Slovensko društvo PLANICA, MelbournePoroča Lucija SrnecKaj se dogaja na Slovenskem društvu Planica?,sprašujejo nekateri.Ne, ne mislite, da SD Planica ne živi več. One, delamo, delamo in se trudimo za dobronašega društva, ki bo letos novembra praznovalo38 let obstoja. Da, delamo, samo boljpotiho, kajti: kdor tiho dela, več naredi. Na Planiciizvolimo vsako leto novi upravni odbor,da se prejšnji odpočije. Navadno pa še vednoiste osebe delajo, se trudijo, vlečejo naprejin skrbijo za določeno jim delo. V letošnjemodboru imamo kar tri mlade in nove moči zodgovornimi deli, ki se trudijo in delajo zanadaljnji obstoj našega društva Planica Inc. V društvuje mnogo dela. Delajo pridni delavci, saj se vidi čistočain napredek, popravila in vse kar spada k dobremuvzdrževanju doma. V kuhinji se pridne kuharice trudijo,da pripravijo najboljše ko<strong>si</strong>lo, večerjo in slaščice... Panaj še kdo reče, da ne morejo ali nočejo delati!Tudi na kulturnem polju smo zaposleni. Šola še obstajas šestimi ali več učenci, ki je vsak petek od 6. do 8.ure zvečer ali po dogovoru. Poučuje Matej Volavšek. Poupokojitvi dolgoletne učiteljice Lucije Srnec <strong>si</strong> je še vnaprej vzela odgovornost dela na kulturnem področjuz možem Štefanom in ob pomoči Filipa Pintarja. Letnoprirejamo predstave za očetovski dan, materinski dan,velikonočni zajček na velikonočni ponedeljek, Miklavžain za različne kulturne praznike in spomin na pokojne.Na zadnji očetovski proslavi v septembru leta 2009 semprejela priznanje in darilo za dolgoletno poučevanjePrijateljislovenskega jezika na Planici, ki ga je organiziralain mi ga izročila predsednica MetaLenarčič. V našem društvu imamo zelo bogatarhiv že od leta 1974. Veliko podatkov je bilože uničenih, zato smo se odločili, da bomozačeli uradno – po predpi<strong>si</strong>h urejati naš arhiv,dokaz dela in obstoja našega društva PlanicaInc. Springvale. Že leta 2009 smo izbralisobo. Dokumente za arhiv zbirata in urejataLucija Srnec in Slavka Gorup. PredsednicaMeta Lenarčič je organizirala in uredila pravilnozavarovano sobo s profe<strong>si</strong>onalnim osebjem.Imamo tudi knjižnico s številnimi knjigami,katere je društvo nakupilo, mnoge pa so nam bilepodarjene. Knjižnica je v športnem kompleksu, kjer jetudi šolski razred. Lovci in ribiči se zbirajo v svojih prostorih,se kratkoča<strong>si</strong>jo in načrtujejo, kam, kdaj in kako sebodo odpravili v naravo, da <strong>si</strong> prislužijo željene trofeje,ki jim jih ne manjka, kakor tudi ne fotografij, da so zaresaktivni. Po uspešnih lovskih pohodih naredijo lovskipiknik v naravo in tudi izvrstni kuharji pripravijo okusnoko<strong>si</strong>lo, da so v<strong>si</strong> deležni lovskih specialitet.Člani Planice so 18. julija 2010 na občnem zboruizvolili novo vodstvo: Fred Toplak – predsednik;Milan Kokolj – podpredsednik; Marija Ko<strong>si</strong> – tajnica inodgovorna za socialno delo društva; Julka Erzetič –blagajničarka. Odborniki so: Filip Pintar, Karel Pavel,Janez Mesarič, Franc Kampuš, Lucija Srnec.»This is my best friend - To je moja najboljša prijateljica!«,je rekla šestletna Eliza pet minut za tem, ko jena bazenu spoznala deklico svoje starosti. Z roko vroki sta odšli plavat. Otroško prijateljstvo je takojšnje,iskreno in nezadržano, za nas starejše je prijateljstvobolj komplicirano. Sicer je res, da so v<strong>si</strong> ljudje potencialniprijatelji, vendar se prijateljstvo gradi s postopnimspoznavanjem. Prijatelji so ljudje, ki jih imamo radi in kinas imajo radi, toda dokler nas ljudje ne poznajo, nas nemorejo razumeti in imeti radi. Zato so mogoče res stariprijatelji najboljši prijatelji.Rollo May pravi, da največ poguma zahteva preprostiskren pogovor, v katerem