Strokovni posvet: Mednarodne mobilnosti, partnerstva in projektno sodelovanje – izziv in priložnost za srednje poklicne in strokovne šole
Strokovni posvet z mednarodno udeležbo Mednarodne mobilnosti, partnerstva in projektno sodelovanje – izziv in priložnost za srednje poklicne in strokovne šole Strokovna monografija Urednik: Nikolaj Lipič, mag. 2016
Strokovni posvet z mednarodno udeležbo
Mednarodne mobilnosti, partnerstva in projektno sodelovanje – izziv in priložnost za srednje poklicne in strokovne šole
Strokovna monografija
Urednik:
Nikolaj Lipič, mag.
2016
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
SPSŠB<br />
Ljubljana<br />
STROKOVNI POSVET Z MEDNARODNO UDELEŽBO<br />
MEDNARODNE MOBILNOSTI, PARTNERSTVA IN<br />
PROJEKTNO SODELOVANJE <strong>–</strong> IZZIV IN PRILOŽNOST<br />
ZA SREDNJE POKLICNE IN STROKOVNE ŠOLE<br />
OB 10-LETNICI IZVAJANJA MEDNARODNIH PROJEKTOV<br />
SPSŠB Ljubljana
SPSŠB Ljubljana<br />
STROKOVNI POSVET Z MEDNARODNO UDELEŽBO<br />
MEDNARODNE MOBILNOSTI, PARTNERSTVA IN<br />
PROJEKTNO SODELOVANJE <strong>–</strong> IZZIV IN PRILOŽNOST<br />
ZA SREDNJE POKLICNE IN STROKOVNE ŠOLE<br />
OB 10-LETNICI IZVAJANJA MEDNARODNIH PROJEKTOV<br />
Urednik<br />
Nikolaj Lipič<br />
Ljubljana, 2016
<strong>Strokovni</strong> <strong>posvet</strong> z mednarodno udeležbo<br />
MEDNARODNE MOBILNOSTI, PARTNERSTVA IN<br />
PROJEKTNO SODELOVANJE <strong>–</strong> IZZIV IN PRILOŽNOST<br />
ZA SREDNJE POKLICNE IN STROKOVNE ŠOLE<br />
Strokovna monografija<br />
Urednik:<br />
Nikolaj Lipič, mag.<br />
Uredniški odbor:<br />
Frančiška Al-Mansour, dr. Smiljana Fister, Nikolaj Lipič, mag.,<br />
mag. Manca Omahen Majnardi, Breda Tekavec, Žiga Vuk<br />
Slovenski jezikovni pregled: Breda Tekavec<br />
Angleški jezikovni pregled: mag. Manca Omahen Majnardi<br />
Izdala <strong>in</strong> <strong>za</strong>ložila: Srednja poklicna <strong>in</strong> strokovna šola Bežigrad <strong>–</strong> Ljubljana<br />
Za izdajatelja: Frančiška Al-Mansour, ravnateljica<br />
Tehnični urednik, prelom <strong>in</strong> oblikovanje: Žiga Vuk<br />
Slika na naslovnici: Freepik<br />
Tisk: Demago d.o.o.<br />
Naklada: 150 izvodov<br />
© Srednja poklicna <strong>in</strong> strokovna šola Bežigrad <strong>–</strong> Ljubljana. Vse pravice pridržane.<br />
Brez dovoljenja avtorja <strong>in</strong> <strong>za</strong>ložnika je reproduciranje <strong>in</strong> razmnoževanje dela prepovedano.<br />
CIP - Kataložni <strong>za</strong>pis o publikaciji<br />
Narodna <strong>in</strong> univerzitetna knjižnica, Ljubljana<br />
373.5(082)<br />
STROKOVNI <strong>posvet</strong> z mednarodno udeležbo <strong>Mednarodne</strong> <strong>mobilnosti</strong>, <strong>partnerstva</strong> <strong>in</strong><br />
<strong>projektno</strong> <strong>sodelovanje</strong> - <strong>izziv</strong> <strong>in</strong> <strong>priložnost</strong> <strong>za</strong> <strong>srednje</strong> <strong>poklicne</strong> <strong>in</strong> <strong>strokovne</strong> <strong>šole</strong><br />
(2016 ; Ljubljana)<br />
Ob 10-letnici izvajanja mednarodnih projektov / <strong>Strokovni</strong> <strong>posvet</strong> z mednarodno<br />
udeležbo <strong>Mednarodne</strong> <strong>mobilnosti</strong>, <strong>partnerstva</strong> <strong>in</strong> <strong>projektno</strong> <strong>sodelovanje</strong> - <strong>izziv</strong> <strong>in</strong> <strong>priložnost</strong><br />
<strong>za</strong> <strong>srednje</strong> <strong>poklicne</strong> <strong>in</strong> <strong>strokovne</strong> <strong>šole</strong>, Ljubljana, 2016 ; urednik Nikolaj Lipič. - Ljubljana :<br />
Srednja poklicna <strong>in</strong> strokovna šola Bežigrad, 2016<br />
