Osebe, rojene v Avstraliji, tako v mnogih primerihnavajajo, da so avstralskega izvora, ne glede naizvorno državo njihovih staršev. Z gotovostjo lahkotrdimo, da je število državljanov slovenskegaporekla v Avstraliji precej večje, kot pa ga prikazujejo“uradne” statistike. Kljub temu le-te predstavljajouradno oceno števila oseb posamezneetnične skupnosti, saj so metodologija in popisnipostopki statističnega urada za vse državljaneAvstralije enaki.Na tem mestu še na kratko interpretirajmo podatkev Tabeli 1, ki ne glede na to, kako jih vrednotimo,izkazujejo povečanje števila oseb slovenskega izvorav vseh zveznih državah (z izjemo NorthernTerritory) za skupno skoraj 2.000 oseb. Najboljizstopa povečanje v zveznih državah Victoria,New South Wales in Queensland, kjer je tudi <strong>si</strong>cerslovenska skupnost najštevilnejša. Razloge zapovečanje lahko deloma iščemo tudi v ponovnempriseljevanju Slovencev v Avstralijo v zadnjem desetletju.V sklopu raziskave, ki jo opravljam med slovenskoskupnostjo v Avstraliji, je bila s pomočjo ambasadeRepublike Slovenije v Canberri vloženapobuda za posredovanje uradnih podatkov odavstralske vlade, natančneje od za to pristojnegaurada (Department for Citizenship and Migration),o številu novo izdanih državljanstev in trajnih vizumovza prebivanje slovenskim državljanov v Avstralijiv zadnjem desetletju. Tako bi morda izvedeliveč o številu Slovencev, ki so se v zadnjih desetihletih priselili na avstralski kontinent in se tukajpridružili “političnim” in “ekonomskim” izseljencem,kateri so se v Avstralijo naseljevali od petdesetihlet 20. stoletja naprej. Sam jih, pa naj mi pri tem v<strong>si</strong>prizadeti oprostijo, označujem s pojmom “turističnaemigracija”, saj se pri njih navadno proces selitvev Avstralijo začne tako, da <strong>si</strong> posameznik kot turistogleda državo in se pozanima o možnosti za zaposlitev,šolanju otrok, zdravstveni oskrbi... Šelepo “informativnem” obisku se (pogosto skupaj scelotno družino) začne namensko pripravljati zaselitev in <strong>si</strong> urejati zato potrebne dokumente.V kolikor sklepamo po predstavljenih podatkih,lahko med drugim ugotovimo, da izseljevanjeiz Slovenije v Avstralijo še vedno poteka in daštevilke v Avstralijo preseljenih Slovencev nisozanemarljive. Z vidika slovenske skupnosti bilahko torej (upravičeno?) pričakovali, da se bodo“novi” priseljenci iz Slovenije pogosteje vključevaliv aktivnosti slovenskih društev in jim na tak načindali svež zagon. Vendar v realnosti temu ni tako(z manjšimi izjemami), razmišljanje o razlogih zatovrstno distanciranje novodobnih avstralskih Slovencevod organiziranega življenja (stare) slovenskeskupnosti, pa bi presegalo okvir tega člankain ga morda predstavim v kakšnih od naslednjihštevilk “Misli”.Taborišče za priseljence Bonegilla je bilo prvi dom številnihSlovencev, ki so prišli v Avstralijo.Od nekdaj največjega tovrstnega taborišča v Avstraliji jedanes ohranjen le tako imenovani »Block 19«.Drugo največje taborišče za priseljenceje delovalo v Greti blizu Newcastla, nanjpa žal spominja le manjše spominskoobeležje v središču naselja.16 misli | julij - avgust 2010
Ponovno vas vabim k izpolnitvi anketnega vprašalnika o vaših izkušnjah pri potovan ju v Slovenijo. To lahkostorite preko spletne strani www.glasslovenije.com.au, kjer kliknete na vabilo za sodelovanje v raziskavi: »TUR-IZEM ISKANJA KORENIN« - SLOVENCI V AVSTRALI JI. Na svoj računalnik <strong>si</strong> prenesete vprašalnik (v datotekiMS Word ali <strong>PDF</strong>), ga natisnete in pošljete na naslov:MIHA KODERMANPO Box 197KEW VIC 3101ali pa svoje odgovore vnesete direktno v vprašalnik, ga shranite ter ga kot priponko pošljete na moj elektronskinaslov: miha.koderman@zrs.upr.