1. PDF document (3855 kB) - dLib.si

župnijski cerkvi, nato smo imeli zanimiv ogled atomske elektrarne Krško in potem poznokosilo v gostišču Ribnik. Koliko smo se imeli za povedati župniki slovenskih župnij,dva delujeta med zamejskimi Slovenci na Tržaškem in jaz med Slovenci v Avstraliji!Ob vseh preizkušnjah, ki jih doživlja naša Cerkev, ob vseh odkrivanjih greha, ki je bilstorjen, je vendar res, da večina Kristusovih duhovnikov ostaja zvesta svojem Učitelju inGospodu ter v iskreni in ponižni službi ljudem. Ampak to medije ne zanima!Prvi vikend v juliju sem doživljal vesoljnost katoliške Cerkve v Rimu, skupaj s sestroMarijo, njenim možem Tonetom ter bratom Tonetom in njegovo ženo Martino. Sevedaje bilo posebno doživetje somaševanje s kardinalom dr. Francem Rodetom v baziliki sv.Petra v Vatikanu ob njegovi zlati maši v soboto, 3. julija 2010. Z njim je somaševalo 8 kardinalov,6 nadškofov in škofov ter množica duhovnikov. Pridigal mu je naš frančiškanskigeneral, s katerim sem se srečal po slovesnosti. Prijetno in domačo pogostitev je poslovesnosti v baziliki pripravil gospod kardinal v vatikanskih vrtovih, kar je bilo spet nekajposebnega (fotografija spodaj). Pozneje pa je povabil na večerjo dosedanji veleposlanikRS pri Svetem sedežu dr. Ivan Rebernik z ženo. Tam sem srečal tudi novega veleposlanikaRS v Italiji in pa Marka Pogorevca z ženo Tamaro in sinom Matjažem ter generalnegadirektorja Simobila. V nedeljo sem lahko somaševal v cerkvi Marije Pomočnice nafrančiškanski generalni kuriji na hribčku v neposredni bližini Vatikana. Od tam sem lahkopomahal papežu Benediktu XVI., ki je ravno poletel iz Vatikana v velikem belem helikopterjuin je letel mimo še čisto nizko. Papež je šel tisto nedeljo na pastoralni obisk v nekoitalijansko škofijo. V naši generalni hiši v Rimu deluje tudi naš pater Robert Bahčič. Trileta je bil gvardijan, predstojnik tega našega osrednjega in glavnega samostana, sedajje urednik mednarodne frančiškanske revije Fraternitas. Upam, da bo za letošnji božičin potem še nekaj dni v novem letu 2011 med nami v Avstraliji. Svoj letošnji god sempraznoval v Frančiškovem Assisiju.Seveda je vedno posebno doživetje srečanje z domačimi, sobrati, prijatelji in seveda sfarani domače župnije Stopiče ter njenim župnikom g. Edvardom Eberlom in njegovimisodelavci, v Šentvidu nad Ljubljano pa z nadškofom msgr. Lojzetom Uranom (fotografijidesno). Drugo nedeljo v juliju, 11. julija, smo v naši fari slavili kar tri jubileje: stotoobletnico nove maše g. Josipa Murna, mojega sovaščana iz Velikega Orehka, 40 letduhovništva g. Edvarda (37 let je župnik v Stopičah) in 30 let duhovništva p. Cirila. Dovoljrazlogov za praznovanje! Sorodniki g. Murna so po maši pripravili pecivo in pijačo za vse,sam pa sem tudi povabil domače, nekaj avstralskih Slovencev, ki so bili takrat doma insem vedel zanje, ter nekaj prijateljev na kosilo na Prepih. Nekaj nad 70 nas je bilo tam vprijetnem druženju. Iz Avstralije so bili Iva in Peter Mandelj OAM, JP; Marjanca in MarkKrajc, Dimitri Lajovic, Lojze Markič, Andrew Bratina – vsi s svojimi slovenskimi sorodniki.Gospa Marjanca Krajc – z možem Nikom sta lastnika City hotela v središču Ljubljane(nekdanji hotel Turist) in tam sedaj že nekaj let tudi živita, je praznovala tiste dni svoj90. rojstni dan, zato je prišel na praznovanje njun sin Mark iz Sydneya, Dimitri Lajovicpa ima tovarno Tuba v Ljubljani in je sedaj večkrat poslovno v Sloveniji. Gospe Marjancismo nazdravili že v njenem hotelu na slovesni večerji nekaj dni pred tem ter seveda šetudi v cerkvi in med našim kosilom na Prepihu. S Florjanom Auserjemiz Sydneya pa sva se dobila že v Ljubljani in dan prej še na Dolenjskemna domu brata Toneta, žene Martine ter njune družine, kjersem prebival. Seveda moram vsaj na kratko omeniti moja srečanja sfrančiškanskim provincialom p. Stanetom Zoretom, bivšim provincialomp. dr. Viktorjem Papežem in drugimi sobrati v Ljubljani, Mariboru,Novem mestu, Strunjanu, Sveti Gori in pri Sveti Trojici v Slovenskihgoricah. S p. Filipom sva se le slišala po telefonu. Saj ta počitniškičas kar prehitro mine in klicali so me na vse konce in kraje. Nekolikopa sem bil prisiljen obiskati tudi zdravnike v Novem mestu. Pa je bilotudi izkustvo zanimivo, strokovno in domače obenem. Brat Jože, kiv Novem mestu vozi reševalno vozilo (Ambulance), se je počutil šeposebno dolžnega, da poskrbi zame.4 misli | julij - avgust 2010