Prva naveza (Whittaker in Navang Gombu)pa se je morala spoprijeti tudi s strupenimmrazom —34,5° C. Vlekel je tudi oster veterin odnesel več šotorov, celo dva zasedena,obljudena šotora je premaknil za 30 m nizdol,a k sreči brez hujših posledic.KARL MARX je gora v Pamirju, eden odsedemtisočakov, na katerega je v zadnjihtreh letih prvič stopila človeška noga. Spadamed tiste sedemtisočake, ki jim višina nad7000 po vzponu ni bila priznana. Takih jekar 15, med njimi Acocangua. Pri Šili vKašmirju so se 1. 1861 zmotili kar za 600 m.GHM (Groupe de Haute Montagne) je naskupščini 1962 imenovala za svojega častnegačlana R. Cassina, poleg njega še Mme MichelineMorinovo in Pierra Allaina. Za predsednikaje bil ponovno izvoljen Guido Magnone.V članstvo je bil sprejet še en PoljakJan Dlugosz iz Krakowa, o čigar plezalskihuspehih smo že poročali. Tako so zdaj v GHMpoleg Rusa Garfa trije Poljaki, Biel, Utrackiin Dlugosz. Sprejeta sta bila tudi AngležaBonington in John Mac Naught Davies, obaiz Londona. Zadnji je bil 1. 1962 na Pik Komunizma(ex-Stalin). Za infoi-macijo: Častnihčlanov je samo 15, a eden od teh je medmeceni kluba. Alpinistični klubi po svetu sozelo ekskluzivni, priznanja dele zelo skopoin redko, a še ta ne samo zaradi uspehovv stenah, marveč pretresejo celotno alpinistovoosebnost in njeno učinkovitost, telesnoin duševno. Članstvo v takem klubu je potemres priznanje mednarodne vrednosti. GHMdeli svoje člane na tri kategorije: Membresd'honneur — častne člane (15), aktivne članein membre honoraires.SPODNJA ENGADINSKA ŽELEZNICA je v1. 1963 praznovala 50-letnico. Povezala je1. 1913 Scoul v Sp. Engedinu z Beverjem vOberengadinu. Istočasno je bila elektrificiranaželezniška zveza v St. Moritz in Pontresino.Železnica povezuje znana alpska letoviščaScoul, Tarasp, Vulpera (1290 nadmorjem), ima 17 predorov v skupni dolžini8009 m, 72 mostov in viaduktov v skupni dolžini2616 m in 1834 m zaščitnih zidov. Glavnaatrakcija v bližini železnice je švicarski nacionalnipark.AVSTRIJSKI GORSKI VODNIKI so letospraznovali 100-letnico svoje organizacije vHeiligenblutu. Prva pravila za vodniškoslužbo so nastala v Salzburgu. Ze 1. 1869 jebilo 236 priznanih vodnikov, od 1. 1880 do1. 1913 pa je Avstrija vodila evidenco nad2000 gorskimi vodniki.ZAŠČITA PRIRODE pridobiva vedno večpristašev in npr. v Švici tudi sredstev. KantonBern je za 1. 1963 dal 100 000 šv. fr.,kanton Appenzell je ustanovil poseben zavodin ga podprl z ustanovo 500 000 šv. fr., kantonSchaffhausen daje za te namene letno300 000 šv. fr., vlada pa letno po 8 milijonovšv. fr.SEVERNO STENO ORTLERJA so 3. marca1963 prvič preplezali alpinisti iz Linza Gotz,Hofpointner in Werner. Steno sta prva preplezala1. 1931 Hans Erth in Toni Schmid. Po31 letih je zabeležila komaj 19 letnih ponovitev.Visoka je 1400 m. Plezalci so imeli srečo,plazovi so pred njimi očistili steno objektivnihnevarnosti, le led je bil izredno trd,tako da dereze večkrat niso prijemale in somorali sekati stopinje na več težkih mestih.Tudi mraz je bil hud, pihal je oster vzhodnik.AVSTRIJSKA GRS ima 20 postaj in 400 reševalcev.L. 1962 so intervenirali 690 krat.Z gora so prinesli 9 mrtvih, 213 težko ponesrečenihin 145 lažje poškodovanih planincev.V 181 primerih so transport v bolnico opraviliz letalom.AVSTRIJSKA EKSPEDICIJA NA DHAULA-GIRI 1. 1963 ni bila uspešna. Hoteli so dosečiDhaulagiri II in III v zapadnem Nepalu.Vodja Egbert Eidher je sporočil, da je taborV postavil v višini 7000 m, toda 7600 m visokivrh je bil za Avstrijce to pot nedosegljiv.HINDUKUŠ postaja modni cilj velikih ekspedicij.Tu so bili doslej Norvežani, Angleži,Poljaki, Japonci, Nemci in Avstr-ijci. V 1. 