<strong>si</strong>.Ob tej priložnosti bi se želel vsem rojakom, ki ste mi pri mojem raziskovanju slovenskih skupnosti v Avstralijikakorkoli pomagali, najlepše zahvaliti za vašo pomoč in gostoljubje. V preteklih štirih mesecih ste mi omogočilispoznati društveno življenje Slovencev v Melbournu, Geelongu, Albury-Wodongi, Canberri, Sydneyju, Newcastlu,Wollongongu, Brisbanu, Gold Coastu in Perthu. Z vašo pomočjo sem prišel do dragocenih informacij, ki jihnameravam podrobneje predstaviti v doktorski disertaciji. Nadejam se, da bom v prihajajočem mesecu avgustulahko nekaj dni preživel tudi med slovensko skupnostjo v Adelaidi ter tako sklenil krog in obiskal vsa slovenskadruštva ter verska središča »pod Južnim križem«.VAŠI DAROVI:ZA BERNARDOV SKLAD: $160: Marija Frank(SA) $140: Štefan Žalik. $100: Lora Vičič,Željko Rob. $60: Terezija Kropič, Julka Pavlič.$50: Slovensko društvo Planica, Maria Stavar.$40: John Cvetkovich. $35: Helena Pirc. $30:Maria Ko<strong>si</strong>, Vida Kravos (namesto cvetja nagrob mami Mariji Frank). $20: Pavel Sedmak,Štefania Smole,Vera Škraba, Rudi Durcar,Doris Gregorich, Karel Štrancer. $15: MirkoKoder. $10: Jože Balažič, Hermina Koroša,Franjo Briševac, Andriana Bohuslav, JožeTostovršnik, Jože & Maria Kocjančič, JožeGojak, Branko Repolusk, Maria Belavič, Jo<strong>si</strong>paKunek, Angela & Lojze Šuštar, Zora Delforno,Maria Škrabar, Frank Frančič, SlavicaFideršek, Lilijana Brezovec, Ana Zemljak, VidaVojvoda, Olga Vatovec, Romana Muha, JožeFisher, Franc Verko, M.M. Spernjak, MilenaCarli, John Mihič, Virgilj Ferfolja, Marija Golenko,Rafael Žičkar, Jože Konda, Tone Mikuš,Lado Sluga, Milan Sfiligoj, Anica Tomšič. $5:Alic Kristančič, Julia Kovačič, Pepca Šabec.$2: Mirko Gregori. ZA LAČNE: $100: JulkaPaulič. $60: N.N. $50: N.N., Marta & AntonKristan, $30: Milka Šerek. ZA MISIJONE:$100: Tone & Anica Konda, Marko Zitterschlagerza frančiškanske mi<strong>si</strong>jone, N.N. $50: N.N.ZA SALOMONOVE OTOKE: $50: Tilka Lenkonamesto cvetja na grob svaku Ivanu Ugovšek.Hvala vsem dobrotnikom!Začasni odpravnik poslov Veleposlaništva RS g. JureGašparič na obisku pri predsedniku Slovenskegadruštva v Canberri Francu Čuleku in članih društva.Po sestanku predstavnikov viktorijskihdruštev, ki sestavljajo Svet slovenskihorganizacij Viktorije v Slovenskemdruštvu Albury - Wodonga, 16.05.2010.misli | julij - avgust 201017
- Page 1 and 2: foto: Vid GajšekPRINT POST APPROVE
- Page 4 and 5: župnijski cerkvi, nato smo imeli z
- Page 6 and 7: v odrasli dobi, v njegovi dokaj zna
- Page 8 and 9: ektorja Katoliškega doma v Tinjah
- Page 10 and 11: tistemu, ki je obsojen na prvih str
- Page 12 and 13: Slovenstvo po svetu je kot slabo fi
- Page 14 and 15: samo centri kulture za starejšo, a
- Page 18 and 19: AdelaideV LEPEM jesenskem nedeljske
- Page 20 and 21: skromni dar za misijone na Salomono
- Page 22 and 23: NA PRVO NEDELJO VJUNIJU smo praznov
- Page 24 and 25: Po sv. maši bodo stojnice v dvoran
- Page 26 and 27: 1958. Poročen je bil z Joan O’Co
- Page 28 and 29: so bili že zelo lačni. Tudi ta da
- Page 30 and 31: operne hiše. Gledalcev, fotografov
- Page 32 and 33: KRIŽARJENJE PO ZALIVIH“SYDNEY HA
- Page 34 and 35: Andrew Žičkar je eden od mladih a
- Page 36 and 37: Slovencih in njihovih narečjih.Naj
- Page 38 and 39: To je naša vera!Že popoldan sem i
- Page 40 and 41: pobočju blizu koče tudi pokopan,
- Page 42 and 43: Slovensko društvo PLANICA, Melbour
- Page 44 and 45: Melbournep. Ciril A. Božič, OFMMa
- Page 46 and 47: 2. oktobra 2010, ob 3. uri popoldne
- Page 48 and 49: ANA MARIJA COLJA rojena ZECHER, je
- Page 50 and 51: Predstavitev Antologijeslovenskih s
- Page 52 and 53: Kronika slovenskih šolin učitelje
- Page 54 and 55: Dom počitka matere Romane - sloven
- Page 56 and 57: 56 misli | julij - avgust 2010
- Page 58 and 59: SPOROČILA FOTOGRAFIJNASLOVNA STRAN
- Page 60: 60 misli | julij - avgust 2010