Poklicne alergijske bolezni, zbornik predavanj - BolniÅ¡nica Golnik

More documents

Recommendations

Info

LITERATURA1. Klinièni center Ljubljana, Klinièni inštitut za medicino dela, prometa in športa: Verifikacija poklicne astme:Smernice, Ljubljana 20062. Beckett WS. The epidemiology of occupational asthma. Eur Respir J. 1994 Jan;7(1):161-4.3. Cullinan P. Clinical aspects of occupational asthma. Panminerva Med. 2004 Jun;46(2):111-20.4. Mušiè E. Poklicna astma in rinitis. Uène delavnice Osnove kliniène alergologije. Pouk bolnika z astmo; 2005;Kranjska Gora. Golnik: Bolnišnica Golnik, Klinièni oddelek za pljuène bolezni in alergijo, 2005; 157-8.5. Abramson M, Sim MR. Occupational asthma.Thorax. 2006 Sep;61(9):741-2.6. Gautrin D, Newman-Taylor AJ, Nordman H, Malo JL.Controversies in epidemiology of occupationalasthma.Eur Respir J. 2003 Sep;22(3):551-9.7. Murphy TR, Sheffer AL. Occupational asthma: a case of Baker's asthma. Allergy Asthma Proc. 2004 May-Jun;25(3):151-6.14
Verifikacijapoklicne astme…………………………………………………………………………………………………..Alenka Franko, Metoda Dodiè-FikfakKlinièni inštitut za medicino dela, prometa in športa, Univerzitetni Klinièni center LjubljanaUVODUgotovljeno je, da na pojav bolezni pomembno vpliva interakcija med faktorji okolja in genetskimidejavniki (Greenland in sod., 1998). Glede na model vzroènosti so za nastanek bolezni odgovornirazlièni vzroki kot so dogodki, okolišèine ali znaèilnosti (Rothman, 1986). V primeru astme sonajverjetnejši vzroki: izpostavljenost zunanjim povzroèiteljem, èas izpostavljenosti ter genetskidejavniki. Tako npr. novejše študije ugotavljajo vzroèno povezavo med astmo in polimorfizmimetabolnih genov (Hemmingsen in sod., 2001; Ketterer, 2001; Strange in sod., 2001; Mapp in sod.,2002; Aynacioglu in sod., 2004).Poklicna astma je definirana kot bolezen, za katero je znaèilna variabilna obstrukcija dihalnih poti in/alibronhialna preodzivnost in jo povzroèajo dejavniki in okolišèine, ki so znaèilni za doloèeno delovnookolje, ne pa povzroèitelji zunaj delovnega mesta (Bernstein in sod., 1999). Pri verifikaciji poklicneastme je torej bistveno ugotavljanje vzroène povezave med astmo in izpostavljenostjo povzroèitelju nadelovnem mestu.POKLICNA IN NEPOKLICNA IZPOSTAVLJENOST POVZROÈITELJEM ASTMEIzpostavljenost razliènim alergenom in dražeèim dejavnikom, ki sprožijo nastanek poklicne astme, sepojavlja v mnogih dejavnostih in poklicih. Za veè kot 300 kemiènih snovi na delovnih mestih je znano, dalahko povzroèijo poklicno astmo (Hemmingsen in sod., 2001).Poklici, kjer se najpogosteje pojavlja poklicna astma povzroèena z visokomolekularnimi alergeni so:veterinarji, laboratorijski delavci, ribièi in drugi delavci, ki so izpostavljeni živalski dlaki, izloèkom in serumu;peki, ki vdihavajo alergene v moki, žitu; delavci v živilski industriji, ki prihajajo v stik s kemiènimi snovmi kotso npr. razni encimi (npr. papainu), alergeni v žitnem in kavnem zrnju; delavci v farmacevtski industriji, kiso izpostavljeni številnim kemiènim snovem kot so npr. razlièni encimi (á-amilaza, alkalaze); zdravstvenidelavci in laboratorijski delavci, kjer je najpogostejši alergen lateks; tesarji, delavci v industriji pohištva, nažagah, kjer so izpostavljeni lesnemu prahu; tiskarji, ki delajo s snovmi kot je npr. kavèuk; delavci vencimsko èistilni industriji, ki so izpostavljeni npr. encimu pridobljenem iz Bacillus subtillis-a (Tarlo in sod.,2005).Poklicna astma zaradi izpostavljenost nizkomolekularnim alergenom se pogosto pojavlja pri poklicih kotso npr.: delavci v proizvodnji plastike, penaste gume, avtomobilski in drugi industriji, ki so izpostavljenidiizocianatom; zdravstveni delavci, ki prihajajo v stik z formaldehidom in glutaraldehidom ter delavci velektonski industriji, ki so izpostavljeni kolofoniji (Tarlo in sod., 2005).Neimunska oblika poklicne astme, ki je povzroèena z izpostavljenostjo razliènim dražeèim snovem, sepojavlja v poklicih kot so: zdravstveni delavci, ki so izpostavljeni razliènim razkužilom, ocetni in drugimkislinam; delavci v poliuretanski in drugi industriji, kjer se pojavlja izpostavljenost hlapljivim diizocianatom15
Page 1 and 2: BOLNIŠNICA GOLNIK - KLINIÈNI ODDE
Page 3 and 4: IzdajateljBolnišnica Golnik - Klin
Page 5 and 6: Kaj pomeniverifikacijapoklicne bole
Page 7 and 8: LITERATURA1. Checkoway H, Pearce NE
Page 9 and 10: Astmo lahko sproži enkratno ali ve
Page 11 and 12: Elektronske meritve PEF(ePEF) doma
Page 13 and 14: - Primer 2. , in tretji, kjer ni bi
Page 15 and 16: Primer 3: Spektralna analiza propor
Page 17: zakljuèkih oz. mnenjih (diagnozi)
Page 21 and 22: v obdobju, ko je delavec zaposlen n
Page 23 and 24: 16. Mapp CE, Fryer AA, De Marzo N,
Page 25 and 26: Kronièna faza: Miofibroblasti zaè
Page 27 and 28: Diagnozo bolezni postavimo na podla
Page 29 and 30: Tabela 6. Znaèilne spremembe HR-CT
Page 31 and 32: histološki tipièna nerepre nespec
Page 33 and 34: Manj znanirazlogi za alergijepovzro
Page 35 and 36: padec FEV1 18 minut po fotokopiranj
Page 37 and 38: PREVALENCA IN INCIDENCAPrevalenca a
Page 39 and 40: v obliki intenzivnega srbeèega eri
Page 41 and 42: Poklicne alergijskebolezni dihal…
Page 43 and 44: Odkrivanje prizadetosti v subklini
Page 45 and 46: potrebe po takojšnji terapiji delo
Page 47 and 48: PRIKAZ POJAVNOSTI POKLICNIH BOLEZNI
Page 49 and 50: V Sloveniji je sredi leta 2003 zaè
Page 51 and 52: usmerjenih znanj, da bo znal presod
Page 53 and 54: prehrambena industrijapekipredelava
Page 55 and 56: je v zadnjem èasu vse veè dokazov
Page 57 and 58: 12. Utemeljitev diagnoze13. Razprav
Page 59 and 60: verjetnosti, da pride do poškodbe
Page 61 and 62: F. Navade: Pri jemanju anamneze je
Page 63 and 64: Odstotki zmanjšanja respiratorne f
Page 65 and 66: znanje in izobraževanje delavcev i
Page 67 and 68: PRILOGAZAÈETNI KLINIÈNI PRISTOP K

Poklicne alergijske bolezni, zbornik predavanj - BolniÅ¡nica Golnik

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?