Letno poročilo Hranilnice LON za poslovno leto 2015

2
G O S P O D A R S K O O K O L J E V L E T U 2 0 1 5
Gospodarski razvoj v zadnjem letu in pol vzpodbudno vpliva na okrevanje realnega sektorja in izboljšanje obetov v fi nančnem sektorju.
Razmere v bančnem sistemu so se v letu 2015 izboljševale, tako zaradi učinkov ukrepov stabilizacije bank kot stabiliziranja
makroekonomskega okolja, v katerem poslujejo banke in njihovi komitenti. Gospodarska rast poleg izvoza v večji meri kot v
preteklih letih temelji na končni potrošnji, kar lahko vzpodbudno vpliva na porast kreditiranja gospodinjstev in oživljanje nepremičninskega
trga. Na nepremičninskem trgu se nadaljuje okrevanje. Povečuje se promet s stanovanjskimi nepremičninami.
Ugodnejši posojilni pogoji pri bankah, nižje obrestne mere in blažji kreditni standardi spodbujajo večje povpraševanje
po stanovanjskih posojilih.
Med ključnimi tveganji v bančnem sistemu se kreditno tveganje ohranja na relativno visoki ravni, vendar s tendenco zniževanja. Do
tretjega četrtletja 2015 se je delež terjatev v zamudi nad 90 dni znižal na 11,1% razvrščenih terjatev bank. Najbolj obremenjeni deli portfelja
so še vedno tujci in nefi nančna podjetja, pri slednjih izstopajo majhna in srednja podjetja (MSP). V MSP je skoncentrirano 42%
vseh terjatev v zamudi nad 90 dni, ki predstavljajo 26,7% terjatev do MSP. V velikih podjetjih je ta delež po obsežnih prenosih na DUTB
in procesih restrukturiranja po MRA sporazumih, znižan na 10,3%.
V 2015 so banke aktivno zniževale nedonosne terjatve do podjetij in tujcev tako z odpisi, kot z restrukturiranji. Proces gospodarskega
okrevanja tudi sicer prinaša ugodne učinke na kakovost portfelja preko manjšega prirasta slabih terjatev in večje stopnje prehoda iz
nedonosnih v donosne terjatve.
Pokritost terjatev v zamudi nad 90 dni z oslabitvami je relativno visoka (63%) in ima trend naraščanja. Visoka je tudi pokritost neoslabljenega
dela teh terjatev s kapitalom. Oba pokazatelja pokritosti nedonosnih terjatev pomembno vplivata na odpornost bank v
primeru večjih nepričakovanih poslabšanj kreditnega portfelja.
V kreditiranju podjetij so prisotni indikatorji, ki nakazujejo ugodnejšo dinamiko v prihodnje. Z gospodarsko rastjo se od leta 2014
krepi povpraševanje podjetij po posojilih. Po večletnem upadanju ponovno narašča povpraševanje po posojilih za investicije, medtem
ko se zmanjšuje povpraševanje po posojilih za restrukturiranje. V strukturi novoodobrenih posojil podjetjem se izrazito povečuje delež
dolgoročnih posojil, kar odraža iskanje višjih donosov na daljšem delu krivulje donosnosti. Delež kratkoročnih posojil v strukturi naložb
bank se znižuje, kar pomeni omejitve pri tekočem fi nanciranju ter delno pojasnjuje povečanje vlog podjetij pri bankah.
Posojilne obrestne mere bank se v 2015 pospešeno znižujejo in so vzpodbudne za novo zadolževanje. Za posojila do 1 mio EUR so le
še za 0,4 odstotne točke nad povprečjem evroobmočja. Ob tem ostajajo kreditni standardi slovenskih bank na doseženih visokih
ravneh, kar je posledica slabih izkušenj iz preteklosti, saj so razrahljani pogoji kreditiranja rezultirali v nedonosnih terjatvah. Večja
previdnost bank pri kreditiranju se odraža tudi v povečani diferenciaciji podjetij glede na njihovo tveganost in velikost, preko višjih in
naraščajočih pribitkov za posojila MSP. Podjetja so po večletnem razdolževanju znižala fi nančni vzvod.
Ob nadaljnjem zniževanju kreditne aktivnosti bank do podjetij so banke bolj naklonjene kreditiranju gospodinjstev, katerega zadolževanje
spodbujajo z rahlim sproščanjem kreditnih standardov in ugodnejšimi posojilnimi pogoji, vključno z večjim odobravanjem posojil s
fi ksno obrestno mero. Delež novoodobrenih stanovanjskih posojil s fi ksno obrestno mero je v tretjem četrtletju 2015 dosegel 26%, v
primerjavi z le 2% v 2014. Zadolževanje gospodinjstev se spodbuja tudi z zniževanjem fi ksnih obrestnih mer, kar močno znižuje obrestno
tveganje dolžnikov in olajšuje servisiranje dolga.
Ustvarjanje dohodka v pogojih nizkih obrestnih mer in krčenja bilanc ostaja za banke izziv tudi v prihodnje in ohranja dohodkovno tveganje
na relativno visoki ravni. Zaradi nižjega kreditnega tveganja in v preteklih letih že oblikovanih visokih oslabitev so v 2015 ti stroški
bistveno nižji, kar je odločilno prispevalo k porastu dobička bank v devetih mesecih 2015 na 197 mio EUR, za 62% več kot v enakem
obdobju 2014. Neoslabljeni del nedonosnih terjatev še vedno obremenjuje dohodkovno uspešnost bank zaradi nizke in negotove donosnosti
tega dela portfelja.
Neto prihodki od obresti se zmanjšujejo, vendar se je zaradi krčenja bilančne vsote neto obrestna marža le minimalno znižala. Zaradi
18
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5
H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J