župnijski cerkvi, nato smo imeli zanimiv ogled atomske elektrarne Krško in potem poznoko<strong>si</strong>lo v gostišču Ribnik. Koliko smo se imeli za povedati župniki slovenskih župnij,dva delujeta med zamejskimi Slovenci na Tržaškem in jaz med Slovenci v Avstraliji!Ob vseh preizkušnjah, ki jih doživlja naša Cerkev, ob vseh odkrivanjih greha, ki je bilstorjen, je vendar res, da večina Kristusovih duhovnikov ostaja zvesta svojem Učitelju inGospodu ter v iskreni in ponižni službi ljudem. Ampak to medije ne zanima!Prvi vikend v juliju sem doživljal vesoljnost katoliške Cerkve v Rimu, skupaj s sestroMarijo, njenim možem Tonetom ter bratom Tonetom in njegovo ženo Martino. Sevedaje bilo posebno doživetje somaševanje s kardinalom dr. Francem Rodetom v baziliki sv.Petra v Vatikanu ob njegovi zlati maši v soboto, 3. julija 2010. Z njim je somaševalo 8 kardinalov,6 nadškofov in škofov ter množica duhovnikov. Pridigal mu je naš frančiškanskigeneral, s katerim sem se srečal po slovesnosti. Prijetno in domačo pogostitev je poslovesnosti v baziliki pripravil gospod kardinal v vatikanskih vrtovih, kar je bilo spet nekajposebnega (fotografija spodaj). Pozneje pa je povabil na večerjo dosedanji veleposlanikRS pri Svetem sedežu dr. Ivan Rebernik z ženo. Tam sem srečal tudi novega veleposlanikaRS v Italiji in pa Marka Pogorevca z ženo Tamaro in <strong>si</strong>nom Matjažem ter generalnegadirektorja Simobila. V nedeljo sem lahko somaševal v cerkvi Marije Pomočnice nafrančiškanski generalni kuriji na hribčku v neposredni bližini Vatikana. Od tam sem lahkopomahal papežu Benediktu XVI., ki je ravno poletel iz Vatikana v velikem belem helikopterjuin je letel mimo še čisto nizko. Papež je šel tisto nedeljo na pastoralni obisk v nekoitalijansko škofijo. V naši generalni hiši v Rimu deluje tudi naš pater Robert Bahčič. Trileta je bil gvardijan, predstojnik tega našega osrednjega in glavnega samostana, sedajje urednik mednarodne frančiškanske revije Fraternitas. Upam, da bo za letošnji božičin potem še nekaj dni v novem letu 2011 med nami v Avstraliji. Svoj letošnji god sempraznoval v Frančiškovem As<strong>si</strong><strong>si</strong>ju.Seveda je vedno posebno doživetje srečanje z domačimi, sobrati, prijatelji in seveda sfarani domače župnije Stopiče ter njenim župnikom g. Edvardom Eberlom in njegovimisodelavci, v Šentvidu nad Ljubljano pa z nadškofom msgr. Lojzetom Uranom (fotografijidesno). Drugo nedeljo v juliju, 1<strong>1.</strong> julija, smo v naši fari slavili kar tri jubileje: stotoobletnico nove maše g. Jo<strong>si</strong>pa Murna, mojega sovaščana iz Velikega Orehka, 40 letduhovništva g. Edvarda (37 let je župnik v Stopičah) in 30 let duhovništva p. Cirila. Dovoljrazlogov za praznovanje! Sorodniki g. Murna so po maši pripravili pecivo in pijačo za vse,sam pa sem tudi povabil domače, nekaj avstralskih Slovencev, ki so bili takrat doma insem vedel zanje, ter nekaj prijateljev na ko<strong>si</strong>lo na Prepih. Nekaj nad 70 nas je bilo tam vprijetnem druženju. Iz Avstralije so bili Iva in Peter Mandelj OAM, JP; Marjanca in MarkKrajc, Dimitri Lajovic, Lojze Markič, Andrew Bratina – v<strong>si</strong> s svojimi slovenskimi sorodniki.Gospa Marjanca Krajc – z možem Nikom sta lastnika City hotela v središču Ljubljane(nekdanji hotel Turist) in tam sedaj že nekaj let tudi živita, je praznovala tiste dni svoj90. rojstni dan, zato je prišel na praznovanje njun <strong>si</strong>n Mark iz Sydneya, Dimitri Lajovicpa ima tovarno Tuba v Ljubljani in je sedaj večkrat poslovno v Sloveniji. Gospe Marjancismo nazdravili že v njenem hotelu na slovesni večerji nekaj dni pred tem ter seveda šetudi v cerkvi in med našim ko<strong>si</strong>lom