ISBN 978-961-94016-0-6<br />
1. Gl. stv. nasl. 2. Dodat. nasl. 3. Lipič, Nikolaj<br />
284443904
Vseb<strong>in</strong>a<br />
Mednarodni projekti <strong>–</strong> <strong>izziv</strong>i <strong>in</strong> <strong>priložnost</strong>i <strong>za</strong> dijake <strong>in</strong> učitelje 9<br />
Fani Al-Mansour<br />
Predgovor11<br />
Nikolaj Lipič, mag.<br />
<strong>Strokovni</strong> prispevki<br />
VLOGA IN POMEN RAVNATELJA OZIROMA VODSTVA ŠOLE<br />
PRI UDEJANJANJU ŠOLSKE PROJEKTNE VIZIJE 17<br />
THE ROLE OF PRINCIPAL (LEADERSHIP) IN SCHOOL PROJECT VISION<br />
Fani Al-Mansour<br />
DESETLETJE MEDNARDONIH PROJEKTNIH AKTIVNOSTI:<br />
UDEJANJANJE ŠOLSKE PROJEKTNE VIZIJE 21<br />
A DECADE OF PROJECT ACTIVITIES: SCHOOL PROJECT VISION APPLICATION<br />
Nikolaj Lipič, mag.<br />
POMEN MEDNARODNE UČNE MOBILNOSTI<br />
ZA DIJAKE SREDNJIH POKLICNIH IN STROKOVNIH ŠOL 30<br />
THE IMPORTANCE OF INTERNATIONAL LEARNING MOBILITY<br />
FOR SECONDARY VOCATIONAL AND TECHNICAL SCHOOL STUDENTS<br />
dr. Smiljana Fister<br />
MOBILNA PREŠERNOVA 41<br />
MOBILITY AT SECONDARY SCHOOL OF ECONOMICS<br />
Eva Zule <strong>in</strong> Ema Ko<strong>za</strong>r<br />
NOVE SMERNICE NA PODROČJU MOBILNOSTI V POKLICNEM IZOBRAŽEVANJU<br />
IN USPOSABLJANJU GENERIRAJO POTREBO PO UVAJANJU ECVET-OGRODJA 48<br />
NEW GUIDELINES FOR MOBILITY IN VOCATIONAL EDUCATION AND TRAINING<br />
GENERATE THE NEED FOR ECVET<br />
Žiga Vuk<br />
5
UČINKI PROJEKTA PASSPORT TO YOUR FUTURE<br />
NA SODELUJOČE DIJAKE IN UČITELJE 53<br />
EFFECTS OF ‘PASSPORT TO YOUR FUTURE’ PROJECT<br />
ON STUDENTS AND TEACHERS<br />
Katar<strong>in</strong>a Pirnat<br />
PRIPRAVE NA MOBILNOST <strong>–</strong> INOVATIVNI MODEL<br />
ZA SREDNJE POKLICNE IN STROKOVNE ŠOLE 64<br />
PREPARATIONS FOR MOBILITY <strong>–</strong> INNOVATIVE MODEL<br />
FOR SECONDARY VOCATIONAL AND TECHNICAL SCHOOLS<br />
dr. Smiljana Fister<br />
MOBILNOST DIJAKOV SPSŠB LJUBLJANA IN TUJIH DIJAKOV<br />
V LUČI PRETEKLEGA DESETLETJA 79<br />
SPSŠB LJUBLJANA STUDENT AND FOREIGN STUDENT MOBILITY<br />
IN THE PAST DECADE<br />
Marko Gale<br />
IMPLEMENTACIJA PROJEKTOV ZDRAVE ŠOLE IN EKOŠOLE:<br />
IZZIVI ZA POVEZOVANJE NACIONALNIH IN MEDNARODNIH PROJEKTOV 89<br />
ECO SCHOOL AND SCHOOLS FOR HEALTH PROJECT IMPLEMENTATION:<br />
CHALLENGES TO JOIN NATIONAL AND INTERNATIONAL PROJECTS<br />
mag. Manca Omahen Majnardi<br />
eTWINNING KOT PRILOŽNOST ZA VIRTUALNO UČNO OKOLJE 95<br />
eTWINNING: OPPORTUNITY FOR VIRTUAL LEARNING ENVIRONMENT<br />
Inka Nose<br />
USPOSABLJANJE UČITELJEV V MEDNARODNIH PROJEKTIH <strong>–</strong><br />
PRILOŽNOST ZA IZBOLJŠANJE KVALITETE POUKA SLOVENŠČINE 103<br />
TEACHER TRAINING IN INTERNATIONAL PROJECTS <strong>–</strong><br />
OPPORTUNITY TO IMPROVE SLOVENIAN LANGUAGE TEACHING<br />
Andrej Gol<strong>in</strong>ar<br />
6
VLOGA UČITELJA SPREMLJEVALCA NA MOBILNOST DIJAKOV V TUJINO:<br />
ODGOVORNOST IN IZZIV 113<br />
ROLE OF TEACHERS MENTORS IN STUDENT MOBILITY ABROAD:<br />
RESPONSIBILITY AND CHALLENGE<br />
Irena Modic Čož<br />
MEDNARODNA MOBILNOST: PRILOŽNOST ZA RAZVOJ POSAMEZNIKA 121<br />
INTERNATIONAL MOBILITY: AN OPPORTUNITY FOR INDIVIDUAL DEVELOPMENT<br />
Nikolaj Lipič, mag.<br />
Osebne refleksije dijakov<br />
Urban Koglar 132<br />
Mirče Milenkov 136<br />
Nejc Levičnik 139<br />
Adimir Preradović Nasufović 141<br />
Andraž Štirn 143<br />
Patricija Teršar 144<br />
Janez Zupančič 147<br />
Osebne refleksije učiteljic <strong>in</strong> učiteljev<br />
Ajda Kamenik 151<br />
Polona Kikelj 154<br />
Bernarda Klemenc 156<br />
Matjaž Klun 159<br />
mag. Maruša Kolar 162<br />
Damijan Krašovec 164<br />
Lucija Šljuka Novak 168<br />
Breda Tekavec 171
