PD KOČEVJE. Društvo je polagalo obračunsvojega dela dne 19. 6. 1963. Od skupnegaštevila 114 članov se je občnega zbora udeležilole 36 članov. . J x. . ,Iz poročil razberemo, da se je društveni odborredno sestajal in sproti obravnaval vsepereče probleme. Delo je bilo na vzdrzevanjuin oskrbovanju zavetišča pri Jelenovem studencunad Kočevjem, priljubljene izletnišketočke kočevskih planincev. Koča je bila oskrbovanav preteklem letu le 5 mesecev m toob sobotah in nedeljah ter državnih praznikih.Ker društvu ni uspelo dobiti oskrbnika,je kočo oskrboval društveni gospodar.Društvo z veseljem opaža, da zanimanje zaplaninstvo na njihovem področju stalno narašča.Prijavljajo se novi člani, vse bolj paobiskujejo oziroma organizirajo enodnevneizlete na Mestni vrh, Stojno, Livoldski vrh,Ledeno jamo, Jamo treh bratov itd. tamkajšnjesindikalne podružnice podjetij in ustanov.Zal se še vedno najdejo ljudje, ki ne znajoceniti planinskega dela in lahkomiselno uničujejos težkimi žrtvami in trudom pnborjenodruštveno imetje. V minulem letu je društvotudi obnovilo vse markacije na svojempodročju, ki so bile pokončane na ta ali oninačin. Namestili so tudi kažipote m smernepuščice Dalje je društvo obnovilo tudi oglasnodesko v mestu. Skupinskih izletov društvoni prirejalo, ker so se vse njihove skrDi sukalebolj okrog koče. Društvo se pridno udejstvujev koordinacijskem odboru PD, kjer razpravljajoo vseh zadevah in rešujejo skupne probleme.Od tega si društvo obeta veliko pomoč,saj bodo marsikatera izkustva koristno služilatudi temu društvu.Občni zbor je končal s predavanjem tov. prot.Humeka, ki je s kvalitetnimi barvnimi diapozitiviseznanil vse navzoče s prelepimifrancoskimi in švicarskimi Alpami.Funkcija društvenega predsednika je bila tudiza prihodnjo mandatno dobo zaupana tov.Jožetu Kalanu.PD LISCA Videm-Krško. Društvo vključujev celoti 677 članov, cd teh 459 starejših članov,132 mladincev in 86 pionirjev. Občnegazbora, ki se je vršil v Sevnici, se je udeležilo148 članov. Slaba udeležba je bila predvsems strani članov iz Videm-Krškega.Mladinska skupina PD Lisca Videm-Krško naosnovni šoli Videm-Krško šteje trenutno 78mladincev in pionirjev in je v preteklem letuizvedla štiri skupinske izlete, in sicer dva naLisco, na Kal, Vel. Planino in Mrzlico. Nasestankih in seminarjih razpravljajo o floriin favni ter o transverzalnih poteh, kar mladinciz velikim zanimanjem poslušajo. Precejmladih planincev je vključenih tudi v Tehničnisrednji šoli, ki obiskujejo tudi višjevrhove. V zvezi s temi skupinami pa se pojavljaproblem vodstvenega kadra.Društvo upravlja Tončkov dom na Lisci, zakaterega zelo vestno skrbita oskrbnika Pavlein Marjanka Stergar. Imenovana sta tudi prvačlana tega društva, ki sta prehodila slovenskoplaninsko pot in zato prejela častni transverzalniznak PZS. Tov. Marjanka Stergar jepoleg tega prejela tudi srebrni častni znakPSJ Za izredne zasluge na polju planinstvaje bil odlikovan z zlatim častnim znakom PSJdruštveni predsednik tov. Tonček Čebul arKončno se bo treba enkrat tudi dokončnoodločiti o bodočem sedežu društva, ki naj sevnaprej ostane v Videm-Krškem ali pa najse prenese v Sevnico. Četudi se vrse društveneseje izmenično v obeh krajih, sodimo, dani pravega sodelovanja med sevmskimi inkrškimi planinci, kar je v veliko škodo samemudruštvu. Občni zbor je odločil, da ostanesedež društva še v Krškem.Promet koče je