noviceiz mladinskih odsekovTEKMOVANJE »GORE IN MLADINA«— TOKRAT DRUGAČEDne 11. 9. 63. se je prvič, odkar traja medmladinskimi odseki bolj ali manj priljubljenotekmovanje »Gore in Mladina«, izvedlo ocenjevanjeuspehov posameznih mladinskih odsekovv okviru koordinacijskega odseka.Doslej je bilo to tekmovanje centralizirano,odseki so namreč pošiljali poročila v Ljubljano,kjer jih je posebna tekmovalna komisijapri MK PZS pregledala in določila odsekomglede na uspehe vrstni red. Pravilnik oocenjevanju uspehov odsekov, sprejet 1. 1958.se je iz leta v leto spreminjal in dopolnjeval.Sodelovanje koordinacijskega odbora MO Koroške,Celja in Maribora je nov sistem ocenjevanjanašel. Z majhnimi spremembami ga jeKO MO Maribor sprejel in po njem izvedelže omenjeno tekmovanje. Zavedamo se, dasprejeti sistem ni nekaj dokončnega, praksabo pokazala, v čem ga bo treba še dopolniti,je pa boljši od starega. V navzočnosti vseh načelnikov,katerih MO so tekmovali, so bilapregledana poročila. KO je bil iz prejšnjihkontaktov z MO seznanjen z vsemi težavamiin možnostmi po odsekih, načelniki so samiStotine tistih z zlikanimi hlačami so šli mimoturista na ledeniku in so ga v glavnem le zžganjem »krepčali«. Kaj je naredil moj znanec,ko se mu je ponesrečil tovariš v steni?Do srajce je slekel vse s sebe (ne bom ga imenoval,ker bi bil užaljen) in ko je tovariša šezeblo, ga je grel s svojim telesom. Študent,plezalec. Vedno brez denarja. »Fantje, bostejedli,« je dejal in postavil konservo pred skupino.Natanko sem vedel, da je to vse, karima, in da je sam lačen kot volk.Vem, da je vse to zastonj, kar sem napisal,za vsako nepravilnost se najde tisoč izgovorov,prezaposlenost, nervoznost, dogodki se lahkotudi obrnejo, taje itd. Toda nekaj drži: Problemje pred nami. Stašek Obrochta se jevrnil z vrh Triglava in nisem ga upal peljativ gostilno, no tudi povedal mu nisem zakaj,šla sva brez besede v tabor.V sredo 31. 7. 1963 so šli Poljaki v KamniškeAlpe, tu jih je vodil Vid Mesarič, ker je menipotekel dopust. Iz opisa se razvidi, da so Poljakipridno plezali, čeprav to še zdaleč nibilo najboljše poljsko moštvo. Njihovi najboljšiso bili v istem času na Kavkazu in nekateriv Dolomitih. Glavno je: Vzljubili sonaše lepe Julijce in še si žele k nam.Ciril Pračeksodelovali v razpravi o delu svojega odseka.Še ena dobra stran je pri izvedbi tega tekmovanjapo odsekih, da so v KO združeni odseki,ki imajo v glavnem enake pogoje zadelo z mladino in so enako oddaljeni od gora.Glede na vse navedeno in z novim pravilnikomso se dali doseči realni rezultati in pravilnooceniti delo odsekov. Pri poročilih solahko načelniki sami presodili, katero dejavnostso v svojem odseku razvili bolje od sosednjega,katero slabše, pa jo morajo drugoleto izboljšati itd.Uspeh tekmovanja »Gore in Mladina« v KOMO Maribor sicer ni bil tolikšen, kot se je pričakovalo,saj se ga je udeležilo le majhnoštevilo odsekov, razveseljivo pa je, da so poslaliporočila odseki, ki doslej še niso tekmovaliali po so šele komaj pred letom ustanoviliodsek in kljub začetnim težavam mnogostorili. Za oboje jim gre veliko priznanje.Razvrstitev odsekov v tekmovanju: MO Kozjak-Mariboi",MO Matica-Maribor, MO Oplotnica,MO Zelezničar-Maribor, MO Pošta-Maribor.D. ŠkebinekORIENTACIJSKI POHOD ZA POKAL»JELOVICE«Koordinacijski odbor mladinskih odsekov zaGorenjsko je organiziral 13. 10. 