Uvodni nagovor ob deseti obletnici<br />
izvajanja mednarodnih projektov na SPSŠB Ljubljana<br />
Mednarodni projekti <strong>–</strong> <strong>izziv</strong>i <strong>in</strong> <strong>priložnost</strong>i<br />
<strong>za</strong> dijake <strong>in</strong> učitelje<br />
Na SPSŠB Ljubljana smo <strong>za</strong>posleni vedno želeli biti v ospredju dogodkov, sodelovati<br />
pri uvajanju novosti ter se pri tem zgledovati po tistih doma <strong>in</strong> drugje, ki so peljali<br />
zgodbe uspeha.<br />
Novi <strong>in</strong> prenovljeni programi v <strong>poklicne</strong>m <strong>in</strong> <strong>strokovne</strong>m izobraževanju (uvajati smo<br />
jih pričeli 2004) so <strong>za</strong>htevali tudi drugačen nač<strong>in</strong> dela učiteljev. Na njihovih pristopih<br />
ter izvajanjih je slonela kvaliteta uvajanja <strong>in</strong> izvajanja novih vseb<strong>in</strong>. Zato so učitelji, ki<br />
so poučevali v novih programih, utemeljeno izpostavili potrebo <strong>in</strong> željo po dodatnem<br />
<strong>strokovne</strong>m usposabljanju. In prav iz teh realnih potreb učiteljskega kadra se je rodila<br />
ideja <strong>za</strong> njihovo usposabljanje na F<strong>in</strong>skem v okviru projektov <strong>mobilnosti</strong> Leonardo da<br />
V<strong>in</strong>ci.<br />
Naša šola tako že od leta 2005 aktivno sodeluje v mednarodnih projektih na področju<br />
izobraževanja, <strong>in</strong> sicer v programih:<br />
●<br />
●<br />
●<br />
●<br />
Erasmus+ KA1 (prej Leonardo da V<strong>in</strong>ci) <strong>–</strong> <strong>mobilnosti</strong> dijakov <strong>in</strong> učiteljev,<br />
Erasmus+ KA2 (prej Comenius) <strong>–</strong> šolska <strong>partnerstva</strong> <strong>in</strong> tuji asistenti,<br />
Leonardo da V<strong>in</strong>ci <strong>–</strong> prenos <strong>in</strong>ovacij <strong>in</strong><br />
Academy of Central European Schools (ACES).<br />
9
Uresničitev ideje o čezmejnem projektnem sodelovanju <strong>in</strong> projektih <strong>mobilnosti</strong> pa<br />
seveda ni bila mogoča brez <strong>za</strong>vzetih učiteljev, ki so bili pripravljeni žrtvovati tudi svoj<br />
prosti čas <strong>za</strong> pripravo projektov:<br />
●<br />
●<br />
prva <strong>partnerstva</strong> šol sta vodila Mar<strong>in</strong>o Medeot <strong>in</strong> Andreja Grad,<br />
projekte <strong>mobilnosti</strong> pa že od samega <strong>za</strong>četka koord<strong>in</strong>irata <strong>in</strong> vodita Nikolaj<br />
Lipič ter Smiljana Fister.<br />
<strong>Mednarodne</strong> pove<strong>za</strong>ve so dajale <strong>in</strong> še dajejo učiteljem možnost <strong>za</strong> širitev njihovih<br />
pogledov na učenje <strong>in</strong> poučevanje, ideje <strong>za</strong> drugačno poučevanje, razkrivajo jim moderne<br />
didaktične pristope ter vzpostavljajo <strong>projektno</strong> <strong>sodelovanje</strong> med učitelji <strong>in</strong> <strong>in</strong>stitucijami.<br />
Njihovo delo sedaj temelji tudi na konkretnih izkušnjah. Ugotavljamo, da<br />
so učitelji dobro izkoristili <strong>priložnost</strong>i, ki jih ponujajo projekti <strong>mobilnosti</strong>, <strong>in</strong> izkušnje<br />
uporabili <strong>za</strong> kvalitetno delo v novih programih <strong>poklicne</strong>ga <strong>in</strong> <strong>strokovne</strong>ga izobraževanja.<br />
Naši učitelji <strong>in</strong> dijaki sedaj že vrsto let v partnerskih šolah Estonije, F<strong>in</strong>ske, Francije,<br />
Italije, Madžarske, Nemčije, Poljske <strong>in</strong> Španije ter tudi drugih držav pridobivajo uporabna<br />
