1. PDF document (3855 kB) - dLib.si

Slovenstvo po svetu je kot slabo fiksirana fotografijaJe proces mogoče ustaviti?Govor g. Florjana Auserja, predstavnika Slovenceviz Avstralije v Svetu Vlade RS za Slovence po svetu,v slovenskem parlamentu v Ljubljani, 1. julija 2010.Spoštovani predsednik Državnega zbora - gospodPavel Gantar, spoštovani minister dr. Boštjan Žekš,spoštovani predsednik Komisije za odnose s Slovenciv zamejstvu in po svetu g. Miro Petek, spoštovaniSlovenci po svetu in zamejstvu, drage Slovenke inSlovenci doma v sončni deželi pod Alpami. Nenavadennaslov prispevka so mi dejali. Mnogi od vas ste imelistaro “boksovko”, malo premožnejši, staro lajko. Manjpa vas je črno-bele fotografije izdelovalo v domačikopalnici pri rdeči luči. Čar teh skrivnostnih trenutkovje bilo počasno prihajanje fotografije na fotografskipapir. Fotografijo je bilo potem treba še fiksirati, sajče ta postopek ni bil dobro opravljen, je slika zbledela.Naše stare fotografije, spravljene po navadi v škatli začevlje, počasi bledijo in izginjajo, a ne le zaradi slabegafiksiranja, ampak ker jim ne namenjamo nobene negein zaščite.Slovenstvo po svetu je nekaj podobnega kot fotografijav nastajanju in ob tem spravljena v škatlo. Prišli smo vtuje dežele in se počasi razvili v dobro sliko. Vključevaliin vključili smo se v okolje, kamor smo prišli. Gradili smosvoje lastne domove, s prostovoljnimi deli in finančnimiprispevki gradili cerkvene objekte in društva, prirejalismo zabave in učili najprej sebe tujega in sočasnootroke slovenskega jezika. Pripovedovali smo otrokomlepe zgodbe o domači grudi ter jim v glavo nežno položililjubezen do domovine, od koder smo prišli. Otrokomsmo omogočili najboljše šolanje v deželah, kjer smose naselili, odrekali smo se vsemu, kar bi onemogočilonašo vizijo.To je bilo šolanje, ki si ga sami nismo mogli zamisliti nitiv sanjah, saj so nam grozote druge svetovne vojne toonemogočile. Delali smo v tujih rudnikih, sekali sladkornitrs v nemogočih pogojih, gradili smo mogočne objektev tujih deželah, prijeli smo za vsako delo. Vse smostorili za to našo drugo, tretjo generacijo, da se lahkodanes Slovenci po svetu s ponosom ozremo nazaj naprehojeno pot in gledamo na svoje visoko izobraženepotomce, ki so uspešni zdravniki, znanstveniki, uspešnipolitiki ali podjetniki povsod po svetu in so lahko izredenpotencial za Slovenijo. Danes se zbiramo sami. Sivihlas, zgubanih obrazov prihajamo, opirajoč se na palice,v davno zgrajena društva. Bojimo se, kdaj nam bodoomejili vožnjo z avtomobilom, da v ta društva ne bomomogli več prihajati in bo vse skupaj začelo propadati.Mladih, ki smo jih vzgajali v svetovljane in državljanedržav, kjer živimo, ni. So prezaposleni in skrbijo zasvoje družine, slovenstvo jim postaja nepotrebno, sajso državljani dežele, v kateri so se rodili. Ostalo pajim je nekaj; ostala jim je v podzavest nežno položenaljubezen do naših domačih logov. Morda ne govorijo večslovensko, vendar v podzavesti razumejo materin jezik,poznajo in gojijo slovenske navade, kot so jih naučilistarši.Tukaj naša fotografija začne počasi bledeti. Je mogočeustaviti ali omiliti proces s sodobno tehnologijo inhitro komunikacijo, kjer ves svet postaja mala vas?Prepričan sem, da je mogoče to bledenje vsaj ublažiti!Povabilo Urada Vlade Republike Slovenije za Slovencev zamejstvu in po svetu pod naslovom Akcijski načrtsodelovanja s slovenskimi znanstveniki in drugimivrhunskimi strokovnjaki v tujini je ena od novih stičnihtočk. Svetovni slovenski kongres tradicionalno prirejasrečanja vrhunskih strokovnjakov, Ministrstvo zazunanje zadeve je letos priredilo srečanje diplomatov inčastnih konzulov na temo gospodarskega sodelovanja.To so svetle točke. Vprašanje pa je, kaj storiti s slovenskomiselnostjo, ki nas, Slovence po svetu ali v sosednjihdržavah, meče v koš političnih zdrah v Sloveniji.Po mojem mnenju, kar sem javno povedal že večkrat,so za neugodno javno mnenje o Slovencih zunaj mejaodgovorni ne le politični akterji, ampak tudi medijioziroma njihovi uredniki, ki o nas velikokrat poročajonegativno in z dosti gneva, češ, kaj nas bodo učilitile izseljenci, saj mi vemo vse! Naj svoje mnenjepodkrepim tudi z opažanjem, da slovenski mediji - takoje vsaj bilo v preteklih letih - o današnjem srečanju nebodo prelili veliko črnila, saj jih mi ne zanimamo. Lani jenajvečji slovenski dnevnik o srečanju objavil minimalnonovičko na neznani strani. Po drugi strani pa se lahko12 misli | julij - avgust 2010