Poklicne alergijske bolezni, zbornik predavanj - Bolnišnica Golnik

Poklicno astmo lahko povzroèijo tudi dražljivci (predvsem zgornjih dihal), pa tudi druge spojine z manjšimdražeèim potencialom.Stopnjevit pristop k diagnostiki poklicne astme je sledeè:1. Sum na poklicno etiologijo2. Zdravstvena in podrobna delovna anamneza3. Raziskava vseh možnih vzrokov4. Ocena tveganja delovnega okolja za ugotovitev vrste in stopnje izpostavljenosti5. Nasvet delavcu, da ostane na delu dokler diagnoza poklicne astme ni potrjena ali izkljuèena, razenv pomenu težke astme6. Stopenjska klinièna diagnostika7. Po potrditvi diagnoze ukrepi za prekinitev izpostavljenosti vzroènemu dejavnikuPomembna razlika med poklicno in nepoklicno astmo je, da je poklicna astma ozdravljiva. Ob dovolj hitridiagnozi in premestitvi delavca na drugo, njemu neškodljivo delovno mesto, lahko poklicna astma docelaizzveni. Èe ta èas zamudimo (po nekaterih podatkih 6 mesecev), poklicna astma perzistira in se radaprevesi v hudo perzistentno astmo, navzlic ustrezni premestitvi delavca (npr. podaljšane študije kažejo, dapoklicna astma zaradi izpostavljenosti plikatièni kislini, izocianatom ali drugim nizkomolekularnim snovem– ostaja pri vsaj 50% delavcev kljub spremembi delovnega mesta). Zato je zanjo izjemno pomembnazgodnja diagnoza. Èe se nedvomno dokaže preobèutljivost delavca na doloèen alergen iz delovnegaokolja, delavec ne more veè delati v tem okolju, prav tako pa tudi ne sme biti izpostavljen drugemusnezibilizirajoèemu agensu. Prav tako ne sme biti izpostavljen dražljivim snovem in ne sme delati vneugodnih mikroklimatskih pogojih (mraz, hitre spremembe temperature), ki lahko poslabšajo obstojeèestanje. Zato je potrebno ali iz delovnega procesa odstraniti alergeno snov (kar je zaradi samegatehnološkega procesa praktièno nemogoèe) ali pa zaposlenega odstraniti iz prostora, kjer je izpostavljenalergenu.Zdravljenje poklicne astme je povsem enako kot pri drugih oblikah astme.V medicinski preventivi za delo v prahu moramo pri predhodnih pregledih izkljuèiti osebe, ki spadajo vskupino preobèutljivih (atopiki). Atopija je pomemben dejavnik tveganja za nastanek poklicne astme le priizpostavljenih visokomolekularnim dejavnikom (ne pa tudi nizkomolekularnim). Kajenje je prav takopomemben dejavnik tveganja za bolezni dihalnih poti (veèja permeabilnost epitela in lažji vstopalergenov). Nespecifièna bronhialna preodzivnost ni dokazan dejavnik tveganja za nastanek poklicneastme (le posledica izpostavljenosti in senzibilizacije, ki se po prenehanju izpostavljenosti lahkonormalizira).2.3. ALERGIJSKI ALVEOLITISAntigeni, ki povzroèajo alergijski alveolitis, so najpogosteje organskega izvora. To so živalski antigeni:živalska dlaka, posebno lisièja in astrahan (krznarska pljuèa) in iztrebki golobov ter drugih ptic (bolezenrejcev ptic).Najpogostejši povzroèitelji alergijskega alveolitisa so termofilne aktinomicete, gljivice, ki se razvijejo vtoplih in vlažnih razmerah. Kljub temu, da so mislili, da alergijski alveolitis lahko povzroèa le organski prah,50