znanja <strong>za</strong> opravljanje svojega dela (splošnih <strong>in</strong> strokovnih kompetenc), pri tem<br />
pa tudi <strong>za</strong> krepitev vešč<strong>in</strong> komunikacije v tujem jeziku ter spoznavanje drugih dežel<br />
<strong>in</strong> njihovih kultur.<br />
Projektno <strong>sodelovanje</strong> s tujimi partnerji ter mobilnost naših učiteljev <strong>in</strong> dijakov smo<br />
v v<strong>za</strong>jemnosti obojestranskega povezovanja kasneje razširili tudi na mobilnost tujih<br />
dijakov <strong>in</strong> učiteljev s tujih partnerskih šol, ki jih vse pogosteje gostimo na naši šoli <strong>in</strong><br />
se praktično usposabljajo pri naših socialnih partnerjih.<br />
V vseh teh letih, od leta 2005 do leta 2016, smo uspeli splesti <strong>projektno</strong> mrežo partnerstev<br />
že v polovici vseh evropskih držav. Kvalitetno <strong>projektno</strong> <strong>sodelovanje</strong> s tujimi<br />
šolami <strong>in</strong> projektnimi partnerji je del naše šolske projektne vizije, ki jo želimo pogumno<br />
udejanjati tudi v prihodnje.<br />
Fani Al-Mansour<br />
RAVNATELJICA SPSŠB LJUBLJANA<br />
10
Predgovor<br />
Živimo v času družbenih sprememb, ki se odražajo v vseh porah družbenega<br />
življenja. To je vidno tudi na področju šolstva. Četudi je Slovenija samostojna le dve<br />
desetletji <strong>in</strong> pol, smo bili v tem času v šolah priča številnim šolskim nacionalnim<br />
reformam <strong>in</strong> kurikularnim prenovam. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo pa smo postali<br />
hkrati tudi del širšega evropskega izobraževalnega okolja <strong>in</strong> <strong>za</strong>to se spremembe evropske<br />
izobraževalne politike jasno odražajo v našem šolstvu. Danes, v času globali<strong>za</strong>cijske<br />
neomejenosti, številne družbene, demografske, tehnološke <strong>in</strong> politične spremembe<br />
<strong>in</strong> vplivi segajo prav v vsako šolo, v vsako učilnico <strong>in</strong> <strong>za</strong>htevajo hitro odzivnost vseh<br />
deležnikov na polju izobraževanja <strong>–</strong> ravnateljev <strong>in</strong> učiteljev, učencev <strong>in</strong> njihovih staršev ter<br />
družbe nasploh.<br />
Šole so na »prepihu« družbenih sprememb. V tem duhu so se v <strong>za</strong>dnjem času na<br />
področju šolstva izrazito okrepila tudi pri<strong>za</strong>devanja <strong>za</strong> <strong>in</strong>ternacionali<strong>za</strong>cijo vseh aktivnosti,<br />
ki jih izvajamo v šolah: vzgojno-izobraževalnega procesa, povezovanja šol z<br />
nacionalnimi <strong>in</strong> tuj<strong>in</strong>i izobraževalnimi <strong>in</strong>stitucijami <strong>in</strong> socialnimi partnerji, raziskovanje<br />
<strong>in</strong> evalviranje različnih procesov v šolah, aktivno <strong>sodelovanje</strong> na strokovnih <strong>in</strong> znanstvenih<br />
konferencah … Temeljna usmeritev <strong>in</strong>ternacionali<strong>za</strong>cije, kot fenomena današnje<br />
družbe, sledi potrebam družbenih <strong>in</strong> tehnoloških sprememb ter naj bi rezultirala<br />
v izboljšanju kvalitete izobraževanja, usposabljanja <strong>in</strong> povezovanja z vsemi akterji na<br />
polju šolstva. Pri tem pa se morajo <strong>šole</strong> odpirati v mednarodni prostor, ki predstavlja<br />
<strong>priložnost</strong> <strong>za</strong> mreženje s tujimi šolami <strong>in</strong> podjetji. To ponuja nove <strong>izziv</strong>e <strong>in</strong> <strong>priložnost</strong><br />
<strong>za</strong> izmenjave znanj, spretnosti <strong>in</strong> vešč<strong>in</strong> <strong>za</strong> vse udeležence v procesu izobraževanja<br />
11