se človek pokaže vnavzočnosti drugih takšen, kot v resnici je. Ko se odkrivamov prijateljstvu, pazimo, da se odkrijemo pred pravoosebo, do prave mere, ob pravem času in s pravimnamenom. Pravijo, da tisti, ki se hvali, da ima veliko prijateljev,v resnici nima nikogar.T.S. Eliot pravi: Če imaš eno osebo, samo eno v svojemživljenju, kateri <strong>si</strong> pripravljen povedati o sebi vse, in tone samo težke stvari, ne samo sramotne, strahopetnein nizkotne, ampak tudi tiste zasmehovane in smešne<strong>si</strong>tuacije, v katerih <strong>si</strong> izpadel norček, potem res ljubiš toosebo in te bo ta ljubezen reševala. Ko zaupaš nekomu,da te bo imel rad, ko bo vedel za vse tvoje slabosti, neuspehein pomanjkljivosti, potem veš, da imaš prijatelja.Slovenci nimamo prave besede za 'best friend'. Najboljšiprijatelj ali najboljša prijateljica že opredeli in obarva prijateljena moške in ženske.Kdo je moj 'best friend'? Je to moški ali ženska? Jenekje človek, s katerim bi šla lahko s popolnim zaupanjemz roko v roki na kakršnokoli pot? Je na svetu človek,s katerim bi <strong>si</strong> upala deliti življenje v dobrem in slabem?Kaj pravzaprav pričakujem od prijatelja? Kaj sem prijateljupripravljena dati? Koliko prijateljev sem imela vživljenju?42 misli | julij - avgust 2010
Najdragocenejši dar prijateljase mi zdi čas. Čas z dobrimiprijatelji je kot zdravje; zaresnične prijatelje ni nikdarškoda časa. Prijatelji so ljudje,ki na nek način dajo smiselživljenju; prijatelji so zavetišče,dom, ljubezen; prijatelji razumejomoje besede brez razlag;prijatelji so moji zanesljivipredstavniki. Kako sem zbiralaprijatelje? V otroški dobi so bilimoji prijatelji v<strong>si</strong>, ki so se bilipripravljeni igrati z menoj. Vmladostni idealistični dobi sem zbirala prijatelje po lepoti,talentih in vrlinah; v zrelih preračunljivih letih semračunala, kaj oni meni in kaj jaz njim nudim in predvsempomenim; v srednjih letih sem zbirala prijatelje, ki soSpoštovane rojakinje, spoštovani rojaki,v veliko veselje mi je, da vam lahko sporočimo veselonovico, da smo s projektom Stare trte v Avstraliji uvedlinekaj promocijskih sprememb. Verjetno se spominjate,da je bila trta po prispeli pošiljki v Avstralijo takojpredana za dve leti v avstralsko karanteno. Ko smo dobilivse pozitivne rezultate in potrebna dovoljenja, smos sodelovanjem občine Yarra Ranges posadili mladikena vinogradniškem področju Yarra Valey, ki spada podisto občino.Po desetih aktivnih letih obstoja projekta Stare trteodpiramo možnost za širjenje meddržavne promocijes projektom Stare trte širom Avstralije. Zaradi legalnihomejitev se moramo tudi sedaj strogo držati zakonskihpredpisov in omejitev. V naslednjih nekaj mesecihbomo lahko podarili mladike Stare trte zaslužnim organizacijamali posameznikom v državah VIC, NSW, QLD,Južna in Zahodna Avstralija.Kdo lahko zapro<strong>si</strong> za podaritev mladike Stare trte vAvstraliji?Za mladiko Stare trte lahko zapro<strong>si</strong> organizacija aliposameznik, ki ima zadovoljive pogoje za gojenje trte nasvojem zemljišču, so aktivni na slovensko-avstralskemkulturno-gospodarskem področju in imajo za sebojpriznano aktivno obdobje meddržavnega sodelovanja.Obveznosti prejemnika mladike Stare trtePrejemnik mladike Stare trte se obvezuje, da bo izpolnjevalzastavljene pogoje in koristil posedovanjemladike Stare trte samo za promocijske namene obširjenju prepoznavnosti slovensko-avstralskih aktivnostina kulturno-poslovnem sodelovanju. V nobenemprimeru ni dovoljena izraba trte za komercialnokorist prejemnika, prav tako ni dovoljeno podarjanjeJože in Cilka Žagar.imeli podobno razumevanježivljenja in vesolja; no, nazadnjev starosti sprejmem ljudi vvsej njihovi različnosti in semhvaležna za to pestrost. Prijateljiso kot obleka; nekateriso primerni za igrišče, drugi zav cerkev in večina za delo. Eniposlušajo, drugi učijo, eni rabijomojo tolažbo, drugi menetolažijo; z enimi se smejim, zdrugimi jokam. V<strong>si</strong> ljudje imajovrline, ki jih je lahko vzljubiti, če<strong>si</strong> vzamem čas in se jim posvetim.Imam veliko prijateljev, v katerih najdem lepoto,dobroto in zanimivosti, vendar še vedno težko s popolnimprepričanjem, kot Eliza, rečem: »To je moj najboljšiprijatelj!