1963so prišli Švicarji z manjšo izvidnico, ki joje organizirala novoustanovljena himalajskadružba, za 1. 1964 pa Švicarji obetajo kar večekspedicij v Hindukuš. Eno bo vodil MaxEiselin, 31 let star, ki je 1. 1960 pristopil nateme Dhaulagirija (8222 m). Eden od članovekspedicije bo 23-letni Ryf, elektromehanikiz Ženeve, ki je bil lani na Spitzbergih. Seniorekspedicije je filmski pi-oducent 46-letniWyss. Eiselin ima rad posebnosti. Njegovaekspedicija v Hindukuš ne bo najemala šerp.do baze si bo pomagala s kuliji, od bazenaprej pa bo imela značaj lahke ekspedicije.INDIJSKE ZENE se uveljavljajo tudi v himalaizmu.25. junija 1963 so tri indijskadekleta stopila na 6720 m visoki Matri v Garhvalu.Bile so članice 12-članske ekspedicije.ki jo je organiziral planinski inštitut državeGujarat.NUMBUR (6949 m) je vrh v vzhodnem Nepalu.L. 1963 je bil zabeležen v himalajskokroniko, ko so nanj stopili Japonci. Novicoje v svet ponesla ameriška ekspedicija Everest1963. Japonci so leto za letom na himalajskemterenu.KANGTEG (7447 m) je vrh, ki je pripadeldvema Novozelandcema in dvema Amerikancema,članom himalajske ekspedicije, ki jovodi Sir Edmund Hillary. Ta ekspedicija jtpo trajanju gotovo doslej največja. 42-letniPeter Taylor pa je z dvema šerpama prišelna 6500 m visoki Langtang Li.DESETLETNICO EVERESTA, to se pravidesetletnico vzponov na Everest, ki jih jezabeležila himalajska kronika od 1. 1953, soproslavili himalajci junija 1963 v Meiringenu
(Berner Oberland). Prišli so Amerikanci zNormanom Dyhrenfurthom naravnost izKathmanduja s šestimi člani ekspedicije inšestimi šerpami, poleg njih pa so biii naproslavi še Albert Eggler, dr. Jiirg MarmetErnest Semied, Adolf Reist in dr. v. Gunten(Everest in Lhotse 1956), Fritz Luchsinger inErnst Reiss, dalje Flory, Hofstetter, Spoehelin Jeanjacques Asper (poskus iz 1. 1952)Navzoč je bil tudi Tenzing, sedaj 48 let stardalje Sir John Hunt in Sir Odeli, ki je vodilekspediciji na Everest 1. 1924 in 1938. terŠvicarji Hans Grimm, Wolfgang Diehl FritzMuller in dr. Edi Leuthold, možje iz l". 1956^Sestanek mož iz Everesta v »zibelki alpinizma«v Meiringenu je organizirala švicarskaustanova za raziskovanje gora gotovo nenazadnje z namenom, da se ponovno poudaripomen švicarskih ekspedicij za odkrivanjeEveresta.ZA 1CO-LETNICO SAC je švicarska pošta izdalaposebne znamke z letnicama 1863—1963in z znakom SAC-CAS. V Švici in zunaj Šviceje za to priložnost izšlo nekaj tehtnih razpravo zgodovini SAC. Avtorji poudarjajo, da je1. 1863 samo letnica formalne ustanovitvemedtem ko je fond vzrokov za ustanovitev100 let starejši. Predhodniki planinske organizacijeso vsi tisti, ki so opravili pionirskodelo v 18. in 19. stoletju. Okoli 1800 je bilastvar alpinizma že tako močna, da je ni bilomožno več izkoreniniti. Niti invazija Fran-1. 1798, Francozov, Avstrijcev in Rusov1. 1/99 ni pretrgala prizadevanj za odkrivanješvicarskih Alp, nasprotno celo podprla jih jesaj so cele vojske prekoračile prelaze, predkaterimi so razni potopisci pred nekaj leti svarili,češ da so nevarni in težko pristopni. Sicerpa se je tudi vzpon na Grossglockner izvršilv Napoleonovih vojnah, to pa je bila zaVzhodne Alpe isto kot vzpon na Mt. Blanc.V 19. stol. so Švicarji sprva svoje gore odkrivaliiz prirodoslovnih razlogov, a to le posamezniki,v drugi polovici pa se je odkrivanjeposplošilo, odkriti so bili vsi vrhovi in vse doline,delo pa so vodile znanstvene in turističneorganizacije z namenom, da popolnoma zavladajonad prirodo. S tem so se vključili v prizadevanjemoderne tehnike, v promet in turističnoindustrijo in k njenemu razvoju tudimnogo doprinesli.Pri tem je prav, če se omeni, da so bili v tejdobi ledeniki večji, daljši, da ni bilo koč in darazen prirodoslovcev in topografov — nisoimeli javnih sredstev.PRVI ŠVICARSKI VODNIK z naslovom »Priročnikza popotnike v Švici« je 1. 