<strong>–</strong> tako učence oziroma dijake, učitelje <strong>in</strong> mentorje, direktorje <strong>in</strong> ravnatelje, organi<strong>za</strong>torje<br />
praktičnega usposabljanja <strong>in</strong> mentorje v podjetjih. Uč<strong>in</strong>ke lahko identificiramo<br />
na vsaj treh nivojih: na ravni udeleženca, na ravni <strong>šole</strong> kot organi<strong>za</strong>cije ter na ravni<br />
družbenega okolja.<br />
Seveda pa se ob hitri <strong>in</strong>ternacionali<strong>za</strong>ciji šolskega prostora pojavljajo med skeptiki<br />
tudi nekatere dileme <strong>in</strong> dvomi, ki lahko izhajajo iz pomislekov, ali smo <strong>za</strong> te aktivnosti<br />
dovolj usposobljeni <strong>in</strong> odzivni na nove spremembe, ali imamo v šolah ustrezne človeške<br />
<strong>in</strong> druge potenciale <strong>in</strong> ali je to skladno s temeljnim poslanstvom <strong>šole</strong>. Torej, a<br />
ni dovolj, da »šola le uči«?<br />
Prav <strong>za</strong>to želimo s <strong>posvet</strong>om odgovoriti na vse <strong>izziv</strong>e <strong>in</strong> <strong>priložnost</strong>i ter dileme <strong>in</strong><br />
dvome, ki izhajajo iz projektnega sodelovanja slovenskih srednjih poklicnih <strong>in</strong> strokovnih<br />
šol s tujimi <strong>in</strong>stitucijami v projektih <strong>mobilnosti</strong>, partnerstev, prenosa <strong>in</strong>ovacij<br />
ter drugih projektov. To je tudi <strong>priložnost</strong>, da skupaj ovrednotimo projektne uspehe<br />
srednjih poklicnih <strong>in</strong> strokovnih šol v preteklem programu Vseživljenjskega učenja, v<br />
obdobju 2007<strong>–</strong>2013, ter <strong>izziv</strong>e <strong>in</strong> <strong>priložnost</strong>i v novem programu Erasmus+, v obdobju<br />
2014<strong>–</strong>2020.<br />
S prispevki v strokovni monografiji smo želeli odgovoriti na vprašanja:<br />
Katere teme se pojavljajo v naslovih projektov, ki jih prijavljajo <strong>srednje</strong> <strong>poklicne</strong> <strong>in</strong><br />
<strong>strokovne</strong> <strong>šole</strong>? Kakšni so projektni uč<strong>in</strong>ki <strong>za</strong> dijake <strong>in</strong> učitelje? Ali so <strong>mobilnosti</strong> projektov<br />
izboljšale znanje tujega jezika oziroma tujega jezika stroke? Kako pripravljamo<br />
dijake na mobilnost? Ali mednarodne projektne aktivnosti pripomorejo k sektorskemu<br />
povezovanju z gospodarstvom? Kakšna je vloga ravnatelja oziroma vodstva pri udejanjanju<br />
šolske projektne vizije? Ali mednarodne projektne aktivnosti predstavljajo dodano<br />
vrednost <strong>za</strong> šolo ali druge deležnike na šolskem polju? Ali mednarodne aktivnosti<br />
predstavljajo <strong>priložnost</strong> <strong>za</strong> izboljšanje kvalitete pouka ali prakse? Kako udeleženci<br />
<strong>mobilnosti</strong>, dijaki, starši <strong>in</strong> učitelji, vrednotijo usposabljanje v tuj<strong>in</strong>i v smislu osebne <strong>in</strong><br />
profesionalne rasti? Kako celostno povezovati šolske, nacionalne <strong>in</strong> mednarodne projektne<br />
v srednjih šolah? Kako iskati projektne partnerje <strong>in</strong> kako vzpostaviti kont<strong>in</strong>uiteto<br />
projektnega sodelovanja? Kako tuje <strong>šole</strong> oziroma tuji projektni koord<strong>in</strong>atorji vrednotijo<br />
<strong>sodelovanje</strong> s slovenskimi srednjimi poklicnimi <strong>in</strong> strokovnimi šolami?<br />
Posvet, ki ga organiziramo na Srednji poklicni <strong>in</strong> strokovni šoli Bežigrad <strong>–</strong> Ljubljana,<br />
sovpada z 10-letnico sodelovanja <strong>šole</strong> v mednarodnih projektih. Pri<strong>za</strong>devanja <strong>šole</strong> so<br />
