December - Planinski Vestnik

kmet v dolino, če ne more ali noče živetiv hribih, kmetija pa naj se pogozdi, zaraste,opusti. Turistična izgradnja povsod, tudi vgorskih dolinah vpliva na splošen življenjskistandard. Če imamo tu nakopičene prirodnepogoje za turizem, pa se za njegovo izgradnjone zanimamo, smo pač slabi gospodarji.Lotevamo se seveda zelo težavne stvari. Turističnogospodarjenje je komplicirano, zatoje potrebna kompleksna in harmonična izgradnjavseh potrebnih tehničnih pogojev,za to pa občina Mozirje skupno z okrajemnima dovolj sredstev, da bi se dosedanje zamudev primernem času popravile. Prav zatoje dolžnost vseh, ki so odgovorni za napredekGornje Savinjske doline, da poskrbe za sredstvaiz splošnih družbenih fondov. Pokrajinaje taka, da ni samo lokalen problem.Planinsko društvo Celje bo to odgovornostobenem z drugimi rado nosilo še naprej, sajbo s tem samo nadaljevalo delo dolgih sedemdesetihlet. V tem znamenju društvu k jubilejutudi čestitamo.Jan Karel StrakatvTine OreliNemara se je zgodilo prvič, odkar deluje praškikrematorij v Strašnicah, da je v njegoviobredni dvorani zazvenela slovenska pesemV petek, dne 27. septembra t. 1. je neki basistzapel tisto staro pesem: »Bom šel na planince,na strme vrhe, bom slišal zvoniti zagorskezvone...« To je bilo na pogrebu dne 21. septembraumrlega novinarja in prevajalca JanaKarla Strakatega, ki ga je smrt pobrala vstarosti^ 85 let. Ta goreči prijatelj Slovencevje določil v oporoki, da se mora oglasiti kakaslovenska pesem, preden spuste njegovotruplo tja, kjer ostane za njim le nekaj pepela.Mož, ki je že v desetletju pred prvosvetovno vojno pisal v čeških listih o slovenskihpokrajinah in njihovih planinah in kije tja do poznega večera svojega življenjaprevajal iz naše literature, opozarjal na našekulturne vrednosti in z vnemo, kakor smo joopazili le pri redkih Čehih, zagovarjal karnajširše kulturno zbližanje med Čehi in Slovenci,je več kakor dvajsetkrat obiskal Ljubljanopa tudi druga slovenska mesta, zadnjikratob svoji osemdesetletnici. V nemali merije bila njegova zasluga, da so se Čehi vprejšnjih desetletjih čedalje bolj zanimali zaslovenske Alpe in da jim, postavimo, Bled inBohinj nista bila le geografski imeni in ničveč.J. K. Strakaty se je rodil 2. maja 1878 vPragi kot sin znanega praškega odvetnika inposlanca. Njegov ded je bil operni pevec inJan Karel je rad s ponosom omenjal, da jebil ta ded prvi, ki je zapel v neki Tylovi igripesem »Kde domov muj«; znano je, da jele-ta postala himna prve češkoslovaške republike.Kot študent Karlovske univerje je bileden izmed ustanoviteljev Zveze češkosloynnS ; k ' h študentov :ž e tedaj (torej okrog leta1908) je prihajal v stike s Slovenci, ki soštudirali na praškem vseučilišču. Kot tajnikKluba za staro Prago in pozneje kot urednikraznih praških listov je bil najboljši ciceronezlasti Slovencem, ki so obiskovali starodavnocesko metropolo ob Vltavi. Dolga leta je b : lpraški dopisnik »Slov. Naroda« in nekaj ča-atudi »Jutra«. Ta stalni stik s Slovenci jeStrakatemu omogočal široko dejavnost v pridresda romantično pojmovani, vendar v tedanjihrazmerah tudi politično in gospodarskopomembni češkoslovaško-jugoslovanski vzajemnosti.Iz slovenske literature je prevedelveč knjig (Kersnik, Cankar i. dr.) prevajalpa je tudi iz srbohrvaščine. Bil je vnet b'bl'0-fil; svojo obsežno knjižnico je testametarnovolil ljubljanski Narodni in vseučiliški kniižnici.Z J. K. Strakatym je umrl originalen in plemenitčlovek, pravo poosebljenje češkega rodoljubain slovanskega entuziasta.Huda uraMatejBorB. BorkoVihra po strminah gospoduje,žro in koljejo se temne sile,strele so v krni se zapodile,da po dnjačah rjove, vre in hruje.Jezi, ki jo pota j eno snuje,je nebo odprlo vroče žile,in dokler ne bodo se izlilena zemljo, hudo bo in vse huje.Človek sodil bi, da tam z ostenjavihra vse, kar živo je, poruje,toda glej, ko hrušč in trušč pojenja,spet metulj se rosnih rož raduje,spet šumlja macesen vrh grebenjavrvoli izvir in mir kraljuje.°hu ~ di uri v gorah nastal v Bohinjup a 7 k ° r v * a Bo J° Pesniška zbirka »Bršljan nadS " £ es , mkl , po svoji m 'adosti povezan s sadovom) metropol °' Ponatis uredništvu posebej