1791 izdalHeidegger, drugi je bil Heinzmannov »obvestilaza popotnike v Švici«. Oba sta popotnikesvarila pred težavami, ki jih predstavljajoi- urka, Gemmi, Grinsel, Die kleine Scheideggin Banisseg. Wyssov priročnik »Poti v BernerOberlandu« iz 1. 1816-17 pa te točke priporočam opisuje izlete na višje vrhove, prelaze inledenike. Po Wyssu pa se potopisi in priročnikivedno bolj množe: Npr. 1. 1825 je izdalsvoje potopise Hegetsch\veiler, kmalu nato jeizšel Desorjev opis vzpona na Jungfrau, 1. 1844in 1845 je isti Desor izdal svoje »Izlete v visokihAlpah z g. Agassizom in'drugimi sopotniki«,1. 1865 pa je izšel prvič J. v. Tschudijev»Vodnik po Švici«.USTANOVITELJ SAC je dr. R. Th. Simlerprivatni docent kemije in geologije, roj. leta1833 v Bernu. umrl leta 1873. Znanim »planincemin prijateljem Alp« je razposlal v začetku1. 1863 okrožnico, iz katere je razvidnoda je bila ena od pobud tudi angleški AC. češce bo slo tako naprej, se bo morala celo švicarskapublika zatekati k angleškim informacijamo švicarskem alpskem svetu. »Takostanje nam je nadležno, da celo sram nas jeposebno spričo tega, ker imamo doma dovolj'odličnih moči, ki bi našim Alpam mogle večkoristiti kot tuje.« Nato ugotavlja švicarskezasluge za odkrivanje Alp in našteva glavnepionirje, vendar se mu zdi, da je prišel časko se morajo vse švicarske planinske sile zedmitiv organizacijo, preko katere bodo širokipubliki svoje izkušnje in dosežke lahko posredovale.Ta združitev bo koristila tudi znanstvenemuraziskovanju Alp. Planinske kočebodo omogočile, da se bodo znanstveniki slikarji,fotografi brez skrbi zadrževali blizusvojih študij.Za mesto ustanovnega občnega zbora je bilodoločeno mesto Alten in sicer na železniškipostaji to pa zaradi lahke dostopnosti iz vsehstrani Švice. 19. aprila 1863 se je zbralo 35planincev, za vodstvo seje so izbrali dr. Simlerja.Sklenili so, da bodo v SAC sprejemaličlane sirokogrudneje kot Angleži v svoj ACda bo skupščina vsako leto v drugem kraju,da bo tudi sedež organizacije vsake tri letamenjal kraj. Kot prvi sedež je bil določenClarus. Sklenili so tudi, da bodo postavili zavetiščeza pristop na skupino Todi in .da bodonajeli kredit za tisk zemljevida in za nabavo50 termometrov, ki bi jih razprodali članomKmalu nato je SAC sklenil izdajati periodičnepublikacije. L. 1907 je skupščina SAC sklenila,da se ženske ne smejo več vpisati v klubZato so Švicarke 1. 1918 ustanovile svoj klubki ima danes 56 sekcij in 6500 članic. Sicer pase je dejavnost SAC razvijala tako kot povsodzidavain oskrba koč, vodništvo. mladinareševalna služba, program letnih in zimskih'tur, ekspedicije in publiciranje, to so bila delovnapodročja.GLASILO SAC »Les Alpes« je spet zašlo vtinančne težave. Švica je podražila tisk. pogodbenipartner Orell-Fussli je sporazumnoz SAC dvignil cene inseratom v planinski reviji,vendar ne pričakujejo efekta. Da bibilanco uravnovesili, bodo zmanjšali številoprilog in opustili barvno prilogo, vse za to, dabi ne bilo treba povišati naročnino. Nakladarevije ni ravno visoka v primeru s številomčlanstva, ki znaša 44 649. Najštevilnejša sekcijaSAC je Uto (2951), preko 2000' članovimata se sekciji Bern in Diablerets, blizu 2000Ženeva, Montreux in Pilatus.
