Haiku: Ubesedeni trenutki

6
Podobno je svoje doživljanje pisanja haikujev opisala ena od
nagrajenk, Ksenija Klisura: »Tri vrstice, v katerih je ujet čas,
čustva, spomin ... Časovna kapsula v malem ...«
Ne vem, do katere mere je kolegica Slavica Šavli – ki je v času,
ko se je porajal Srednješolski natečaj za najboljši haiku, tudi
sama navdušeno pisala haikuje –, »okužila« svoje takratne
sodelavke in dijake z »duhom haikuja«. A dejstvo je, da so tudi
po njenem odhodu s šole na natečaj prihajali odlični haikuji.
Da natečaj tako lepo uspeva, gre zasluga predvsem
mentoricam in mentorjem, ki navdušujejo svoje dijake. Na
SPSŠB so to:
Mateja Piškur, Liljana Kranjc Tekavec, Breda Tekavec, Jana
Planinc Pinterič, Andrej Golinar, pa tudi Alenka Strmole, Tanja
Kovačič, Manca Omahen-Majnardi, Lucija Šljuka Novak.
Na Gimnaziji Vič, s kolegicami slavistkami, vsako leto
pripravimo delavnice pisanja haikujev za dijake prvih letnikov.
V gradivu, ki sem ga za te delavnice pripravil, so nepogrešljivi
nagrajeni haikuji dijakov SPSŠB. Zadnja leta je dijakom najbolj
všeč haiku, s katerim se hitro poistovetijo, čeprav delavnica
morda ne poteka v torek …