Letno poročilo Hranilnice LON za poslovno leto 2015
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
zniževanja donosov naložb bo marža v prihodnje vse bolj pod pritiskom. V pri<strong>za</strong>devanju <strong>za</strong> višje donose ob nizkih obrestnih merah in<br />
krčenju kreditne aktivnosti, banke podaljšujejo ročnosti svojih naložb, tako posojil kot vrednostnih papirjev. Pri tem usmerjajo presežno<br />
likvidnost tudi v manj donosne naložbe daljših ročnosti in tako tudi same prispevajo k ohranjanju nizkih obrestnih mer. Ob <strong>za</strong>padlosti<br />
relativno visoko donosnih vrednostnih papirjev obstaja tveganje, da bodo banke plasirale sredstva v bolj tvegane papirje drugih držav<br />
in podjetniške obveznice. V primeru poslabšanja bo vprašljiva unovčljivost teh naložb, kar lahko poveča likvidnostno tveganje v bankah.<br />
Struktura fi nanciranja bank se je stabilizirala z visokim deležem vlog nebančnega sektorja; delež zunanjih virov je 12,8%. Na tveganje<br />
fi nanciranja neugodno vpliva ročnostna struktura vlog, ki se pod vplivom znižanih obrestnih mer skrajšuje. V vlogah gospodinjstev je<br />
dobra polovica vlog vpoglednih. V vlogah podjetij s 70% prevladujejo vpogledne vloge, naraščanje in držanje teh vlog pri bankah pa je<br />
predvsem likvidnostne narave.<br />
Obrestne mere na vloge so se v <strong>2015</strong> zniževale počasneje kot v letu 2014 in se približale povprečju evroobmočja. Z zniževanjem dolgoročnih<br />
obrestnih mer se destimulirajo daljše ve<strong>za</strong>ve. Ročnostna neusklajenost virov in obveznosti <strong>za</strong> banke ne predstavlja večjega<br />
tveganja v pogojih visoke presežne likvidnosti in razpoložljivosti virov likvidnosti prek nestandardnih ukrepov ECB. Zaradi krajšanja<br />
ročnosti virov in sočasnega podaljševanja povprečne ročnosti naložb narašča obrestno tveganje v bankah. V letu <strong>2015</strong> se nadaljuje<br />
podaljševanje povprečnega obdobja spremembe aktivnih obrestnih mer, s 13,6 na 14,8 mesecev. Porast je posledica tako podaljševanja<br />
povprečne ročnosti posojil, kot naraščanja deleža posojil, predvsem stanovanjskih in naložb v vrednostne papirje s fi ksnimi donosi v<br />
celotnem obdobju trajanja naložbe. Na pasivi se je povprečno obdobje sprememb obrestnih mer skrajšalo <strong>za</strong> 0,3 mesece, na 4,9 mesecev.<br />
Z odpiranjem tega razmika se bo v primeru porasta obrestnih mer ta prej odrazil na obrestne odhodke, kot na obrestne prihodke,<br />
kar banke izpostavlja večjemu obrestnemu tveganju.<br />
Banke so v letu <strong>2015</strong> dodatno izboljšale kapitalsko ustreznost, <strong>za</strong> 1,2 odstotne točke, na 20,5%, oziroma na konsolidirani osnovi<br />
18,1%. Od konca 2014 je ta ka<strong>za</strong>lnik nad povprečjem evro območja (16,1%). Banke so <strong>za</strong>čele krepiti obseg svojega kapitala s pozitivnim<br />
poslovnim rezultatom, kar se je odrazilo tudi v povečanju deleža postavk dobička v strukturi navadnega lastniškega temeljnega kapitala.<br />
Klub rahlemu izboljšanju količnikov kapitalske ustreznosti, ostajajo tveganju solventnosti najbolj izpostavljene majhne domače banke<br />
(Vir: Banka Slovenije, Poročilo o fi nančni stabilnosti, januar 2016).<br />
VEČJE<br />
povpraševanje po<br />
STANOVANJSKIH<br />
kreditih<br />
26 % 2 %<br />
Delež novoodobrenih stanovanjskih posojil s fi ksno obrestno mero je v tretjem četrtletju <strong>2015</strong> dosegel 26%, v primerjavi z le 2% v 2014.<br />
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 5<br />
H R A N I L N I C A L O N D . D . , K R A N J<br />
19
Change language