- Page 4 and 5:
je s tem delalo tudi za razmah plan
- Page 6 and 7:
MacesnipodOlševo(Očetu v spomin)S
- Page 8 and 9:
pa tudi drugje ne. Le na saminah po
- Page 10 and 11:
prsku so se menda pomešali naši i
- Page 12 and 13:
PotočkazijalkaFoto S. TerčakKdo v
- Page 14 and 15:
Pa je šlo. Še isti dan do Aljaže
- Page 16 and 17:
azpoloženje, ker sva za pritihotap
- Page 18 and 19:
Pan di Zuchero, pod severno in juž
- Page 20 and 21:
povedovanju Mazzorane, oskrbnika ko
- Page 22 and 23:
že pod nastavkom zoba, nekaj na za
- Page 24 and 25: S S C . ^ - ^rvfob?taSoveSKo »^Pe
- Page 26 and 27: Drugi dan. 21. avgusta, smo zarana
- Page 28 and 29: pripravnik Franc Skaza in Josip Wos
- Page 30 and 31: Ljubnega, v holandščini pa, da so
- Page 32 and 33: Tratnikova skica knjigi Foto J. Pel
- Page 34 and 35: pa takratni odbornik SPD.Jr.Fran Tr
- Page 36 and 37: NEKAJ OPOMB K VPISOMDr. Matija Murk
- Page 38 and 39: napisi. L. 1896 je podružnica skle
- Page 40 and 41: Tovst, Šmartno v Rožni dolini, Ce
- Page 42 and 43: Pogled na Ojstrico z Okrešlja mimo
- Page 44 and 45: varni emajlirane posode pa smo mora
- Page 46 and 47: dosežemo najboljše rezultate, če
- Page 48 and 49: Skica 3SISIDoroba 0 i\/\\/ de/0i/t\
- Page 50 and 51: UIAA 1963društvene noviceGeneralna
- Page 52 and 53: Dolgo vrsto let pred in pa po drugi
- Page 54 and 55: kov ter tako utrdili vez trdnega pr
- Page 56 and 57: OB 60-LETNICI PLANINSKEGADRUŠTVA A
- Page 58 and 59: točka vseh društev in ovira širj
- Page 60 and 61: PLANINSKO GESLO OB 70-LETNICI PZSTe
- Page 62 and 63: PD KOČEVJE. Društvo je polagalo o
- Page 64 and 65: diapozitivi so bila bolj redka. Ved
- Page 66 and 67: noviceiz mladinskih odsekovTEKMOVAN
- Page 68 and 69: filmov »Hudičev žleb« (Czarczi
- Page 70 and 71: Oktobrska številka 1962 »SIERRA C
- Page 72 and 73: je dosegljiva v slabi letalski uri,
- Page 76 and 77: STATISTIKA ČLANSTVAPLANINSKEPLANIN
- Page 78 and 79: PREGLED INVESTICIJ ZA NADELAVO, POP
- Page 80 and 81: PREGLED PLANINSKO-SMUCARSKIH NESRE
- Page 82 and 83: dsSDatumKraj nesrečeime in priimek
- Page 84 and 85: R «NDatumKraj nesrečeime in priim
- Page 86 and 87: dNDatumKraj nesrečeime in priimek
- Page 88 and 89: PREGLED NAROČNIKOVPLANINSKEGAtiPLA
- Page 90 and 91: PREGLEDGRADBENIHdPLANINSKO DRUŠTVO
- Page 92 and 93: iz prostolastnihvoljnoS PLANINSKO D
- Page 94 and 95: PREGLED KAPACITETE, OBISKA IN NOČI
- Page 96 and 97: ležiščŠtevilo obiskovalcev+» P
- Page 98 and 99: Kapaciteta ležiščŠtevilo obisko
- Page 100 and 101: Tovarnadokumentnegain kartnegapapir
- Page 102 and 103: KOMUNALNA BANKA MARIBOROrožnova 2
- Page 104 and 105: Tovarna avtomobilovin motorjev Mari
- Page 106: ŽELEZARNA JESENICES L O V E NI I A