Pan di Zuchero, pod severno in južno steno,pa sva povsod prilezla nazaj mokra do kože.— Pa drugič!Naslednje leto z Nadjo v skupini Pale di Sandel Velo (Raz tenčice), ki je ena redkih smeriv Dolomitih, kjer v krepki petici ne zabiješklina. »Najlepša plezarija Dolomitov« je pisanov knjigi Dolomiti Orientali. Pa je res!Dva dni je deževalo, tretji se je pa le odkrilopevani Spigolo in njegov strmi rob. Pristopje mučen in dolgotrajen, toda ko si pod steno,te utrujenost mine. Saj je nemogoče, da jeto petica, pa še brez klina. Tisti z vrha bi milahko pljunil na glavo, tako navpik je postavljenta vražji rob. Kar piše, je čista resnicain tudi to, da ti ob zloglasnem prestopu postanemalce nerodno. Najlepše so zadnje dolžine.V steni je sicer nekaj klinov, pa sem šelmimo. Je namreč vseeno, če plezaš nekaj me-Slika seveda ne pokaže vseh težavnosti kraja intrenutkaFoto C. Debeljaktrov desno ali levo od njih. Povsod »oprimkiza vole« (po Hočevarju). Zgrešiti je nemogoče.Plezaš samo naravnost in tam, kjer stene instrmine zmanjka, je pač vrh. Po treh urahnajlepšega plezanja sva stala na vrhu in gledala— v meglo. Do kolena snega je pokrivalovrh Cima dela Madone. Kje je sestop,je bila zopet enkrat španska vas za oba. Našlasva ga, kot zmeraj. Poteka v strmi grapi medCima Madono in Sass Maor. Problem je nastalsamo. ker nisva videla, kje je ta grapa, nitikje je Sass Maor. Spustila sva se na slepo inobtičala v grapi, pa še v pravi povrhu. Scalettje bil vesel najine ture, obenem je dalvedeti, da v tej skupini cenijo najbolj 1100metrov visoko vzhodno steno Sass Maor. Gremotorej tja. Prej pa še v Marmolato.Zopet z avtobusom in polnimi nahrbtniki zanekaj dni pod južno steno Marmolate. Nisvaimela vodnika za to skupino, pa sva šla na izpraševanje.Obstala sva s pogledi na zahodnemstebru Ombrette. Najbližji je koči, zaprvo turo bo dober. Na najino začudenje svaizvedela, da še sploh ni preplezan. »Je krušljivin zaprt pod vrhom s pasom laporja.«No, tu smo pa mi doma. Da pa je dolomitskilapor nekaj drugega kot naš, sva občutilaprepozno. Nekaj solidnih dolžin v trdi skali,kočljiva prečnica na rokah, nato pa lapor. Into celo v kaminu. Seveda sva bila podobnakamnosekom in umazana do vrh glave. —Ocena 5 +. Samo ponovit je ne grem več!Ponoči naju je zbudil Nadjin stari znanecJurgen Wellenkamp. Že v dolini je zvedel onovem vzopnu mešane jugoslovanske naveze.Z njegovim soplezalcem smo takoj naslednjidan v dveh navezah vstopili v Marmolato.Pa ni šlo daleč. Njegov drugi je omagal žena začetku, sestopil nazaj, mi pa v troje naprej.Klasična smer v jugovzhodni steni jesicer lažja od znane Soldajeve ali PuntaRocce, pa je vseeno krepka in dolga zadeva,s padajočim kamenjem, ledom in snegom vizstopnih žlebovih.Wellenkamp je imel precej povedati. Za njimje bil Eiger in lep kup drugega.Jurgen je bil namenjen v Civetto, pa sva gaz Nadjo le pregovorila za Sass Maor. Onadvaz motorjem, midva z bussonijem — nazajdo San Martina. Isti dan preko Passo di Balipod zahodno steno Cimon della Pala do malegazavetišča pod Cima Canali, kjer potekav zahodni steni prva Buhlova šestica.Ze tja grede sva z Nadjo opazovala zahodnosteno Cimon della Pala in ugotovila po vodnikuin kasneje v koči, da stena v srednjem,delu, kjer poteka značilna rumena in poševnazajeda, še ni preplezana. Jurgen je plezal naslednjidan Gran Pilastro, midva pa sevedav Palo. Pa ni šlo tako gladko. Stena je krušljivav spodnem delu previsna in brez stojišč.Sedem ur težkega dela — ocena V z mestomVI. Na vrhu sta čakala Nemca in kup drugihnavez. Sestopali smo skupaj in občudovalistrmo, belo steno Sass Maor nam nasproti.Do pod stene Sass Maor je treba v dolino.Dobrih tisoč metrov višinske razlike. Stenaje visoka in ozka, podobni Špikovi, smer pa