v vsem tem času usmerjena v povezovanje slovenskih srednjih šol, v izmenjavo pro-<br />
12
jektnih izkušenj <strong>in</strong> dobrih praks. Prav <strong>za</strong>to smo že 26. 9. 2011 na šoli skupaj s CME-<br />
PIUS-om organizirali »1. srečanje leonardovcev«, dijakov ljubljanske regije, ki so se<br />
v programu Leonardo da V<strong>in</strong>ci <strong>–</strong> mobilnost usposabljali v tuj<strong>in</strong>i. Na okrogli mizi, ki jo<br />
je vodila mag. Marja Medved s CMEPIUS-a, so sodelovali dijaki Srednje <strong>šole</strong> Josipa<br />
Jurčiča iz Ivančne Gorice, Zavoda <strong>za</strong> gluhe <strong>in</strong> naglušne Ljubljana, Srednje grafične<br />
<strong>in</strong> medijske <strong>šole</strong> Ljubljana, Elektrotehniško-računalniške <strong>strokovne</strong> <strong>šole</strong> <strong>in</strong> gimnazije<br />
<strong>–</strong> Vegova Ljubljana, Biotehničnega izobraževalnega centra Ljubljana, Srednje gradbene,<br />
geodetske <strong>in</strong> ekonomske šola Ljubljana, Srednje <strong>šole</strong> <strong>za</strong> farmacijo, kozmetiko<br />
<strong>in</strong> zdravstvo ter gostiteljice <strong>–</strong> Srednje <strong>poklicne</strong> <strong>in</strong> <strong>strokovne</strong> <strong>šole</strong> Bežigrad <strong>–</strong> Ljubljana.<br />
To je bila ed<strong>in</strong>stvena <strong>priložnost</strong> <strong>za</strong> mreženje znanja <strong>in</strong> izkušenj.<br />
Posvet, ki ga organiziramo v aprilu 2016, je <strong>priložnost</strong> <strong>za</strong> novo <strong>projektno</strong> epoho na<br />
področju sodelovanja <strong>in</strong> povezovanja vseh <strong>za</strong><strong>in</strong>teresiranih srednjih poklicnih <strong>in</strong> strokovnih<br />
ter drugih šol v slovenskem prostoru. V času družbenih sprememb nam je<br />
skupno, da moramo s kvalitetnim izobraževanjem <strong>in</strong> usposabljanjem ob <strong>priložnost</strong>ih<br />
<strong>in</strong> <strong>izziv</strong>ih transnacionalnega povezovanja odgovarjati na potrebe časa, družbe <strong>in</strong> tehnološkega<br />
razvoja.<br />
Nikolaj Lipič, mag.<br />
UREDNIK<br />
13
STROKOVNI PRISPEVKI
VLOGA IN POMEN RAVNATELJA OZIROMA<br />
VODSTVA ŠOLE PRI UDEJANJANJU ŠOLSKE<br />
PROJEKTNE VIZIJE<br />
THE ROLE OF PRINCIPAL (LEADERSHIP) IN SCHOOL<br />
PROJECT VISION<br />
Fani Al-Mansour<br />
Srednja poklicna <strong>in</strong> strokovna šola Bežigrad <strong>–</strong> Ljubljana<br />
fani.al-mansour@guest.arnes.si<br />
Povzetek<br />
Teoretična izhodišča: Vizija <strong>šole</strong> je kakovostni izobraževalni proces, podprt s sodobnimi<br />
metodami dela, so kakovostne storitve, uč<strong>in</strong>kovit <strong>in</strong>formacijski načrt, ugodno<br />
delovno okolje, ki temelji na spodbujanju vrednot ter kvalitetnih medsebojnih odnosih,<br />
spodbujanje ustvarjalnosti ter nenehen razvoj vseh udeležencev pouka.<br />
Metoda: V prispevku je uporabljena metoda študija primera vrednotenja vloge <strong>in</strong><br />
pomena ravnatelja oziroma vodstva <strong>šole</strong> pri udejanjanju šolske projektne vizije na<br />
SPSŠB Ljubljana.<br />
Rezultati: Projektno <strong>sodelovanje</strong> <strong>šole</strong> na področju mednarodnih projektov <strong>za</strong>hteva<br />
oblikovanje šolske projektne vizije, ki mora biti komplementarna siceršnji šolski viziji.<br />
SPSŠB Ljubljana je šolsko <strong>projektno</strong> vizijo oblikovala ob <strong>in</strong>tenziviranju nacionalnega<br />
<strong>in</strong> mednarodnega projektnega sodelovanja pred desetimi leti.<br />
Razprava: Šolska projektna vizija je <strong>in</strong> mora biti vizija <strong>za</strong>poslenih ter vpeta v vizijo ravnatelja,<br />
