kriterijučinkovitosti spazem vene. Običajno lahko med enim posegomvbrizgamo do 10 mL pene. Postopek je enostaven in hiter tercenovno sprejemljiv. Čeprav je v primerjavi z drugimi endovaskularnimiposegi manj učinkovit (pogostnost takšne zaporeje 65 do 80 odstotkov), pa je njegova prednost v tem, da galahko po potrebi večkrat ponovimo. Četudi vena rekanalizira,lahko postopek kadarkoli ponovimo. Sam postopek ne zahtevaniti dodatne anestezije niti posebne opreme, razen seveda žeomenjenega ultrazvočnega aparata. Bolniku po sklerozacijinadenemo kompresijske nogavice in takoj se lahko vrne kobičajnim aktivnostim.Stranski učinki so, glede na število do sedaj zdravljenih bolnikov,redki. Nekateri so enaki kot pri drugih endovaskularnihposegih (flebitis, tromboza), nekateri pa so specifični za skleroterapijona splošno: glavobol, skotomi, prehodne ishemičneatake (zelo redke), razjede. Prvi so posledica migracije penev arterijski pretok skozi odprt foramen ovale (ki ga najdemopri skoraj 20 odstotkih popolnoma zdravih ljudi). Pravilomaso prehodni in ne puščajo posledic. Slednji so lahko posledicanaključnega vbrizganja pene v arterijo (ultrazvočni nadzor tomožnost skorajda popolnoma preprečuje) ali prehoda sklerozantnegasredstva v arterije skozi arteriovenske anastomoze,do česar lahko praviloma pride ob sklerozaciji telangiektazij.Tega žal ne moremo preprečiti, saj ni možno ugotoviti, kateretelangiektazije in venektazije imajo AV-anastomoze. Na srečoso takšne nekroze omejene na kožo, so relativno majhne in sepraviloma pripetijo na goleni. Če obstajajo ustrezne indikacije,lahko skleroterapijo s peno opravimo tudi pri bolnikih z najboljpogostimi trombofilijami ob sočasni profilaksi z enim odmerkomnizkomolekularnega heparina. Za vse endovaskularneposege je priporočljivo, da se bolniki po posegu takoj gibljejo. Stem se precej zmanjša že tako majhna možnost globoke vensketromboze.Z željo po celostni in kakovostni obravnavi bolnikov z venskimitežavami smo lani v Dermatološkem centru na Parmovipričeli s sodelovanjem z vodilnim centrom za zdravljenje venskihobolenj v Avstriji – Venex centrom z Dunaja, ki ga vodiprof. dr. Sanja Schuller Petrović, vodilna evropska strokovnjakinjaza področje interventne flebologije ter predsednica Avstrijskegazdruženja za flebologijo in dermatološko angiologijo.Od lanske jeseni izvajamo zgoraj opisane postopke, vključnos sodobnimi endovaskularnimi posegi na venah. Celostnaobravnava bolnikov z venskim popuščanjem obsega natančnodiagnostiko (dupleks ultrazvočni pregledi ter fotopletizmografijaza oceno funkcije venskega sistema nog) ter posameznikuprilagojeno zdravljenje v lokalni tumescentni anesteziji (endovaskularneablativne metode, ambulantne flebektomije tersklerozacija s peno pod ultrazvočnim nadzorom). Upamo, dabo tovrstno sodelovanje ter sodelovanje s podobnimi slovenskimicentri izboljšalo obravnavo naših bolnikov z kroničnimvenskim popuščanjem in sočasno odprlo nove prostore zaraziskovalno dejavnost.Izjava o konfliktu interesovPodpisana mag. Metka Adamič, dr. med., in prof. Miloš D.Pavlović, dr. med., avtorja članka Endovaskularni posegiv flebologiji, izjavljava, da sva članek napisala na osebnopobudo z željo, da seznaniva bralce revije s sodobnimi možnostmiznotrajžilnih postopkov v flebologiji. Najin članekne vsebuje reklamnih sporočil in je pregled znanstvenopotrjenih dejstev o znotrajžilnih postopkih v zdravljenjukroničnih venskih motenj.44 Revija ISIS - Julij 2010