O diskriminaciji: priročnik za novinarke in novinarje - Mirovni inštitut
O diskriminaciji: priročnik za novinarke in novinarje - Mirovni inštitut
O diskriminaciji: priročnik za novinarke in novinarje - Mirovni inštitut
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Kaj je diskrim<strong>in</strong>acija 28 O <strong>diskrim<strong>in</strong>aciji</strong> Priročnik <strong>za</strong> <strong>nov<strong>in</strong>arke</strong> <strong>in</strong> nov<strong>in</strong>arjePOSLEDICE DISKRIMINACIJEŽrtve diskrim<strong>in</strong>acije so odr<strong>in</strong>jene na rob družbe. Marg<strong>in</strong>ali<strong>za</strong>cija <strong>in</strong> socialnaizključenost določenih skup<strong>in</strong>, ki se lahko prenašata iz generacijev generacijo, sta posledici diskrim<strong>in</strong>acije. Ta ne uč<strong>in</strong>kuje negativno lena diskrim<strong>in</strong>irano osebo ali skup<strong>in</strong>o, temveč tudi na celotno družbo, sajznotraj nje povzroča neenakosti <strong>in</strong> jo v celoti šibi. Določene oblike diskrim<strong>in</strong>acije,ki jih družba tolerira <strong>in</strong> prenaša (naprej), odpirajo možnosti<strong>za</strong> pojav novih, nadaljnjih oblik diskrim<strong>in</strong>acije. Če so na primer določeneetnične skup<strong>in</strong>e diskrim<strong>in</strong>irane na področju šolstva, to po navadi pomeni,da ne bodo osvojile enake stopnje znanja <strong>in</strong> sposobnosti kot drugeskup<strong>in</strong>e, kar omogoča njihovo nadaljnjo diskrim<strong>in</strong>acijo na področju<strong>za</strong>poslovanja, dostopa do dobr<strong>in</strong> <strong>in</strong> storitev, dostopa do zdravstvenegavarstva <strong>in</strong> podobno.Različne oblike diskrim<strong>in</strong>acije, ki se morda na prvi pogled zdijo nedolžne,pogosto odpirajo možnosti <strong>za</strong> druge, hujše oblike diskrim<strong>in</strong>acije,<strong>za</strong>to bi jih morala družba odpravljati že v kali. Zelo zgovoren je primerapartheida, ki se je <strong>za</strong>čel s popisovanjem rasne pripadnosti ljudi, nadaljevalpa s preseljevanjem <strong>in</strong> ločenimi območji, s prepovedjo medrasnegasklepanja <strong>za</strong>konskih zvez <strong>in</strong> <strong>in</strong>timnih odnosov ter z omejitvamiprenosov premoženja med pripadniki različnih skup<strong>in</strong>. Diskrim<strong>in</strong>acijaje prešla v segregacijo. Oblasti so predpisale ločene čakalne vrste, avtobuse,lokale, sedeže, klopi <strong>in</strong> podobno. Tako se je (rasistična) diskrim<strong>in</strong>acijavtkala v vse pore družbenega življenja.Diskrim<strong>in</strong>acija ima negativne uč<strong>in</strong>ke tudi na ekonomskem področju. Dolgotrajnadiskrim<strong>in</strong>acija, pa naj gre <strong>za</strong> sovražni govor, nadlegovanje, segregacijoali kakšno drugo obliko diskrim<strong>in</strong>acije, poslabšuje zdravstvenostanje žrtev. Prispeva k povečanju obolelosti <strong>za</strong> kroničnimi boleznimi, kpsihološkim obolenjem ter depresivnim <strong>in</strong> suicidnim stanjem. Kanadskaraziskava o samomorilnosti med mladimi geji je na primer poka<strong>za</strong>la,da pri istospolno usmerjenih mladih do 22. leta starosti obstaja 14-krat
Change language