O diskriminaciji: priročnik za novinarke in novinarje - Mirovni inštitut
O diskriminaciji: priročnik za novinarke in novinarje - Mirovni inštitut
O diskriminaciji: priročnik za novinarke in novinarje - Mirovni inštitut
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Mediji <strong>in</strong> diskrim<strong>in</strong>acija 54 O <strong>diskrim<strong>in</strong>aciji</strong> Priročnik <strong>za</strong> <strong>nov<strong>in</strong>arke</strong> <strong>in</strong> nov<strong>in</strong>arjepogosto uporabljajo izraze, ki so sicer pove<strong>za</strong>ni z naravnimi nesrečamiali vojnimi razmerami (npr. 'Ulice so preplavili tisoči demonstrantov' ali'Muslimanske proteste je sprožila vojna karikatur'). Tovrstne medijskevseb<strong>in</strong>e <strong>in</strong> prakse so diskrim<strong>in</strong>atorne.Sporne medijske prakse se med drugim odražajo v tem, da mediji o manjš<strong>in</strong>skihskup<strong>in</strong>ah poročajo predvsem ob konfliktnih situacijah. Kadar pateče razprava o temah, ki so prepoznane kot družbeno pomembne, papredstavniki teh družbenih skup<strong>in</strong> le redko nastopijo v medijih. Celo vprispevkih o temah, ki <strong>za</strong>devajo pripadnike manjš<strong>in</strong>skih skupnosti, pogostoprevladujejo govorci zunaj teh skupnosti, glas manjš<strong>in</strong>e pa ni oziromaje komajda predstavljen. V že omenjeni raziskavi Mediji <strong>za</strong> državljane(<strong>Mirovni</strong> <strong>in</strong>štitut, 2006) je anali<strong>za</strong> petnajstih izbranih lokalnih <strong>in</strong>nacionalnih slovenskih medijev, ki je potekala februarja 2006, poka<strong>za</strong>la,da je bilo v prispevkih o temah, pove<strong>za</strong>nih z muslimani <strong>in</strong> islamom,razmerje <strong>za</strong>stopanosti predstavnikov »islamskega« <strong>in</strong> »<strong>za</strong>hodnega« svetaskoraj dva proti osem.Tudi izbor vizualnega gradiva lahko pri prikazovanju <strong>in</strong> predstavljanjumanjš<strong>in</strong>skih skupnosti legitimira <strong>in</strong> upravičuje predsodke <strong>in</strong> diskrim<strong>in</strong>acijo.Pogosto gre <strong>za</strong> splošno pripisovanje negativnih značilnosti celotnidružbeni skup<strong>in</strong>i (stereotipiziranje). Tako so bili na primer televizijskiprispevki o izbrisanih v preteklih letih velikokrat opremljeni sposnetki generala JLA, četudi častniki JLA prestavljajo majhen delež izbrisanihprebivalk <strong>in</strong> prebivalcev (2–3 %). Prispevki o Romih v časopisih<strong>in</strong> na televiziji vztrajno prikazujejo <strong>za</strong>nemarjene dele romskih naselijali uma<strong>za</strong>ne romske otroke, četudi bi lahko izbrali prizore urejenihromskih naselij ali otrok.Diskrim<strong>in</strong>atorne medijske prakse se nadalje odražajo tudi pri poročanjuo postopkih na sodiščih. Nov<strong>in</strong>arji pogosto navajajo etnično poreklo(domnevnega) storilca krim<strong>in</strong>alnih dejanj, če gre <strong>za</strong> pripadnika manjš<strong>in</strong>skihskupnosti, ne pa tudi v primerih, ko gre <strong>za</strong> pripadnika več<strong>in</strong>skeganaroda.
Change language