December - Planinski Vestnik

More documents

Recommendations

Info

pa takratni odbornik SPD.Jr.Fran Trnmn^kmatika dr. Ivana Knifica, 1. 1907 pa prof. Ev-©ena Jarca iz Kranja.kasneje še trikrat vpisan. A v | s t a *I f ^ n e ^ o f ^ r p n o pa ie n fl ibjrtf^rna^^rnrM avsista 1OT3 so kočo obiskali trije pro-Lsor^z Liubljane Frančišek Levec^ prof.SVacber in prof. Josip'sili pri Kocbeku. Vsi so bili člani SPD.Celiski gledališčnik Bafko Salmič je obiskalSSno julija 1905 z MirkomS v germanizacije, pripadnikov zandarme-S b T S e dOtroki najdemo tudi današnjegapredsednika PD Gornji grad Tiatmka.Da pa je knjiga zares gorogranska, naj navešeštevilo vpisanih Gorograncev. MedIZ vpis je kar 1435 planincev iz Gornjegagrada iz Zadrečke in Gornje Savinjske dofne(Radmirje, Ljubno, Luče, Mozirje) odtega 1279 samo iz Gornjega grada.Foto j. pelikanList iz meninskeknjige*> I
Da bi se komu preveč ne stožilo po dobrih-starih časih., zapišimo še Kocbekovo opombo1. 1907 na str. 155: »O priliki prvega letošnjeganadzorovanja našel ključavnico pokvarjeno inpuščico ukradeno. V puščici je bilo po knjigi18 -— K. Sramota, da se niti planinske kočev miru ne puste. Pn. obiskovalci koče so prošeni,naj pošljejo pristojbino, dokler ni puščicev koči, naravnost Savinski podružniciSPD v Gornji grad.Ta in druge opombe kažejo, da je imela podružnicas takim načinom oskrbovanja težavetudi zaradi nepoštenih posameznikov.Knjiga pa je kljub izredno lokalnemu obeležjuzanimiv dokument o začetkih slovenskeplaninske organizacije, posebej pa poučna zasedanje planinsko delovanje v tem delu Slovenije.Čeprav nam po eni strani kaže, da jetežko s planinstvom oživeti goro, ki stoji stranod običajnih prometnih potov, nam po drugistrani dopoveduje, da je planinska postojankav bližini večjega kraja, ki ima pogoje za razvojturizma, vendarle pomembna za krajevnirekreacijski program in seveda za razvoj planinstvain turizma.Skoda bi bilo, če bi planinstvo na Menini zamrlo.Zadnje čase kaže, da je planinski domna Menini zašel v velike težave. Gorogranskiplaninci so že dvakrat predlagali, da se priključijoPD Celje, češ da sami ne zmorejobremen, ki jim jih nalaga oskrbovanje doma.Ta pot seveda ni najboljša. Prej si je trebaprizadevati, da Gornji grad turistično oživi,da izrabi vse, kar mu narava v tako obilnimeri nudi, s tem pa tudi oživi Menino.L. 1952 sem o gornjegrajskih pogojih za prebujoin razvoj planinstva in turizma pisal vlokalnem tedniku. Naj nekatere stvari tu ponovim:»Gornjegrajska pokrajina ima neko posebnost,ki je do nedavna slonela na mogočnih zgodovinskihspomenikih, na veličastni stolnici,ki je največja cerkev na ozemlju lavantinskeškofije, s Schmidtovimi freskami, s stariminagrobniki, z graščino, in s starodavnimi cerkvamipri Sv. Lenartu in Sv. Floi-janu. Tazgodovinski nadih se vtaplja v zelenem gozdnatemvalovju Menine, Kranjske rebri, Crnilca,Kašnega vrha, Lepenatke in Rogatca,v bogastvu, kakor ga zlepa ni v taki množinidrugod. Samo ljubljanski škofje so tod doljudske revolucije eksploatirali gozdno posestvo.ki