Eden od spominov na montblanški svetFoto C. Debeljaki nIZ*' f - V Do l omitih - D ° polovice skolal P lezasdnjil ? Ietih pa z Gradišnikom in VeclZT S! i n ° Cin ' ^osen Sarten, skupintistočasno. Šele zadnjih šest sto sepožene navpično do vrha. Jtirgen je plezalspredaj Nadja v sredi in jaz na koncu. K i Rocesužitek. Tisoč metrov izginja v strmem in varnemplezanju. Kratke klinske lestvice in za-voljen umik z Gran Pilastra v ToTani PovsodKoces. Piecejp Z Tsmeri, T ° n > V vendar Piz Boe lažjih In Tofanov PuntadiMadoni je ostalo za nami, pa še neprostosoljena poc pod izstopom dišijo sicer po šestici,drugače pa ocena ne drži več. Že takrat ževje, saj sva enkrat z Dušanom t pet h dnehnas je pregnal sneg ali pa dolgotrajno de-sva jo z Jurgnom postavila za stopnjo nižje komaj zmogla kamine Opel v Pate?nkofluInZdelo se nam je tako prav. V šestih urah smo krajše smeri v Rosengartnudosegh vrh, nato pa v najdaljšem sestopu, ksedlom 3 " 1 23 Seb ° j V'P ° lni temi k v Se i e lani .' Ifta 1962, se mi je nasmehnila sreča
- Page 4 and 5: je s tem delalo tudi za razmah plan
- Page 6 and 7: MacesnipodOlševo(Očetu v spomin)S
- Page 8 and 9: pa tudi drugje ne. Le na saminah po
- Page 10 and 11: prsku so se menda pomešali naši i
- Page 12 and 13: PotočkazijalkaFoto S. TerčakKdo v
- Page 14 and 15: Pa je šlo. Še isti dan do Aljaže
- Page 16 and 17: azpoloženje, ker sva za pritihotap
- Page 20 and 21: povedovanju Mazzorane, oskrbnika ko
- Page 22 and 23: že pod nastavkom zoba, nekaj na za
- Page 24 and 25: S S C . ^ - ^rvfob?taSoveSKo »^Pe
- Page 26 and 27: Drugi dan. 21. avgusta, smo zarana
- Page 28 and 29: pripravnik Franc Skaza in Josip Wos
- Page 30 and 31: Ljubnega, v holandščini pa, da so
- Page 32 and 33: Tratnikova skica knjigi Foto J. Pel
- Page 34 and 35: pa takratni odbornik SPD.Jr.Fran Tr
- Page 36 and 37: NEKAJ OPOMB K VPISOMDr. Matija Murk
- Page 38 and 39: napisi. L. 1896 je podružnica skle
- Page 40 and 41: Tovst, Šmartno v Rožni dolini, Ce
- Page 42 and 43: Pogled na Ojstrico z Okrešlja mimo
- Page 44 and 45: varni emajlirane posode pa smo mora
- Page 46 and 47: dosežemo najboljše rezultate, če
- Page 48 and 49: Skica 3SISIDoroba 0 i\/\\/ de/0i/t\
- Page 50 and 51: UIAA 1963društvene noviceGeneralna
- Page 52 and 53: Dolgo vrsto let pred in pa po drugi
- Page 54 and 55: kov ter tako utrdili vez trdnega pr
- Page 56 and 57: OB 60-LETNICI PLANINSKEGADRUŠTVA A
- Page 58 and 59: točka vseh društev in ovira širj
- Page 60 and 61: PLANINSKO GESLO OB 70-LETNICI PZSTe
- Page 62 and 63: PD KOČEVJE. Društvo je polagalo o
- Page 64 and 65: diapozitivi so bila bolj redka. Ved
- Page 66 and 67: noviceiz mladinskih odsekovTEKMOVAN
- Page 68 and 69:
filmov »Hudičev žleb« (Czarczi
- Page 70 and 71:
Oktobrska številka 1962 »SIERRA C
- Page 72 and 73:
je dosegljiva v slabi letalski uri,
- Page 74 and 75:
Prva naveza (Whittaker in Navang Go
- Page 76 and 77:
STATISTIKA ČLANSTVAPLANINSKEPLANIN
- Page 78 and 79:
PREGLED INVESTICIJ ZA NADELAVO, POP
- Page 80 and 81:
PREGLED PLANINSKO-SMUCARSKIH NESRE
- Page 82 and 83:
dsSDatumKraj nesrečeime in priimek
- Page 84 and 85:
R «NDatumKraj nesrečeime in priim
- Page 86 and 87:
dNDatumKraj nesrečeime in priimek
- Page 88 and 89:
PREGLED NAROČNIKOVPLANINSKEGAtiPLA
- Page 90 and 91:
PREGLEDGRADBENIHdPLANINSKO DRUŠTVO
- Page 92 and 93:
iz prostolastnihvoljnoS PLANINSKO D
- Page 94 and 95:
PREGLED KAPACITETE, OBISKA IN NOČI
- Page 96 and 97:
ležiščŠtevilo obiskovalcev+» P
- Page 98 and 99:
Kapaciteta ležiščŠtevilo obisko
- Page 100 and 101:
Tovarnadokumentnegain kartnegapapir
- Page 102 and 103:
KOMUNALNA BANKA MARIBOROrožnova 2
- Page 104 and 105:
Tovarna avtomobilovin motorjev Mari
- Page 106:
ŽELEZARNA JESENICES L O V E NI I A