dosegel le 3 683 000 din karje za 1 037 837 din manj kot v preteklem letu.Koča je poslovala rentabilno in ustvarilakljub slabim vremenskim razmeram in nižjemuprometu 43 503 din čistega dobička.Za društvenega predsednika je občni zbor izvolildosedanjega podpredsednika tov. AlojzaAnzelca, za njegovega namestnika pa tov. Dušana Stuparja.PD VUZENICA-MUTA. Društvo je imelo odleta 1957 do danes komaj tri občne zbore.Kaže, da se je društvo že kar navadilo nadvoletno mandatno dobo, ki jo je vsakokratsamovoljno podaljšalo. O kaki posebni društvenidejavnosti je težko govoriti, -dejstvopa je da je bil upravni odbor močno okrnjen.Manjkal je predsednik, en član markacijskeskupine načelnik mladinskega odseka, mmladinski referent za Muto in Vuzemco torejpet od trinajst izvoljenih članov odbora.UO novih članov na njihova mesta ni kooptiral.Tudi udeležba sej je bila komaj zadovoljiva.Vse to se je kajpada zelo negativnoodražalo tudi na ostalih vejah društvene dejavnosti.Društvo upravlja dve postojanki, kočo_ Planinecin zavetišče v Podlipju. Prva je ze od1 1961 zaprta, ker se je dotedanji oskrbnikizselil. Konec letošnjega junija je društvo izročiloto postojanko v dvomesečno uporaboKmetijskemu gozdnemu gospodarstvu v SlovenjemGradcu za namestitev njegove 15-clanskedelovne ekipe, ki bo v tem predelu vršilataksacijo gozdov, za tem pa bo skusala ugoditizahtevam sanitarne in tržne inšpekcije inpostojanko zopet izročiti svojemu namenuKoča Planinec je sicer last SLP vendar jo jeobčinska skupščina Radlje dodelila društvuv upravljanje. Hkrati je bila društvu dodeljenatudi stavbna parcela, dvorišče in travnik.Planinsko zavetišče Podlipje se nahaja v poslopjuprivatnika Ivana Onuka. Tudi v tejpostojanki je sanitarna in tržna inšpekcijaugotovila kar 21 pomanjkljivosti, vendar padruštvo nima potrebnih finančnih sredstev,
da bi jih odpravilo. Promet na tej postojankiiz leta v leto pada.Mladinski odsek po odhodu k vojakom najprejnačelnika odseka in za tem še dveh referentovni več deloval. Zmanjšalo se je tudištevilo mladincev, občutno pa je podla tudinjihova aktivnost. Vsekakor je za to odgovorenUO, ki za ta vprašanja ni imel pravegaposluha oziroma ni ubral prave poti. Ničesarni bilo narejenega tudi na področju markacijskegaodseka. Po sedanjih izgledih se bo občutnozmanjšalo tudi število starejših članov.Nekaj jih je odstopilo, številni, zaposleni pripodjetju Tehnogradnja pa so se izselili. V celotitorej skoraj samo negativne ugotovitve, kiod društva terjajo, da zopet krepko poprimeza delo.PD BOVEC. Društvo je hkrati z občnim zbomorproslavilo tudi 15-letni jubilej svojegaobstoja. Iz poročila društvenega predsednikaje razvidno, da je imelo društvo leta 1948.ko je izvedlo svoj prvi občni zbor, komaj56 članov, danes pa 224 članov. Leta 1949 soprevzeli v svojo upravo kočo Zlatorog vTrenti, ki je bila njihov prvi otrok in velikizpit v delu in organizaciji. Nato so postaviliskromno lesenjačo na Mangrtu, ki so jo vsakoleto izboljševali tako, da danes po delni restavracijijedilnice in spalnic z novim pohištvomlahko sprejme vsakenga domačega intujega gosta. Z dograditvijo drugega prizidkain združitvijo obeh prizidkov s sredino pa bovidez te postojanke še prijetnejši. Za mangrtskocesto in za njen obstoj se je moralo društvoboriti prav po mangrtsko. Čeprav sicerlepa cesta, je bila za planince navadno mačehovska,saj so morali po njej