je merilo 6514 ha gozda. Pred vojnoje bil Gornji grad, ki mu je pomembna zgodovinas cerkvenimi fevdalci nemškega initalijanskega porekla dajala tudi v novejšihčasih precejšen pomen, živahno tujskoprometnosredišče, sedež okrajnega glavarstva, sodišča,dekanije in notariata. Po vojni je napolitičnem in gospodarskem pomenu precejizgubil, pri tem pa se je odročnost Zadrečkedoline v prometnem utripu Slovenije takojpokazala. Do zadnjega časa se ni z delom uveljaviloniti planinsko društvo, čeprav je Gornjigrad dolgoletno delovno torišče marljivegapredsednika Savinjske podružnice SPD Fr.Kocbeka.Prirodnih pogojev za turizem ima Gornji gradna pretek. Samo izleti v območje Menine,na kateri so šele 1. 1952 začeli obnavljati nekdanjoplaninsko kočo, predstavljajo za letoviščarja,turista in planinca mikavno inobširno področje s prelepimi razgledi na SavinjskeAlpe. na Tuhinjsko, Savinjsko inZadrečko dolino. Markiranih poti sicer ni vizobilju, vendar držita samo iz Gornjegagrada dve, ena mimo Strmčnika, druga mimoSv. Florjana prek Vetrnika na Vivodnik. Odtu drže lepa pota na Ščavnico in Javorščeksredogorsko hrbtišče, ki je dolgo prek 20 km.'pravi eldorado poleti in še posebej pozimi.Priznati je treba, da nobeno od planinskihdruštev, ki delajo na savinjskem področju, nistorilo po vojni doslej ničesar odločilnega zaplaninsko obnovo Menine, čeprav predstavljazajeten kos naše dežele, ne dosti nižji od Goltin Vel. planine, pripraven za letno in zimskosezono za Ljubljano, Domžale, Kamnik in Savinjskodolino s Celjem. Nikomur se po vojnini zdelo vredno, da o Menini kaj napiše.Pač pa je druga stran gornjegrajskega kotaod Crnilca do Krniškega in Arničevega vrhadoživela po vojni samoten obisk ljubiteljaprirode, komponista in klavirskega virtuožaprof. Marjana Lipovška, ki se je čutil dolžan,da je na te »odročne« vrhove opomnil slovenskegaplaninca in smučarja, Markacije sotod večji del neobnovljene. posebno transverzalne.Markirana pot drži iz Gornjega gradaprek Knebovška k Sv. Lenartu in obema Špehoma,nato pa se prek Rogatca spusti v dolinoLučnice. Markirana pot drži iz Gornjegagrada prek Arničevega vrha v Luče, iz Crnilcamimo Štajerskega Raka v svet Male in Velikeplanine.Pred vojno so v Gornjem gradu za popotnikeskrbele gostilne Stara pošta, Trobej, Veršnikin Mikuž, po vojni pa je imel Gornji grad dvezakupni gostišči Trobej in Zmavc ter krajevnogostilno. Vsa tri gostišča razpolagajo s 24 posteljami,privatnih postelj je na razpolagopribližno prav toliko. To pomeni, da je zmogljivostv primeri s predvojnim stanjem padlana četrtino ali celo petino predvojne kapacitete.Gornji grad obenem z večjimi kraji NovoŠtifto, Bočno, Šmartnim, pa tudi Kokrjem jepraktično popolnoma opustil misel na turizem.Kadar koli me pot zanese tod, se spominjamtistih časov, ko sem kot petošolec prvičpeš »prekoračil« Črnilec, prenočil v Gornjemgradu in se naslednji dan spustil prek Slapiv Tuhinjsko dolino. Ostal mi je v spominuživahni utrip tujskoprometnega življenja vGornjem gradu in vselej se vprašam, zakaj gadanes ni.«Danes pa je že precej drugače.Cesta čez Lipo žal ni stekla, pač pa stoji obnovljenamnogo večja Gornjegrajska koča naMenini, pa tudi turizem je v Gornjem graduprecej narasel, spremenile so se na boljšenastanitvene in gostinske razmere. Upajmo,da to že nekaj pomeni tudi za planinstvo inda bo še več pomenilo. In seveda obratno.
