Andrew Žičkar je eden od mladih avstralskihSlovencev druge generacije, ki jih naša skupnostnad vse potrebuje: združuje spoštovanje do slovenskezgodovine in tradicij z poznavanjem modernetehnologije in je tudi pripravljen uporabiti tosvoje znanje za dobro slovenske skupnosti v Wollongongu.V ta namen je pripravljen darovati skupnostisvoj čas, trud in znanje, kar ima neizmerenpomen za Slovence v Wollongongu.Andreju je umrl oče, ko je bil star 12 let in matije ostala sama s štirimi otroki. Andrej je obiskovalslovensko šolo, ki jo je vodila obiskujoča sestraMirjam. Bil je tudi član mladinskega pevskega zbora“Zlati glas”. Leta 1979 je začel igrati klavir prislovenski službi božji v Villa Maria v Wollongonguin to nadaljuje še vse do danes v slovenski cerkviv Figtree. Pomaga tudi patrom, kadar je treba, skrbiza cerkev in okolico, zadnja štiri leta je bil tudičlan odbora Kluba Planica Wollongong. Je doberorganizator in rad prevzame skrbza obiskovalce in klubske prireditvein je vedno na razpolago, kadarje treba. V zadnjem času imel šedodatne skrbi zaradi težke bolezninjegove matere Olge, ki jo je predkratkim Gospod rešil trpljenja in jovzel k sebi.Naše iskreno sožalje, Andrej!MARGARET HATEŽIČ, NSWSlovenian Outstanding SeniorCitizen of the Year 2009,Planica Wollongong.Margaret Hatežič roj. Mali je biladoma iz Maribora v Sloveniji in jeMargaret Hatežičin Andrew Žičkar.kmalu po vojni z družino prišla v Avstralijo. Celadružina se je hitro vključila v Slovensko društvo“Danica” v Wollongongu. Leta 1965 je poročilaMarjana Hatežiča. Imela sta dve hčeri, ki sta juvzgojila v slovenskih tradicijah, s slovensko šoloin slovensko besedo v domači hiši. Po ustanovitvikluba “Planica“ je Margaret nadaljevala z delomv slovenski skupnosti in medtem, ko sta hčerkisodelovali pri slovenskih prireditvah in nastopih,je bila Margaret najprej blagajničarka in nato klubskatajnica v klubu Planica, vse do leta 2009, koje morala prenehati z delom zaradi slabega zdravja.Margaret je začela tudi s slovenskim arhivomna področju Wollongonga in se je v ta namenudeležila arhivarskega seminarja v Sloveniji.Ko je cerkev Vseh svetnikov leta 2008 slavila25-letnico obstoja, je Margaret zbrala in uredilaknjigo “V zavetju Vseh svetnikov”, s slikami inbesedo je predstavila zgodovino cerkve in vsehljudi, ki so bilo v preteklih 25 letihpovezani z njo. Knjiga, delno vslovenščini in delno v angleščini,z velikim številom zgodovinskihslik, je bila velik uspeh slovenskihzgodovinarjev med Slovenci v domoviniin med izseljenci. MargaretHatežič je dobra, zavedna Slovenka,ki nikoli ni pozabila svojih korenin.S svojim delom v društvu Planicain z zbiranjem in ohranjevanjemslovenske zgodovine v Avstraliji jenapravila neizmerno delo za slovenskoskupnost in res zasluži našespoštovanje in priznanje.BALINARJI V KLUBU TRIGLAV: POKAL DNEVA DRŽAVNOSTI 201034 misli | julij - avgust 2010
IZ Kraljičine dežele - QLDPiše Mirko CudermanMISLI nam vedno prinesejo dosti lepega in zanimivega. Vesel sem bil dopisa“Samo Bog je lep” profesorja g. Draga Ocvirka iz Salomonovih otokov, saj me jetudi med ostalim spomnil na leto 1970 - na moje šestmesečno delo prikonstrukciji rudnika bakra v Bougaiville, ki spada v isto področje. Gospod Dragoje tudi lepo opisal dogodke ob novi kapelici. Hvaležen sem bil tudi g. JožetuKošoroku, da je tako lepo razložil svoje spomine “Slovenci v Brisbanu” nazačetno dobo snovanja brisbanske slovenske skupnosti, kakor tudi Cilki Žagar zanjen dopis “Kobilica in mravlja”, saj v njem prepričljivo prikaže življenje in značajavstralskega sodobnega človeka.Tukaj nadaljujemo s tradicijo društvenih prireditev – predvsem rednihdruštvenih piknikov. Pri društvu Planinka je vsako prvo in drugonedeljo v mesecu, na naslovu 146 Redland Bay Road, Cornubia.Poleg tega se nas je skromno število rojakov zbralo tudi pri vsakoletnibrisbanski telovski proce<strong>si</strong>ji – Corpus Christi proces<strong>si</strong>on, ki jo je vodilpomožni škof Jožef Oudeman. Ta lepa tradicija je vsako leto številnejšaz verniki iz Brisbana in okolice. Tam se Slovenci predstavimo z banderoMarije Pomagaj. Letos je bandero Marije Pomagaj no<strong>si</strong>l Jože Gjerek –graditelj kapelice v Marijini dolini. Fotografijo z našim bandero je objavil tuditukajšnji tednik Catholic Leader.V soboto, 3. julija 2010, se je društvo Planinka odzvalo vabilu priMulticultural Logan festivalu in sodelovala s svojo stojnico, kjer soobiskovalcem predstavili Slovenijo, naša ročna dela in jim tudi postregli sslovenskim pecivom. Pri tem so sodelovali v narodnih nošah predsednikVladimir Langeršek, Milena Langeršek, Zofija Durič, Marija Tomas in MojcaCvetkovič, ki je ob tej priliki predstavila slovensko pitno vodo Costello.Bili smo zelo uspešni, saj smo lepo predstavili Slovenijo in prodali vse,kar smo nudili obiskovalcev, mi je z veseljem razložila MilenaLangeršek. V sklopu Art and Frienship prireja Logan OpenStudio večdnevne razstave ročnih del v okolju tukajšnjeobčine, kjer bo tudi razstava v dvorani društva Planinke vsoboto 24. julija, kamor so vabljeni k sodelovanju v<strong>si</strong> našiumetniki in umetnice domači umetnin.Na prvo nedeljo v mesecu juliju smo dobili obisk slovenskegaduhovnika patra Darka, ki je za tukajšnje rojake darovalslovensko sveto mašo v dvorani društva Planinke. Karel Knapje pripeljal patra Darka in tudi gosta iz Slovenije, g MihaKodermana, na društvo Planinka. Že rano zjutraj je peljal obana ogled kapelice Marije Pomagaj v Marijino dolino. Pater nasje v pridigi posvaril, naj vidimo in cenimo duhovne vrednotein duhovno bogastvo katoliške Cerkve in ne samo gledatimaterialnost. Prav je, da cenimo ogromno dobrega dela, ki gastorijo številni duhovniki za dobrobit skupnosti in cerkvenegaobčestva in ne nasedati medijem, ki največkrat poročajo samonegativne stvari. Po maši smo se spomnili tudi 19. obletnicesamostojne Slovenije. S patrom Darkom smo nazdravili naširodni domovini in zapeli Zdravljico. Spregovoril je tudi naš gostiz Slovenije Miha Koderman, ki se zanima za slovenske rojakein organizacije v Avstraliji in vodi znanstveno spoznavanjeetničnega turizma v okviru Univerze na Primorskem.Za konec nam je Vika Gajšek deklamirala svojo pesem omisli | julij - avgust 201035
- Page 1 and 2: foto: Vid GajšekPRINT POST APPROVE
- Page 4 and 5: župnijski cerkvi, nato smo imeli z
- Page 6 and 7: v odrasli dobi, v njegovi dokaj zna
- Page 8 and 9: ektorja Katoliškega doma v Tinjah
- Page 10 and 11: tistemu, ki je obsojen na prvih str
- Page 12 and 13: Slovenstvo po svetu je kot slabo fi
- Page 14 and 15: samo centri kulture za starejšo, a
- Page 16 and 17: Osebe, rojene v Avstraliji, tako v
- Page 18 and 19: AdelaideV LEPEM jesenskem nedeljske
- Page 20 and 21: skromni dar za misijone na Salomono
- Page 22 and 23: NA PRVO NEDELJO VJUNIJU smo praznov
- Page 24 and 25: Po sv. maši bodo stojnice v dvoran
- Page 26 and 27: 1958. Poročen je bil z Joan O’Co
- Page 28 and 29: so bili že zelo lačni. Tudi ta da
- Page 30 and 31: operne hiše. Gledalcev, fotografov
- Page 32 and 33: KRIŽARJENJE PO ZALIVIH“SYDNEY HA
- Page 36 and 37: Slovencih in njihovih narečjih.Naj
- Page 38 and 39: To je naša vera!Že popoldan sem i
- Page 40 and 41: pobočju blizu koče tudi pokopan,
- Page 42 and 43: Slovensko društvo PLANICA, Melbour
- Page 44 and 45: Melbournep. Ciril A. Božič, OFMMa
- Page 46 and 47: 2. oktobra 2010, ob 3. uri popoldne
- Page 48 and 49: ANA MARIJA COLJA rojena ZECHER, je
- Page 50 and 51: Predstavitev Antologijeslovenskih s
- Page 52 and 53: Kronika slovenskih šolin učitelje
- Page 54 and 55: Dom počitka matere Romane - sloven
- Page 56 and 57: 56 misli | julij - avgust 2010
- Page 58 and 59: SPOROČILA FOTOGRAFIJNASLOVNA STRAN
- Page 60: 60 misli | julij - avgust 2010