1963 v okoliciRibna pri Bledu planinski orientacijski pohodza pokal »Jelovice«, ločeno za mladinskein pionirske ekipe.V lepi sončni nedelji se je zbralo okrog domav Ribnem do 9.30 ure skupaj 20 ekip, po triječlani iz mladinskih odsekov Bohinjske Bistrice,Bleda, Jesenic, Radovljice, Kranja inPTT Ljubljane.Vsi tekmovalci so bili že v vabilu obveščenio pogojih pohoda, saj je bilo treba pokazatipoleg hoje s specialko in kompasom v rokinekaj znanja tudi iz zaščite gorske flore, prvepomoči, orografije in zgodovine planinstva.No, celotno tekmovanje ni sicer pokazalo najboljšegaznanja, bodisi v hoji sami, saj je večekip zgrešilo posamezne kontrolne postaje,pa tudi pozneje pri teoriji so bili nekateriprecej šibki, vsekakor pa je bila ocena udeležbedobra, kar pa je bilo za prvo tekmovanjetudi namen.Prehodni pokal »Jelovice« za mladince inpionirje sta osvojili ekipi Radovljice. V trajnolast mladinskega odseka preide pa pokal potreh zaporednih ali petih ločenih zmagah.V zimskem času naj bi se mladi planinci poglobiliv hojo s specialko, kompasom terosnovnimi vedami planinstva. Spomladi prihodnjegaleta se bodo mladi tekmovalci zopetsrečali na drugi preizkušnji za osvojitev pokala,verjetno nekje v Bohinjskem kotu.Lojze Hox-vat
f • 2 = i —iz piemmkeSREČANJE S TRENTOM3if@rst»reV začetku oktobra 1963 se je v Trentu vršilXII. mednarodni festival planinskega in raziskovalnegafilma, o katerem smo v našemglasilu vsako leto na kratko poročali. Letos mije bila dana priložnost, da sem se prireditve,ki sem jo doslej zasledoval po raznih revijah,'udeležil kot eden izmed številnih gostov izvseh koncev sveta, predvsem seveda Evrope.V Trentu je pulz modernega življenja v časufestivala še bolj živo utripal, čeprav ima staromestno jedro tako strogo obličje, da se zdi,kot da se je tu čas ustavil. Organizacijski komiteje delal brezhibno kot dober režiser,pravzaprav ga ni bilo nikjer čutiti, vse je potekalobrez težav, kakor samoposebi umevno,kar pomeni, da je obširne naloge imenitnoopravil. Dr. Silvio Belli, novi predsednikfestivala, je našel polno razumevanje in podporotrentinske občine in pokrajine, kar seje pokazalo pri vseh oficialnih dogodkih festivala:Pri otvoritvi razstave planinske karikaturev gospodarski zbornici, pri uvodnemslavnostnem sprejemu v starem občinskemposlopju, pri otvoritvi festivala v »Teatro sociale«,pri srečanju gorskih vodnikov in priSolčava z Raduho Foto j. Dolničardružabnih častnih sprejemih. Povsod so bilinavzoči civilni in vojaški predstavniki, mesto1 rento m njegova pokrajina pa je bila vsav znamenju festivala, ki mu je bila dana velikapubliciteta v lokalnem in sosednjem tiskuradiu, televiziji in z vsemi običajnimi tradicionalnimipropagandnimi sredstvi. Mesto, vkaterem »kamni govore« o mogočnem tridentinskemkoncilu natanko pred 400 leti je vvzdušju sedanjega vatikanskega koncila, kiga je vsa Italija polna, s ponosom ob mednarodnemfestivalu oživljalo kurtoazno besedopapeža Pavla III, da mesto Trento »ležiugodno, dostopno in pripravno za vse narode«Italijani, ki so letos kar najslovesneje praznovali100-letnico CAI. gledajo v delu za planinskifilm dokument vitalnosti planinstva inmoderno propagandno sredstvo za turizem odkaterega ima Italija vedno večji dobiček Nisempričakoval, da bom priča naše aktivneudeležbe na tem festivalu. Sicer se je propagandnakomisija PZS obrnila na slovenskifilmski podjetji, naj bi se festivala udeležilis kakimi raziskovalnimi filmi, ki obstoje alipa se lotili v kratkem planinske snovi, vendarje bil odgovor lakoničen, za nas že stereotipen:Sredstva, sredstva, sredstva.A vendarle se je nekje dvignila jugoslovanskazastava, tam, kjer bi najmanj pričakovali:Na razstavi planinske karikature (umorismodi montagna, sporazumno z razstavnim salonomv Bordigheri), ki jo je že v soboto 29. septembraodprl dr. Belli. Verjeli ali ne, največplaninskih karikaturistov je dala Jugoslavijain sicer so bili naslednji: Milanovič, Glišič'Todorovic, Vojinovič, Onicin. Jovanovič Klas'Zastopnikov naše republike tudi tu nisem našel.Udeležilo se je razstave 12 držav, meddrugimi ZDA in Japonska. Morda naši karikaturistiza to priložnost niso vedeli? Sicer parazstava ni dala kaj posebnega, večji del sekarikatura giblje okoli znanih tem: