O diskriminaciji: priročnik za novinarke in novinarje - Mirovni inštitut

O diskriminaciji Priročnik za novinarke in novinarje 5 UvodUVODLeta 1900 so v mestu Montgomery v ameriški zvezni državi Alabamasprejeli odlok o ločevanju belcev in črncev na mestnih avtobusih. Prveštiri vrste sedežev so pripadale belcem, preostali sedeži pa temnopoltimpotnikom, ki so predstavljali večino, 75 odstotkov vseh potnikovna mestnih avtobusih. Če je bil sprednji del avtobusa prazen, so črncilahko sedeli v srednjem delu, če pa so bile prve štiri vrste zasedene, sose morali premakniti v zadnji del ali celo zapustiti avtobus, če v njemni bilo več prostora. Vozniki so namreč imeli pravico, da so znak, kje sezačne črnski del avtobusa, poljubno premikali. Skrbeli so za to, da sovsi belci sedeli. Črnci tudi niso smeli vstopati skozi prva vrata. Tam sole plačali vozovnico, potem pa so morali izstopiti in ponovno vstopitiskozi zadnja vrata.Prvega decembra 1955 je na enega od mestnih avtobusov vstopila črnkaRosa Parks, ki se je vračala z dela. Usedla se je v peto vrsto, tik za sedeži,ki so bili rezervirani za belce. Čez nekaj postaj se je belski del avtobusanapolnil in voznik je zato premaknil znak, ki je odmerjal prostormed črnskim in belskim delom avtobusa. Znak je postavil tik za RosoParks in ji rekel, naj se preseli v zadnji del avtobusa. Ona pa se je temuuprla in vztrajala na svojem sedežu. Voznik je zato poklical policaja, kije Roso Parks aretiral. Pozneje so ji sodili in jo tudi obsodili zaradi kršenjajavnega reda in nespoštovanja lokalnega predpisa.Po aretaciji Rose Parks so se v Montgomeryju zbrali predstavniki in predstavnicečrncev, ki jih je vodil Martin Luther King. Dogovorili so se, dabodo zaradi aretacije Rose Parks bojkotirali javni promet. Črnska skupnostv Montgomeryju se ni vozila z avtobusi več kot leto dni, zato je