velikokratpešačiti, otovorjeni s težkimi bremeni za kočo.Danes je to utrjena, varna alpska cesta, ki jenaši državi lahko samo v ponos. Popolnomaso obnovili Dom Petra Skalarja na Kaninu,ki še vedno samuje v obmejnem področju.Vendar pa tudi to kočo čakajo še lepi dnevi,saj društvo pripravlja velike načrte za Kaninin njegova smučišča, ki so ena najlepših vJugoslaviji. Končno so leta 1956 prevzeli vupravljanje novo zgrajeni planinski dom naPredelu, ki stoji ob jugoslovansko-italijanskimeji.Zelo aktivna je bovška mladina, ki zelo radapohiti v planine. Ob vsakem izletu oziromatudi v poletnih dneh se odzove tako velikoštevilo mladine, da so skupine že kar prevelike.V zimskem času so dosegli v smučanjuže kar lepe uspehe. Za začetnike so napravilimanjšo skakalnico v Bovcu, za bolj vešče instarejše mladince je pripravljena smučarskaskakalnica v Logu pod Mangrtom. tretja skupinapa se izživlja na Kaninskem pogorju.V zimskih počitnicah je Kanin poln mladinein odraslih smučarjev, ki vsako leto številnejeobiskujejo Kanin in njegovo okolico.Veliko skrb je društvo posvečalo oskrbi svojihštirih postojank, ki slove daleč naokrog kotzelo dobro upravljane planinske postojanke.Vse te postojanke je obiskalo v preteklemletu 212 inozemcev z 212 nočitvami in 2130domačih obiskovalcev z 2344 nočitvami. Prehodnihobiskovalcev je bilo okrog 25 000.Cisti dobiček koče Zlatorog je znašal 260 857din. koče na Mangrtu 306 767 din, Doma naPredelu 75 410 din, medtem ko je koča PetraSkalarja na Kaninu izkazala 23 536 din izgube.Ta izguba se pokaže vsako leto, saj se nahajapostojanka v strogem obmejnem pasu,zaradi česar je tudi obisk te postojanke minimalen.Svoje delo je dobro opravil tudi markacijskidosek, ki je obnovil markacije, kjerkoli se jepokazala potreba ter postavil tudi nekaj kažipotovin smernih tablic.PD BOHOR-SENOVO. Občutno se je izboljšalosodelovanje s koordinacijskim odboromzasavskih PD, čim se je sedež tega preselilv Zagorje. Društvo se je udeležilo vseh zasedanjtega odbora v Trbovljah, v Zidanemmostu, na Zasavski gori in na Bohorju.Društvo je mnenja, da so ta posvetovanjazelo pozitivna. Uspešno je društvo s svojimipredstavniki sodelovalo tudi v občinski zveziza telesno kulturo občine Videm-Krško. Tesnestike je imelo društvo tudi z ZB, s sosednjimidruštvi, zlasti pa s PD Zagorje, Mežica in zagrebškimiplaninskimi društvi. Pri članstvuso zabeležili manjši padec na račun mladine.Mladinski odsek je bil formiran že leta 1960,vendar pa še ni popolnoma zaživel. Vzrok jepredvsem v pomanjkanju vodniškega kadra.Društvo je prepričano, da bo delo z mladinopostalo živahnejše zlasti, ker je bil decembra1962 ustanovljen mladinski odbor tudi prikoordinacijskem odboru zasavskih PD, ki bomladini nudil vso pomoč. Mladinci so obiskovaliBohor v zimskem in letnem času, številnopa so bili zastopani na smučarskemtečaju skupno s pionirji iz Novega mesta inmladinci iz občine Videm-Krško od 21. 1. do27. 1. in od 28. 1. do 3. 2. 