O diskriminaciji: priročnik za novinarke in novinarje - Mirovni inštitut

O diskriminaciji Priročnik za novinarke in novinarje 31 Prepoved in pravna sredstvabraževanje (Brown vs. Board of Education). Zaključil se je s sodbo ameriškegavrhovnega sodišča, ki je zapisalo, da ima segregacija belopoltihin temnopoltih učencev v javnih šolah negativen učinek na temnopolteučence in učenke. Sodišče je odločilo, da je treba segregacijo kar najhitrejeodpraviti in to je bila velika zmaga gibanja za državljanske pravice.S pomočjo takšnih in podobnih razsodb je uzakonitev prepovedi diskriminacijepostala eno temeljnih načel sodobnih družb.Nekateri menijo, da prepoved diskriminacije izvira že iz Magne Cartae Libertatum,angleške listine iz leta 1215, ki predstavlja temelje za razvojustavnega prava, kot ga poznamo danes.Magna Cartae LibertatumPrva določna mednarodna kodifikacija načela prepovedi diskriminacijeje bila izvedena leta 1948 s sprejetjem Splošne deklaracije o človekovihpravicah, ki v prvem členu pravi, da se »vsi ljudje rodijo svobodniin imajo enako dostojanstvo in enake pravice. Obdarjeni so z razumomin vestjo in bi morali ravnati drug z drugim kakor bratje.« Pomembenje tudi njen sedmi člen, v katerem je zapisano, da so »vsi enaki predzakonom, vsi, brez diskriminacije, imajo pravico do enakega pravnegavarstva. Vsi imajo pravico do enakega varstva pred sleherno diskriminacijo,ki bi kršila to Deklaracijo, kakor tudi pred vsakim ščuvanjem ktakšni diskriminaciji.« Splošna deklaracija o človekovih pravicah sicerni pravno zavezujoča, vendar pa je njena vsebina tako splošno sprejeta,da predstavlja splošna načela mednarodnega prava, ki so zavezujočaza vse države.Splošna deklaracija očlovekovih pravicahKodifikacije prepovedi diskriminacije so se nadaljevale s sprejemanjemin spreminjanjem ustav evropskih držav, na mednarodni ravni pa sobile (vsaj v evropskem prostoru) potrjene leta 1950 s sprejetjem Evropskekonvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki v14. členu z naslovom »Prepoved diskriminacije« pravi, da je »uživanjepravic in svoboščin, določenih s to konvencijo, zagotovljeno vsem ljudembrez razlikovanja glede na spol, raso, barvo kože, jezik, vero, političnoali drugo prepričanje, narodnostni ali socialni izvor, pripadnostEvropska konvencijao varstvu človekovihpravic in temeljnihsvoboščin