biti mora podpora <strong>za</strong>poslenim <strong>in</strong> njihova skupna vizija.<br />
Ključne besede: vizija, šola, kakovost, <strong>projektno</strong> delo, ravnatelj<br />
17
Abstract<br />
Theoretical framework: School’s vision is qualitative educational process, supported<br />
by modern work methods, quality services, efficient IT plan, positive work<strong>in</strong>g environment<br />
based on promotion of values and good relationship, creativity and cont<strong>in</strong>uous<br />
development of all school participants.<br />
Method: Case study method of the role and importance of pr<strong>in</strong>cipal and/or leadership<br />
<strong>in</strong> implement<strong>in</strong>g school project vision was used.<br />
Results: International project cooperation requires project vision complementary with<br />
school vision. SPSŠB Ljubljana project vision was formed by <strong>in</strong>tensify<strong>in</strong>g national and<br />
<strong>in</strong>ternational project collaboration ten years ago.<br />
Discussion: School project vision is and must be employees’ vision <strong>in</strong>tertw<strong>in</strong>ed <strong>in</strong><br />
pr<strong>in</strong>cipal’s vision as support to employees and as their common vision.<br />
Keywords: vision, school, quality, project work, pr<strong>in</strong>cipal.<br />
1 UVOD<br />
Šolsko delo se na vseh ravneh odraža preko vizije, ki jo ob pričetku vsakega mandata<br />
opredeli ravnatelj <strong>šole</strong>. Opredeli jo na podlagi preteklega dela (nadaljevanje že<br />
<strong>za</strong>črtanih smernic) ter dogovora s posameznimi učitelji, tudi glede na podporo, ki jo<br />
ima med <strong>za</strong>poslenimi.<br />
Vizija <strong>šole</strong> so kakovostni proces (sodobne metode dela), kakovostne storitve, uč<strong>in</strong>kovit<br />
<strong>in</strong>formacijski načrt, ugodno delovno okolje, ki temelji na spodbujanju vrednot<br />
ter kvalitetnih medsebojnih odnosov, spodbujanje ustvarjalnosti ter nenehen razvoj<br />
vseh udeležencev pouka. Naša šola je postavila temelje na vrednotah medsebojnega<br />
spoštovanja ter upoštevanja, postala je učeča se organi<strong>za</strong>cija, ki neprestano pridobiva,<br />
ustvarja <strong>in</strong> transformira znanje ob stalnem sprem<strong>in</strong>janju nač<strong>in</strong>a odzivanja <strong>in</strong><br />
delovanja. Tako je v vizijo nadaljnjega dela tesno vpeto tudi naše, sedaj že dolgoletno<br />
<strong>sodelovanje</strong> s šolami v tuj<strong>in</strong>i.<br />
2 TEORETIČNA IZHODIŠČA<br />
Z razvojem družbe znanja, učečih se <strong>in</strong> mislečih okolij se povečuje tudi breme zunanje<br />
odgovornosti, kar postavlja ravnatelja pod vse večji pritisk, saj ima <strong>za</strong>radi povečanega<br />
obsega nalog, pove<strong>za</strong>nih s poslovodenjem, vse manj časa, da bi se lahko <strong>posvet</strong>il<br />
osnovnemu poslanstvu vzgojno-izobraževalnega <strong>za</strong>voda (Zavašnik Arčnik, 2015).<br />
18
Kultura učenja je sestavni del vizije <strong>za</strong>voda. Kulture učenja ravnatelj ne mora ustvariti<br />
na hitro, pomembni značilnosti organi<strong>za</strong>cijske kulture sta namreč prav njeni razvojnost<br />
<strong>in</strong> stabilnost, kar pomeni, da jo je mogoče sprem<strong>in</strong>jati s posegi oziroma na deklarativni<br />
ravni (Erčulj, 2015, str. 47).<br />
V <strong>za</strong>dnjem času ugotavljamo še posebno vlogo ravnatelja pri def<strong>in</strong>iranju vizije <strong>šole</strong><br />
skupaj s programom razvoja <strong>za</strong>voda, ki jo mora skupaj s strokovnimi delavci oblikovati<br />