« Cilka Žagar, Lightning Ridge NSWPodaritev mladike Stare trtecepičev trte v njihovi posesti drugim organizacijam aliposameznikom zaradi izpolnjevanja karantenskih predpisovin ohrani-tve pomembnosti Stare trte na področjuvinogradništva v Avstraliji.Podarjanje mladike Stare trte na področju AvstralijeZa podaritev mladike Stare trte lahko kandidati zapro<strong>si</strong>joSAATCE – Vinka Rizmala, akreditiranega koordinatorjaprojekta, ob upoštevanju dejstva, da je vse vezano napredpise posameznih držav in razpoložljivost cepičev vdoločenem letnem obdobju v Avstraliji. Vse vloge bodoupoštevane, ocenjene in podaritev cepiča Stare trte vAvstraliji bo, kot do sedaj, tudi evidentirana in objavljenana spletni strani. Vse aktivnosti projekta Stare trtebodo tudi z vašim sodelovanjem redno predstavljene naspletni strani projekta Stare trte v Avstraliji.Zaradi karantenskih predpisov bo uspešnim prejemnikommladika dostavljena iz akreditirane drevesnice vJužni Avstraliji, kar je povezano z minimalnimi stroški.Vsaka mladika bo cepljena in pred dostavo primernopripravljena za pošiljko v posamezne države in bo takos tem odporna proti boleznim, da zadosti predpisomposameznih držav v Avstraliji.Možnost dobave za leto 2010 je samo v juliju inavgustu 2010, zato pro<strong>si</strong>mo, da pohitite z vašimivlogami. Podaritev cepičev Stare trte je za posameznamesta in področja količinsko omejena.Vloge pošljite na naslov: SAATCEC/O Vinko Rizmal – Project coordinatorPO Box 157, Monbulk VIC 3793, AustraliaE-mail: saatce@slovenianbu<strong>si</strong>ness.comHvala za sodelovanje in lepo pozdravljamo!Vinko Rizmal – koordinator projektovZalika Rizmal – tajnicamisli | julij - avgust 201043
- Page 1 and 2: foto: Vid GajšekPRINT POST APPROVE
- Page 4 and 5: župnijski cerkvi, nato smo imeli z
- Page 6 and 7: v odrasli dobi, v njegovi dokaj zna
- Page 8 and 9: ektorja Katoliškega doma v Tinjah
- Page 10 and 11: tistemu, ki je obsojen na prvih str
- Page 12 and 13: Slovenstvo po svetu je kot slabo fi
- Page 14 and 15: samo centri kulture za starejšo, a
- Page 16 and 17: Osebe, rojene v Avstraliji, tako v
- Page 18 and 19: AdelaideV LEPEM jesenskem nedeljske
- Page 20 and 21: skromni dar za misijone na Salomono
- Page 22 and 23: NA PRVO NEDELJO VJUNIJU smo praznov
- Page 24 and 25: Po sv. maši bodo stojnice v dvoran
- Page 26 and 27: 1958. Poročen je bil z Joan O’Co
- Page 28 and 29: so bili že zelo lačni. Tudi ta da
- Page 30 and 31: operne hiše. Gledalcev, fotografov
- Page 32 and 33: KRIŽARJENJE PO ZALIVIH“SYDNEY HA
- Page 34 and 35: Andrew Žičkar je eden od mladih a
- Page 36 and 37: Slovencih in njihovih narečjih.Naj
- Page 38 and 39: To je naša vera!Že popoldan sem i
- Page 40 and 41: pobočju blizu koče tudi pokopan,
- Page 44 and 45: Melbournep. Ciril A. Božič, OFMMa
- Page 46 and 47: 2. oktobra 2010, ob 3. uri popoldne
- Page 48 and 49: ANA MARIJA COLJA rojena ZECHER, je
- Page 50 and 51: Predstavitev Antologijeslovenskih s
- Page 52 and 53: Kronika slovenskih šolin učitelje
- Page 54 and 55: Dom počitka matere Romane - sloven
- Page 56 and 57: 56 misli | julij - avgust 2010
- Page 58 and 59: SPOROČILA FOTOGRAFIJNASLOVNA STRAN
- Page 60: 60 misli | julij - avgust 2010