pretiranatehnika v gorah, seksus, pretirana ambicioznost,superekstremizem, oblikovno pa nič posebnonovega, presenetljivega. (Slovenskakarikatura te vrste ima sijajne zglede vSmrekarju in Pirnatu.)Letos je bilo v ožji zbor sprejetih 27 filmovkriterij je bil strožji kot sicer, letina pa nepreveč razkošna. Tako vsaj je bilo mnenjevsakoletnih obiskovalcev in nekaterih članovžirije, ki delajo v njej že vrsto let. Videl semzi iilmov, zal mi je ušel japonski film o Alpamayuin italijanski »Šesta stopnja v Patagoniji«.Festival je potrdil francosko kvalitetoin izredno prizadevnost Poljakov, ki jim jefestival izkazal posebno čast z retrospektivnorazstavo planinskega in raziskovalnega filmaposvečeno Poljski. Na letošnjem festivalu soPoljaki nastopili s pravim filmskim dumpingom,saj je šest njihovih filmov prišlo v ožjiizbor, največ med vsemi narodi - udeleženci,ki jih je bilo 13. Poljaki imajo dobre gorniškesnemalce in spretne, domiselne režiserje. Tise v glavnem uspešno ogibajo šablone in enoličnostifilmske kronike, ki pomeni za pozornostgledalca pravo naglo plesen. Eden od
- Page 4 and 5:
je s tem delalo tudi za razmah plan
- Page 6 and 7:
MacesnipodOlševo(Očetu v spomin)S
- Page 8 and 9:
pa tudi drugje ne. Le na saminah po
- Page 10 and 11:
prsku so se menda pomešali naši i
- Page 12 and 13:
PotočkazijalkaFoto S. TerčakKdo v
- Page 14 and 15:
Pa je šlo. Še isti dan do Aljaže
- Page 16 and 17: azpoloženje, ker sva za pritihotap
- Page 18 and 19: Pan di Zuchero, pod severno in juž
- Page 20 and 21: povedovanju Mazzorane, oskrbnika ko
- Page 22 and 23: že pod nastavkom zoba, nekaj na za
- Page 24 and 25: S S C . ^ - ^rvfob?taSoveSKo »^Pe
- Page 26 and 27: Drugi dan. 21. avgusta, smo zarana
- Page 28 and 29: pripravnik Franc Skaza in Josip Wos
- Page 30 and 31: Ljubnega, v holandščini pa, da so
- Page 32 and 33: Tratnikova skica knjigi Foto J. Pel
- Page 34 and 35: pa takratni odbornik SPD.Jr.Fran Tr
- Page 36 and 37: NEKAJ OPOMB K VPISOMDr. Matija Murk
- Page 38 and 39: napisi. L. 1896 je podružnica skle
- Page 40 and 41: Tovst, Šmartno v Rožni dolini, Ce
- Page 42 and 43: Pogled na Ojstrico z Okrešlja mimo
- Page 44 and 45: varni emajlirane posode pa smo mora
- Page 46 and 47: dosežemo najboljše rezultate, če
- Page 48 and 49: Skica 3SISIDoroba 0 i\/\\/ de/0i/t\
- Page 50 and 51: UIAA 1963društvene noviceGeneralna
- Page 52 and 53: Dolgo vrsto let pred in pa po drugi
- Page 54 and 55: kov ter tako utrdili vez trdnega pr
- Page 56 and 57: OB 60-LETNICI PLANINSKEGADRUŠTVA A
- Page 58 and 59: točka vseh društev in ovira širj
- Page 60 and 61: PLANINSKO GESLO OB 70-LETNICI PZSTe
- Page 62 and 63: PD KOČEVJE. Društvo je polagalo o
- Page 64 and 65: diapozitivi so bila bolj redka. Ved
- Page 68 and 69: filmov »Hudičev žleb« (Czarczi
- Page 70 and 71: Oktobrska številka 1962 »SIERRA C
- Page 72 and 73: je dosegljiva v slabi letalski uri,
- Page 74 and 75: Prva naveza (Whittaker in Navang Go
- Page 76 and 77: STATISTIKA ČLANSTVAPLANINSKEPLANIN
- Page 78 and 79: PREGLED INVESTICIJ ZA NADELAVO, POP
- Page 80 and 81: PREGLED PLANINSKO-SMUCARSKIH NESRE
- Page 82 and 83: dsSDatumKraj nesrečeime in priimek
- Page 84 and 85: R «NDatumKraj nesrečeime in priim
- Page 86 and 87: dNDatumKraj nesrečeime in priimek
- Page 88 and 89: PREGLED NAROČNIKOVPLANINSKEGAtiPLA
- Page 90 and 91: PREGLEDGRADBENIHdPLANINSKO DRUŠTVO
- Page 92 and 93: iz prostolastnihvoljnoS PLANINSKO D
- Page 94 and 95: PREGLED KAPACITETE, OBISKA IN NOČI
- Page 96 and 97: ležiščŠtevilo obiskovalcev+» P
- Page 98 and 99: Kapaciteta ležiščŠtevilo obisko
- Page 100 and 101: Tovarnadokumentnegain kartnegapapir
- Page 102 and 103: KOMUNALNA BANKA MARIBOROrožnova 2
- Page 104 and 105: Tovarna avtomobilovin motorjev Mari
- Page 106: ŽELEZARNA JESENICES L O V E NI I A