na Prepihu. S Florjanom Auserjemiz Sydneya pa sva se dobila že v Ljubljani in dan prej še na Dolenjskemna domu brata Toneta, žene Martine ter njune družine, kjersem prebival. Seveda moram vsaj na kratko omeniti moja srečanja sfrančiškanskim provincialom p. Stanetom Zoretom, bivšim provincialomp. dr. Viktorjem Papežem in drugimi sobrati v Ljubljani, Mariboru,Novem mestu, Strunjanu, Sveti Gori in pri Sveti Trojici v Slovenskihgoricah. S p. Filipom sva se le slišala po telefonu. Saj ta počitniškičas kar prehitro mine in klicali so me na vse konce in kraje. Nekolikopa sem bil pri<strong>si</strong>ljen obiskati tudi zdravnike v Novem mestu. Pa je bilotudi izkustvo zanimivo, strokovno in domače obenem. Brat Jože, kiv Novem mestu vozi reševalno vozilo (Ambulance), se je počutil šeposebno dolžnega, da poskrbi zame.4 misli | julij - avgust 2010
Blagor narodu, ki ima Boga za Gospoda!Še in še me je spremljala ta navdušujoča misel na mojihpoteh, ko sem gledal slovensko pokrajino, v poletju - pavsa zelena, tako, da so bele cerkve in cerkvice po vasehin hribih še bolj živo nagovarjale popotnike. Srečal semmnogo dobrih ljudi; slišal tudi za mnogo razočaranj,bolezni, smrti, žalosti, prepirov, nerazumevanj. A vednoznova sem začutil, da vera mora živeti v človeku.Kakšno presenečenje, ko sem v Singapurju prifrančiškanih v župniji Saint Mary of the Angels v BukitBatok East Avenue 2 srečal mlado in živo Cerkev, kidaje tudi nove duhovniške poklice že tudi Avstraliji. Želeta 1991, ko sva se z gospodom škofom Metodom Pirihomtam ustavila za dva dni in somaševala na praznikMarijinega vnebovzetja, 15. avgusta 1991, svaobčudovala pobožnost teh ljudi. V prvi vrsti v cerkvije sedel general <strong>si</strong>ngapurske vojske v uniformi. Predslužbo je prišel k maši in bral berilo pri tej maši.Kakšno presenečenje je to bilo za naju oba z g. škofomin oba veva tudi, kakšne so bile reakcije že v svobodniSloveniji, ko je g. Marko Pogorevc kot generalni direktorslovenske policije v uniformi prišel in govoril na Brezjahv baziliki na praznovanju slovenske državnosti!Policijski orkester je pa igral. Menda je bila skoraj kršenaslovenska ustavnost!V Slovenijo sem letos prišel nekaj dnipo velikem dogajanju, ki je še močnoodmevalo. Zato sedaj prepustim besedoTonetu Gorjupu, ki tudi naroča prisrčnepozdrave in se nam vedno ogla<strong>si</strong> vvsakih Mislih. Prav na moj god, 5. julija2010, se mu je družina povečala.Čestitamo očetu Tonetu, mami Natašiin sestricama Nataliji in Piji ter novemučlanu družine - novorojenčku Petru.Sedaj pa naprej v razmišljanju:Blagor narodu, ki ima Boga za Gospoda!p. CirilEVHARISTIČNI KONGRESIN BEATIFIKACIJAALOJZIJA GROZDETACerkev na Slovenskem je na nedeljo sv. Antona Padovanskega,13. junija 2010, doživela vrh letošnjegacerkvenega leta. Na celjskem stadionu in ob njem seje ta dan zbralo več kot dvaintrideset tisoč vernikoviz Slovenije, zamejstva in izseljenstva. Prišli so, dabi s papeževim odposlancem kardinalom Tarci<strong>si</strong>emBertonejem, osemnajstimi škofi in več kot sedemstoduhovniki doživeli evharistično slavje in razgla<strong>si</strong>tevmučenca Alojzija Grozdeta za blaženega. Sveta mašanaše krajevne Cerkve, ki so jo poleg prisotnih prekotelevizijskih in radijskih sprejemnikov spremljali mnogidrugi, je bila povabilo k življenju iz evharistije, k dejavniljubezni do bližnjega in oznanjevanju naše vere.Slovesnost je povzdignila prisotnost milostne podobeMarije Pomagaj z Brezij.Neposredna priprava na slovenski evharistični kongresse je začela z romanjem Marije Pomagaj, ki jeBrezje zapustila 9. junija zjutraj. V naslednjih urahin dneh je obiskala župnije Naklo, Šenčur, Nevlje,Ljubno ob Savinji, Šmartno ob