Poklicne alergijske bolezni, zbornik predavanj - Bolnišnica Golnik

kot je TDI; gasilci in delavci, ki vdihavajo plin in aerosole vnetljivih kemiènih snovi; varilci, ki soizpostavljeni plinom varjenja; policaji, ki pridejo v stik s solzilcem; delavcih v barih in restavracijah, ki soizpostavljeni cigaretnemu dimu; èistilci in gospodinjske pomoènice, ki delajo s hlapljivimi dražeèimi èistili;delavci, ki so izpostavljeni dražeèim, hlapljivim barvam; delavci, ki delajo na prostem v mrzli zimski klimiter delavci, ki delajo blizu hladilnikov in zmrzovalnikov in so izpostavljeni hladnemu zraku (Tarlo in sod.,2005).Ker so zunaj delovnega mesta (nepoklicna izpostavljenost) ljudje lahko izpostavljeni istim ali enakimalergenom in iritativnim dejavnikom kot na delovnem mestu (Brooks in sod., 1998; Dykewicz in sod.,2001; Rabatin in Cowl, 2001), je za razpoznavanje poklicne etiologije zelo pomembna dobra osebnain delovna anamneza.KRITERIJI VERIFIKACIJE POKLICNE ASTME V SLOVENIJIMinistrstvo za zdravje je pooblastilo in naroèilo Kliniènemu inštitutu za medicino dela prometa in športaizdelavo verifikacijskih kriterijev za vse poklicne bolezni, med njimi tudi poklicno astmo. Kriteriji bodoizdani kot priroèniki za zdravnike. Prvi priroènik, v katerem bodo med drugimi kriteriji objavljeni tudikriteriji za poklicno astmo, je v tisku.Potrjena diagnoza astmeDiagnozo astme potrdi pulmolog.Povezovanje diagnoze astme z izpostavljenostjo na delovnem mestuZa ta del verifikacije je pristojen specialist medicine dela.1. Pozitivna delovna anamnezaZa potrditev diagnoze poklicne astme je bistvenega pomena dobra delovna anamneza, s katerougotovimo naravo, intenzivnost, trajanje, pogostost in naèin izpostavljenosti ter morebitne kratkotrajnepoveèane izpostavljenosti povzroèiteljem na sedanjem in predhodnih delovnih mestih (Chan-Yeung,1995; Tan in Spestor, 1999; Dykewicz, 2001; Rabatin in Cowl, 2001). Potrebno je pridobiti podatek ovseh kemiènih snoveh in drugih možnih povzroèiteljih, ki jim je delavec izpostavljen. Osnovneinformacije o kemièni snovi so navedene v varnostnih listih, ki jih morajo imeti vsa podjetja za snovi inpripravke, ki se po pravilniku o nevarnih snoveh oziroma pripravkih razvršèajo med nevarne (Pravilniko razvršèanju, pakiranju in oznaèevanju nevarnih snovi, 2002). Pomemben je tudi podatek o èasuizpostavljenosti ter zlasti za kemiène snovi, ki delujejo dražeèe, podatek o intenziteti izpostavljenosti.Podatek o zakonsko dovoljenih intenzitetah neke snovi ima le relativni pomen. V okviru delovneanamneze tudi vprašamo, ali so se simptomi pojavili po zaèetku dela na novem delovnem mestu ali pouvedbi novih snovi pri delovnih postopkih, kdaj med delom, po delu ali med delovnim tednom sepojavijo simptomi astme, ali se simptomi pojavijo redkeje ali celo izzvenijo v èasu vikendov ali poèitnic,ali se simptomi pojavijo pogosteje, ko se delavec vrne na delo in ali imajo ostali delavci podobnesimptome.2. Z izpostavljenostjo povezane znaèilne spremembe PEF in FEV 1Za ugotavljanje povezave med astmo in izpostavljenostjo dejavnikom na delovnem mestu so zelopomembne serijske meritve PEF-ov in FEV 1 (Chan-Yeung, 1995; Burge in Moscato, 1999; Tan inSpestor, 1999; Dykewicz, 2001; Lee, 2001; Rabatin in Cowl, 2001). Pri tem se pri preiskovancu meri inbeleži PEF ali FEV 1 v obdobjih med delom in zunaj izpostavljenosti. Priporoèene so dvotedenske meritve16