1. PDF document (3855 kB) - dLib.si

Nagovor nadškofa msgr. dr. Antona Stresapri sv. maši v Kočevskem Rogu, 4. julija 2010Drage sestre in dragi bratje,zbrani smo pri sveti maši tukaj vKočevskem Rogu, v neposrednibližini krajev, kjer so na nasilen načinkončali svoje življenje tisoči vrnjenihdomobrancev in tudi drugih ljudi.Dvajset let je od tega, kar obhajamotukaj sveto mašo ob približno istemčasu. Letos jo torej obhajamo žeenaindvajsetič. V obdobju teh dvajsetihlet je bilo odkritih in ugotovljenih večsto drugih večjih ali manjših množičnihgrobišč. Že samo ta številka opozarjana strahotno razsežnost množičnihpobojev na tleh naše domovine v maju in junijuleta 1945. Ta odkritja nam dajejo tudi slutiti vsonečloveškost ravnanja z neoboroženimi ljudmi, očemer na poseben način pričuje pred dobrim letomdni odkriti rov sv. Barbare v Hudi jami. Mnogi sobili po vsej verjetnosti živi vrženi v brezna in samoBog pozna njihovo trpljenje.Kar nas vsako leto zbere tukaj pod Krenomali pa kje drugod, je najprej sočutje. Sočutjeje plemenito čustvo, ki nas povezuje z vsemitrpečimi, ki pa nas tudi varuje pred hudobnimiin krutimi dejanji. Za tako sočutje v tistemčasu na teh krajih ni bilo prostora. Žal gatudi danes ni v zadostni meri, da bi bila vsagrobišča primerno urejena, kakor je to tukaj podKrenom, in bi po petinšestdesetih letih lahkovse nedolžne žrtve našle grob, ki bi bil primerenza njihovo neodtujljivo človeško dostojanstvo.Pobijanje po končani vojni v naši zgodovini nimaprimerjave. Odkar je Slovenija samostojna indemokratična država, so ta grozljiva dejstvapostala široko znana, vendar pa se do njih kotsodobna, demokratična, pravna in etična političnaskupnost nismo uspeli ustrezno opredeliti.Dejstvo, da od prve podobne slovesnosti, kakorje naša, mineva že celih dvajset let, ne da biizpolnili vse naše dolžnosti, je zaskrbljujoče.Povojni poboji imajo več razsežnosti, večrazsežnosti pa ima tudi naš odnos do njih.Če začnem pri najbolj površinski, je to najprejmisli | julij - avgust 2010politična razsežnost. Mislim nadejstvo, da se različne političneskupine do teh dogodkov opredeljujejoz vidika svojih političnih koristi. Čeostanemo samo pri tem, ne bomoprišli daleč.Druga razsežnost je nazorska aliideološka. Res je, da vojna ljudi otopiin poruši splošna moralna pravila. »Kogovori orožje, ne molčijo samo muze«,kot so rekli včasih, ampak pogostoutihne tudi moralna vest. Če pa vestutihne, človek preneha biti človek inpostane zver. Vendar to ne razloživsega. Kar se je tukaj dogajalo, ni brez povezave stem, kako je ideologija zmagovalcev tedaj gledalana svet, na zgodovino, na človeka in na njegovodostojanstvo. To je bila ideologija neizprosnegarazrednega boja, za katero tudi takšna dejanja,kot so se dogajala tukaj, niso bila zločin.S tem smo že pri tretjem, etičnem, moralnemvidiku, pri vprašanju, kaj človek sme in česane sme narediti, kaj je moralno prav in kaj ni,kaj je pravično in kaj ni. Etični, moralni vidikje tukaj najbolj odločilen, je najbolj pomemben,je občečloveški in presega – ali bi vsaj moralpresegati – meje in razlike različnih političnihpripadnosti in interesov. Na to etično stališčese želimo najprej postaviti tudi mi tukaj. Kar nasvsako leto zbere tukaj, je solidarnost z ljudmi,ki so trpeli krivico. Trpeli so telesno in moralno,nasilno sta jim bila odvzeta življenje in pravicado pravičnosti. Ali so bili česa krivi ali ne, ni bilopomembno. Tako se je rodil zločin in poteptanabila je temeljna etična zahteva, da mora vsakdoveljati za nedolžnega, dokler se mu ne dokaženasprotno. Ima pravico do pravičnosti in ta je bilatukaj množično in kruto zavržena. Do tega, karse je zgodilo tukaj in po več sto drugih množičnihmoriščih po Sloveniji, je prišlo predvsem zato, kerje odpovedala etična, moralna zavest tistih, ki so topočeli, in tistih, ki so z najvišjega mesta to ukazali.Četrta razsežnost je naša, verska razsežnost.Za kristjane se je tukaj zgodil greh, podoben9