Paki, Polzelo, Vojnik,Šentjur pri Celju in župnijo Sv. Duha pri Celju.Povsod so jo poleg vernikov in duhovnikov sprejelitudi škofje. Romanje brezjanske Marije bo mnogim,ki so bili zraven, ostalo v nepozabnem spominu.Marija, h kateri se zgrinjajo množice vernih Slovenceviz domovine in sveta, je za nekaj dni zapustilasvoj dom in šla k svojim častilcem. Ti so jo shvaležnostjo sprejeli in bdeli pred njeno podobo tudiv nočnih urah. V noči na nedeljo so se ob njej zbralimladi, ki so jo zjutraj iz cerkve Sv. Duha v proce<strong>si</strong>jipospremili na celjski stadion.Uvodni program v evharistični kongres so sestavljalapričevanja, glasba, pesem in nagovor mi<strong>si</strong>jonarjaPedra Opeke, ki deluje na Madagaskarju.Spregovoril je o evharistiji, ki je najbolj neposredenizraz Božje ljubezni do človeka. Povedal je, kakodoživljajo evharistijo njegovi reveži, kako jo doživljasam in kako bi jo morali doživljativ<strong>si</strong> kristjani: „Pri lomljenju kruhase zavedamo, da moramo kot Jezustudi mi deliti z ubogimi.Vse dobrine na svetu so namenjenevsem ljudem brez izjeme...“ Sledila je sveta maša - vrhunecevharističnega kongresa,na katerega smo se pripravljaliveč kot leto dni. Šele v zadnjihtednih je postalo znano, da boob tej priložnosti mučenec LojzeGrozde razglašen za blaženega.To se je zgodilo v uvodnemdelu maše, ko je kardinal Bertone v latinščini dejal:“Po goreči želji našega brata Andreja Glavana,novomeškega škofa, in drugih bratov v škofovskislužbi ter mnogih vernikov, in potem, ko smo slišaliza mnenje Kongregacije za zadeve svetnikov,z našo apostolsko oblastjo dovoljujemo, da sečastitljivi Božji služabnik Alojzij Grozde, verni laikiz Katoliške akcije in mučenec, ki je v moči evharistijes svojo stanovitno vero in zvestobo do Kristusasprejel preganjanje vse do mučeniškesmrti, odslej imenuje blaženi in se njegov god obhajana krajih in po ustaljenih pravnih predpi<strong>si</strong>hvsako leto 27. maja, na dan njegovega rojstva insvetega krsta.“Po obredu razgla<strong>si</strong>tve se je podobi Marije Pomagajpridružila še podoba blaženega Alojzija Grozdeta, kijo je narisal slikar Tomaž Perko. Slika ga prikazujemisli | julij - avgust 20105
- Page 1 and 2: foto: Vid GajšekPRINT POST APPROVE
- Page 6 and 7: v odrasli dobi, v njegovi dokaj zna
- Page 8 and 9: ektorja Katoliškega doma v Tinjah
- Page 10 and 11: tistemu, ki je obsojen na prvih str
- Page 12 and 13: Slovenstvo po svetu je kot slabo fi
- Page 14 and 15: samo centri kulture za starejšo, a
- Page 16 and 17: Osebe, rojene v Avstraliji, tako v
- Page 18 and 19: AdelaideV LEPEM jesenskem nedeljske
- Page 20 and 21: skromni dar za misijone na Salomono
- Page 22 and 23: NA PRVO NEDELJO VJUNIJU smo praznov
- Page 24 and 25: Po sv. maši bodo stojnice v dvoran
- Page 26 and 27: 1958. Poročen je bil z Joan O’Co
- Page 28 and 29: so bili že zelo lačni. Tudi ta da
- Page 30 and 31: operne hiše. Gledalcev, fotografov
- Page 32 and 33: KRIŽARJENJE PO ZALIVIH“SYDNEY HA
- Page 34 and 35: Andrew Žičkar je eden od mladih a
- Page 36 and 37: Slovencih in njihovih narečjih.Naj
- Page 38 and 39: To je naša vera!Že popoldan sem i
- Page 40 and 41: pobočju blizu koče tudi pokopan,
- Page 42 and 43: Slovensko društvo PLANICA, Melbour
- Page 44 and 45: Melbournep. Ciril A. Božič, OFMMa
- Page 46 and 47: 2. oktobra 2010, ob 3. uri popoldne
- Page 48 and 49: ANA MARIJA COLJA rojena ZECHER, je
- Page 50 and 51: Predstavitev Antologijeslovenskih s
- Page 52 and 53: Kronika slovenskih šolin učitelje
- Page 54 and 55:
Dom počitka matere Romane - sloven
- Page 56 and 57:
56 misli | julij - avgust 2010
- Page 58 and 59:
SPOROČILA FOTOGRAFIJNASLOVNA STRAN
- Page 60:
60 misli | julij - avgust 2010