1962 na Bohorju. Naobeh tečajih je bilo skupno 80 tečajnikov.Markacisti so delno obnovili in na novo markiralidel zasavske poti na svojem področjuin sicer od podsredškega gradu preko Železnega,Gorjan, Veternika in Pokojnika vse doOslice. Sodelovalo je tudi pri razgovorih zagradnjo ceste na južnem delu Bohorja. Tacesta naj bi se odcepila v Srebotnem ter bitekla preko Jablance—Dobrave—Traven Laza.nad Ložcami pa bi se spojila s cesto, kipelje iz Netopirja v Repno dolino. V teku ježe gradnja ceste Srebotno—Oslica na odsekuGloboko (bivša lovska koča). Po dograditvite ceste bo s senovške strani možen dostop zvsemi motornimi vozili v neposredno bližinokoče. Propagandni odsek ni bil preveč uspešenše tisto, kar mu je uspelo zbrati za objavo,ni bilo dosti objavljenega. Tudi za <strong>Planinski</strong><strong>Vestnik</strong> se propagandi ni posrečilozbrati kaj več naročnikov. Ideja »žepnegaprospekta'Bohorja« se jim je posrečila le toliko,da je bila slika njihove postojanke znajvažnejšimi podatki objavljena v ilustriraneminformativno-propagandnem vodniku»Po Jugoslaviji«. Predavanja z barvnimi
- Page 4 and 5:
je s tem delalo tudi za razmah plan
- Page 6 and 7:
MacesnipodOlševo(Očetu v spomin)S
- Page 8 and 9:
pa tudi drugje ne. Le na saminah po
- Page 10 and 11:
prsku so se menda pomešali naši i
- Page 12 and 13: PotočkazijalkaFoto S. TerčakKdo v
- Page 14 and 15: Pa je šlo. Še isti dan do Aljaže
- Page 16 and 17: azpoloženje, ker sva za pritihotap
- Page 18 and 19: Pan di Zuchero, pod severno in juž
- Page 20 and 21: povedovanju Mazzorane, oskrbnika ko
- Page 22 and 23: že pod nastavkom zoba, nekaj na za
- Page 24 and 25: S S C . ^ - ^rvfob?taSoveSKo »^Pe
- Page 26 and 27: Drugi dan. 21. avgusta, smo zarana
- Page 28 and 29: pripravnik Franc Skaza in Josip Wos
- Page 30 and 31: Ljubnega, v holandščini pa, da so
- Page 32 and 33: Tratnikova skica knjigi Foto J. Pel
- Page 34 and 35: pa takratni odbornik SPD.Jr.Fran Tr
- Page 36 and 37: NEKAJ OPOMB K VPISOMDr. Matija Murk
- Page 38 and 39: napisi. L. 1896 je podružnica skle
- Page 40 and 41: Tovst, Šmartno v Rožni dolini, Ce
- Page 42 and 43: Pogled na Ojstrico z Okrešlja mimo
- Page 44 and 45: varni emajlirane posode pa smo mora
- Page 46 and 47: dosežemo najboljše rezultate, če
- Page 48 and 49: Skica 3SISIDoroba 0 i\/\\/ de/0i/t\
- Page 50 and 51: UIAA 1963društvene noviceGeneralna
- Page 52 and 53: Dolgo vrsto let pred in pa po drugi
- Page 54 and 55: kov ter tako utrdili vez trdnega pr
- Page 56 and 57: OB 60-LETNICI PLANINSKEGADRUŠTVA A
- Page 58 and 59: točka vseh društev in ovira širj
- Page 60 and 61: PLANINSKO GESLO OB 70-LETNICI PZSTe
- Page 64 and 65: diapozitivi so bila bolj redka. Ved
- Page 66 and 67: noviceiz mladinskih odsekovTEKMOVAN
- Page 68 and 69: filmov »Hudičev žleb« (Czarczi
- Page 70 and 71: Oktobrska številka 1962 »SIERRA C
- Page 72 and 73: je dosegljiva v slabi letalski uri,
- Page 74 and 75: Prva naveza (Whittaker in Navang Go
- Page 76 and 77: STATISTIKA ČLANSTVAPLANINSKEPLANIN
- Page 78 and 79: PREGLED INVESTICIJ ZA NADELAVO, POP
- Page 80 and 81: PREGLED PLANINSKO-SMUCARSKIH NESRE
- Page 82 and 83: dsSDatumKraj nesrečeime in priimek
- Page 84 and 85: R «NDatumKraj nesrečeime in priim
- Page 86 and 87: dNDatumKraj nesrečeime in priimek
- Page 88 and 89: PREGLED NAROČNIKOVPLANINSKEGAtiPLA
- Page 90 and 91: PREGLEDGRADBENIHdPLANINSKO DRUŠTVO
- Page 92 and 93: iz prostolastnihvoljnoS PLANINSKO D
- Page 94 and 95: PREGLED KAPACITETE, OBISKA IN NOČI
- Page 96 and 97: ležiščŠtevilo obiskovalcev+» P
- Page 98 and 99: Kapaciteta ležiščŠtevilo obisko
- Page 100 and 101: Tovarnadokumentnegain kartnegapapir
- Page 102 and 103: KOMUNALNA BANKA MARIBOROrožnova 2
- Page 104 and 105: Tovarna avtomobilovin motorjev Mari
- Page 106: ŽELEZARNA JESENICES L O V E NI I A