Page 4 and 5: je s tem delalo tudi za razmah plan
Page 6 and 7: MacesnipodOlševo(Očetu v spomin)S
Page 8 and 9: pa tudi drugje ne. Le na saminah po
Page 10 and 11: prsku so se menda pomešali naši i
Page 12 and 13: PotočkazijalkaFoto S. TerčakKdo v
Page 14 and 15: Pa je šlo. Še isti dan do Aljaže
Page 16 and 17: azpoloženje, ker sva za pritihotap
Page 18 and 19: Pan di Zuchero, pod severno in juž
Page 20 and 21: povedovanju Mazzorane, oskrbnika ko
Page 22 and 23: že pod nastavkom zoba, nekaj na za
Page 24 and 25: S S C . ^ - ^rvfob?taSoveSKo »^Pe
Page 26 and 27: Drugi dan. 21. avgusta, smo zarana
Page 28 and 29: pripravnik Franc Skaza in Josip Wos
Page 30 and 31: Ljubnega, v holandščini pa, da so
Page 32 and 33: Tratnikova skica knjigi Foto J. Pel
Page 36 and 37: NEKAJ OPOMB K VPISOMDr. Matija Murk
Page 38 and 39: napisi. L. 1896 je podružnica skle
Page 40 and 41: Tovst, Šmartno v Rožni dolini, Ce
Page 42 and 43: Pogled na Ojstrico z Okrešlja mimo
Page 44 and 45: varni emajlirane posode pa smo mora
Page 46 and 47: dosežemo najboljše rezultate, če
Page 48 and 49: Skica 3SISIDoroba 0 i\/\\/ de/0i/t\
Page 50 and 51: UIAA 1963društvene noviceGeneralna
Page 52 and 53: Dolgo vrsto let pred in pa po drugi
Page 54 and 55: kov ter tako utrdili vez trdnega pr
Page 56 and 57: OB 60-LETNICI PLANINSKEGADRUŠTVA A
Page 58 and 59: točka vseh društev in ovira širj
Page 60 and 61: PLANINSKO GESLO OB 70-LETNICI PZSTe
Page 62 and 63: PD KOČEVJE. Društvo je polagalo o
Page 64 and 65: diapozitivi so bila bolj redka. Ved
Page 66 and 67: noviceiz mladinskih odsekovTEKMOVAN
Page 68 and 69: filmov »Hudičev žleb« (Czarczi
Page 70 and 71: Oktobrska številka 1962 »SIERRA C
Page 72 and 73: je dosegljiva v slabi letalski uri,
Page 74 and 75: Prva naveza (Whittaker in Navang Go
Page 76 and 77: STATISTIKA ČLANSTVAPLANINSKEPLANIN
Page 78 and 79: PREGLED INVESTICIJ ZA NADELAVO, POP
Page 80 and 81: PREGLED PLANINSKO-SMUCARSKIH NESRE
Page 82 and 83: dsSDatumKraj nesrečeime in priimek
Page 84 and 85:
R «NDatumKraj nesrečeime in priim
Page 86 and 87:
dNDatumKraj nesrečeime in priimek
Page 88 and 89:
PREGLED NAROČNIKOVPLANINSKEGAtiPLA
Page 90 and 91:
PREGLEDGRADBENIHdPLANINSKO DRUŠTVO
Page 92 and 93:
iz prostolastnihvoljnoS PLANINSKO D
Page 94 and 95:
PREGLED KAPACITETE, OBISKA IN NOČI
Page 96 and 97:
ležiščŠtevilo obiskovalcev+» P
Page 98 and 99:
Kapaciteta ležiščŠtevilo obisko
Page 100 and 101:
Tovarnadokumentnegain kartnegapapir
Page 102 and 103:
KOMUNALNA BANKA MARIBOROrožnova 2
Page 104 and 105:
Tovarna avtomobilovin motorjev Mari
Page 106:
ŽELEZARNA JESENICES L O V E NI I A
show all

December - Planinski Vestnik

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?