December - Planinski Vestnik

delež Trsta pri odkrivanju Dolomitov v tejdobi in omenja Kugyjev obisk v Dolomitih 1.1884 ter njegov vzpon na Cima del Cridola.Moderna doba je po Rossiju odprla DolomiteItalijanom proti koncu 19. stoletja. V tejdobi imenuje Angela Dibona (1879—1956)največjega vodnika v Alpah. Edini tekmecmu je bil Piaz (1879—1948) vsaj v tehničnemplezanju, presegal pa je Dibono po svojihkonceptih, izobrazbi in patriotizmu. Mnogoje plezal s pisateljem Ugom de Amicis, pesnikomDolomitov. Piaza so imenovali »dolomitskihudič« (diavolo della Dolomiti). PolegDibone in Piaza je seveda cela vrsta imen.Naslednjo dobo — po prvi svetovni vojni —označuje Rossi kot prehodno. Med vojno somnogi italijanski plezalci zaprti, mnogi vavstrijski vojski. Po vojni nastopijo V. E.Fabbro, Terschak, Pino Prati, slednji z izrednoduhovno in kulturno močjo kot organizatoritalijanskega alpinizma, kot pisecvodnika »Dolomiti di Brenta« (1926), medTržačani Piero Slokovich, dalje Emil Sollederin drugi. Vendar italijanski alpinizem tačas ni dosegal avstrijskega in nemškega. VCivetti je v Sollederjevi smeri nekdo napisal:»Tu ni kruha za Italijane«.Moral je nastopiti nov duh, da so se pojavilialpinisti drugačnih dimenzij. Tissi, Andrich,Gilberti, Comici in drugi. Ta vrh je v svojihopisih razširjal Rudatis (1910—1933), nekakitalijanski E. G. Lammer. Občudoval jemiinchensko plezalno šolo in skušal vsenjene dobre strani uvesti v italijanski alpinizem.Njegovi soplezalci so bili Fabjan, Comici,Micheluzzi, Videsott (danes direktornarodnega parka). Najmočnejša plezalskaosebnost je bil nedvomno Comici (1901—1940), najboljši od tržaških plezalcev, ki sose učili plezati v Glinščici pod Socerbom:Fabjan, Benedetti, Zanutti, Slocovich, Brunner,Cesar idr. Tržaška šola je od Kugyja dodanes obdržala nekaj aristokratskega, praviRossi.Naslednjo dobo imenuje avtor dobo ekstremnihvzponov, to je čas pred drugo svetovnovojno. Kot najvidnejšo osebnost te dobe speteksponira Emilia Comicija, za njim pa RiccardaCassina, ki ga imenuje športni fenomenstoletja. Vstop v kraljestvo šeste stopnjeje bil tu, dolomitski alpinizem je dosegelsvojo zrelost. Ostala imena tega kraljestva:Castiglioni, Ratti, Gervasutti, Vitali idr.Dobo po drugi svetovni vojni imenuje Rossi,»današnjo«. Dolomiti ne predstavljajo v njejtistega, kar so bili od 1. 1930—1940, vendarima dolomitska tehnika še vedno svojo upravičenost.Italijanska dolomitska šola se jeobnesla tudi na ekspedicijah, imena italijanskihplezalcev uživajo enako reputacijo kotnajboljši plezalci drugih alpskih narodov.Rossi j ev pregled italijanskega dolomitskegaalpinizma je vsekakor vreden branja zaradinjegove metode pa tudi zaradi prizadevanja,da bi bil objektiven kljub vročemu patriotizmu,ki žari v vsaki vrstici. Spis je opremljenz risbami najslavnejših sten in plezalskihportretov.ŠVICARSKA HIMALAJSKA DRUŽBA jebila ustanovljena šele aprila 1963. Predsednikje advokat Peter Ackermann, podpredsednikConrad Alter, ta čas predsednik sekcijePilatus SAC. Ostali člani odbora so vsiv Luzernu, tajnik Bachmann, trgovca Bachmannin Max Eiselin. Namen ustanove jeobičajen: podpora velikim ekspedicijam vHimalajo in druga velegorstva in sicer predysemekspedicijam alpinističnega značaja.Švicarska ustanova za raziskovanje gora,ustanovljena 10. febr. 1940, podpira namrečpredvsem ekspedicije z znanstvenim namenom.Ustanovi je pridržana pravica, da imenujevodjo, vodja pa izbere moštvo, todasporazumno z ustanovo.Švicarska himalajska družba ima že v načrtuekspedicijo v Hindukuš, Afganistan jenanjo že pristal. V Eiselinovem stilu, ki gapoznamo z Dhaulagirija, je velika razgledniškaakcija s posebno znamko. Delala bo vvzhodnem in centralnem Afganistanu.Iz Luzerna je tudi Sigi Augerer, ki je junija1963 na Gronlandijo po vedel pet švicai'jev v»Suess—land«, kjer so že 1. 1912 raziskovaliAlfred de Guervain in prof. Mercanton meteorologijoin glaciologijo. Guervain je daltemu predelu ime »Sch\veizerland«, Danci pa»Suessland«. Švicarji so bili tu tudi 1. 1938,med njimi dr. E. Wyss—Dunant, 1. 1957 paAvstrijec Hans Gsellmann. L. 1934, 1936 in1937 pa so se v Suesslandu mudile francoskeekspedicije. Francozi so skušali priti na Mt.Forel (3360 m), pa se jim ni posrečilo.S HELIKOPTERJI na Mt. Blanc bo možnopriti tudi manj izurjenim, plašnim ali nerodnimljudem. Iz Torina javljajo, da bodopod vrhom Mt. Blanca uredili pristajališčeza helikopterje. Tu se bodo vkrcali vodniki innjihovi klienti, če se bodo ustrašili vršnegavzpona na streho Evrope. Javljajo, nobedenne preklicuje. Utegne biti res.AMERIŠKA EKSPEDICIJA NA EVEREST1963 ima poleg tega, da je dosegla najvišjivrh našega planeta v treh navezah in to delomapo »novem« svetu zapadnega grebena,še eno rekordno novost. Ko so se štirje srečniki,ki so 22. maja prišli na Everest po zapadnemgrebenu, 23. maja vračali po bivakubrez šotorov in spalnih vreč v tabor VI, jihje tu čakal dr. David L. Dingman, eden odzdravnikov, ki jih je imela ekspedicija s seboj.Tako »visoke« ordinacije doslej še nibilo.Pripomniti pa je treba, da sta imela Unsoeldin Bishop srečo, njune ozebline niso bileprehude, a tudi mraz v noči od 22. na 23.maj ni bil prehud. »Mati bogov«, Comolungma,je Amerikancem šla na roko, proti večeruje potihnil veter, s tem pa je postalanoč znosnejša. Hornbein in Jerstad sta joprenesla brez poškodb. Lepo vreme je trajalotudi 23. maja. Gora je hotela... 9. junija jebila ekspedicija že vsa v Kathmanduju,ozebla Unsoeld in Bishop pa je že prej preneselhelikopter.