Poklicne alergijske bolezni, zbornik predavanj - Bolnišnica Golnik

zakljuèkih oz. mnenjih (diagnozi) ob koncu obravnaveOpravljena je bila retrospektivna raziskava, pri analizi smo uporabili opisno statistiko.REZULTATIAnalizirali smo popise vseh 1482 bolnikov, ki so bili v opazovanem obdobju pregledani v BolnišniciGolnik. Od vseh je bilo 34 (2.2%) obravnavanih zaradi suma na astmo povezano z delom (13 moških,21 žensk). Srednja starost teh bolnikov ob prvi obravnavi je bila 41 let. 4 bolniki so bili kadilci, 11nekadilcev, pri 19-ih (56%) pa ni bilo podatka o kadilskem statusu. 17 bolnikov (50%) je bilo prvièobravnavanih v letu 2005. 16 bolnikov je bilo napotenih iz Gorenjske regije, 5 iz Pomurske regije,ostali od drugod. Najveè napotenih bolnikov (7) je bilo zaposlenih v elektronski industriji (alergeni:epoksi smole, topila, plini in aerosoli, ki nastajajo pri spajkanju, perklorat, izocianati….), 5 bolnikov jebilo zaposlenih v tovarni ELAN Begunje (najverjetnejši alergen epoksi smole). Pri 21 bolnikih iz popisani bilo razvidno, koliko let so delali na sedanjem delovnem mestu. Veèina (25 bolnikov) do prveobravnave v pulmološki ambulanti še ni imela znane diagnoze astma.Standardni kožni vbodni testi so bili pozitivni pri 14 bolnikih, pri enakem številu negativni, pri 6 bolnikihni podatkov. V diagnostiènem postopku za obravnavo astme povezane z izpostavljenostjo nadelovnem mestu je bil skoraj pri vseh bolnikih opravljen metaholinski test (31 bolnikov). Pri 4 bolnikihsmo opravili specifiène vbodne kožne teste za poklicni alergen, pri 5 bolnikih TRUE teste, pri 8 bolnikihspecifièni bronhialni provokacijski test, pri 3 bolnikih MIX alergenov (specifièna protitelesa). ElektronskiPEF je bil opravljen pri 14 pacientih ( 2 izvida sta bila pozitivna, 10 negativnih), 11 jih na meritev šeèaka, pri ostalih devetih pa ga zdravnik ni indiciral.Po opravljenih preiskavah smo zakljuèili, da je šlo:a) v treh primerih za utemeljen sum na poklicno astmo (2 bolnika pekovska astma, 1 bolnik epoksismole pri delu v ISKRI s kondenzatorji),b) v štirih primerih za astmo pri atopiku, ki jo poslabšujejo dražljivci na delovnem mestu,c) v dveh primerih za rinitis povezan z izpostavljenostjo na delovnem mestu,d) v 12. primerih astma ni bila v povezavi z delovnim mestome) 13 bolnikov je še v diagnostiènem postopkuZAKLJUÈKIPrevalence in incidence z delom povezane astme zaradi premajhnega vzorca bolnikov zajetega vštudiji ne moremo oceniti. Lahko pa zakljuèimo, da glede na podatke iz svetovne literature v Slovenijiodkrijemo in obravnavamo veliko manj astem povezanih z delom ter tako tudi veliko manj poklicnihastem. Vzrokov za to nesorazmerje je lahko veè: regijska omejitev pri napotitvi bolnikov, premalopozornosti pri jemanju delovne anamneze s posebnim poudarkom na izpostavljenosti na delovnemmestu, nestandardiziran postopek obravnave bolnikov s sumom na astmo povezano z delom……Mesto pulmologa v obravnavi teh bolnikov je v postavitvi diagnoze astme, zato bi moral pulmolog privsakem na novo odkritem bolniku z astmo v odraslem obdobju pomisliti na bolezen povezano z delomin bolnika povprašati o ekspoziciji na delovnem mestu. Potrebno pa bo razviti tudi tesnejšesodelovanje med pulmologi in specialisti medicine dela, ki bi morali izpostavljenosti zelo dobro poznati,o njih poroèati pulmologu in voditi testiranje PEF na delovnem mestu ob simultanem spremljanjuizpostavljenosti. Njihova naloga pa je tudi potrditi povezanost astme z izpostavljenostjo pri delu.13