ravnatelj, da tako krepi pripadnost <strong>za</strong>vodu. Ravnateljeva vloga je ključna tudi<br />
pri krepitvi oblikovanja skupnih izhodišč, ki omogočajo usklajeno delovanje <strong>za</strong>voda<br />
navzven <strong>in</strong> navznoter (Zavašnik Arčnik, 2015).<br />
Vizija <strong>šole</strong> mora stremeti h kvalitetni komunikaciji v šoli. Medsebojna komunikacija<br />
je nepogrešljiv sestavni del <strong>poklicne</strong> vloge ravnatelja, <strong>strokovne</strong>ga delavca <strong>in</strong> drugih<br />
<strong>za</strong>poslenih. Prav <strong>za</strong>to je <strong>izziv</strong> <strong>za</strong> ravnatelja naučiti se sprejemati sebe <strong>in</strong> druge ljudi,<br />
razumeti sebe <strong>in</strong> druge, spoštovati sebe <strong>in</strong> različnost drugih, se <strong>za</strong>vedati pomena<br />
komunikacije <strong>za</strong> vodenje ter prevzemati odgovornost <strong>za</strong> kakovostno komuniciranje.<br />
Ravnatelj se mora <strong>za</strong>to <strong>za</strong>vedati treh vidikov komuniciranja: prvič, da je skrb <strong>za</strong> jasno,<br />
dobronamerno <strong>in</strong> enoznačno komuniciranje nikoli dokončano delo; drugič, da<br />
je načrtno razvijanje dobre komunikacije obenem skrb <strong>za</strong> dobre odnose <strong>–</strong> kulturo <strong>in</strong><br />
vzdušje v <strong>za</strong>vodu; tretjič, da je kakovostno <strong>in</strong> uč<strong>in</strong>kovito komuniciranje hkrati pot <strong>za</strong><br />
doseganje načrtovanih ciljev (Ažman, 2015, str. 76).<br />
3 METODOLOGIJA<br />
V prispevku je uporabljena metoda študija primera ovrednotenja vloge <strong>in</strong> pomena<br />
ravnatelja oziroma vodstva <strong>šole</strong> pri udejanjanju šolske projektne vizije na SPSŠB<br />
Ljubljana. Metoda študije primera je bila izdelana meseca februarja 2016.<br />
4 RAZPRAVA<br />
Vodstvo spodbuja vseživljenjsko učenje <strong>za</strong>poslenih, saj sodobna šola potrebuje učitelje,<br />
ki so vešči novih tehnologij ter iščejo nove nač<strong>in</strong>e izvajanja pouka <strong>in</strong> nove pristope<br />
pri delu z mladimi. Uvaja se <strong>projektno</strong> učenje ali <strong>projektno</strong> delo. Kredo <strong>in</strong> tablo<br />
so <strong>za</strong>menjali računalniki ter spletni portali, učitelj pa je postal mentor dijakom, ki jih<br />
vodi pri obravnavanju učne snovi ali praktičnem delu v delavnicah. Za obvladovanje<br />
novih metod dela je zelo pomembno, da so se učitelji pripravljeni nenehno izobraževati<br />
<strong>in</strong> nadgrajevati svoje znanje.<br />
Preko projektov <strong>mobilnosti</strong> lahko učitelji na sorodnih šolah v tuj<strong>in</strong>i spoznajo drugačne<br />
nač<strong>in</strong>e dela z dijaki ter jih prenesejo v naš šolski prostor. Zelo pomembno je namreč<br />
19
neposredno spoznavanje metod <strong>in</strong> nač<strong>in</strong>ov dela v tistih državah, kjer je izobraževanje<br />
izpeljano po novih izhodiščih, ali pa tam, kjer učitelji uporabljajo drugačne pristope<br />
pri delu z dijaki <strong>in</strong> dosegajo s tem uspehe pri prenosu znanj. Refleksija dela učiteljev<br />
na sorodnih šolah po opravljeni <strong>mobilnosti</strong> v tuj<strong>in</strong>i je <strong>priložnost</strong> <strong>za</strong> izboljšanje kvalitete<br />
pouka s prenosom novosti v naš šolski prostor.<br />
V mladih želimo razvijati njihovo kritično mišljenje <strong>in</strong> ustvarjalnost. Našim dijakom želimo<br />
ponuditi večjo izbiro programov, možnost prehoda med posameznimi programi<br />
ter vertikalnost izobraževanja. Preko mednarodnih projektov jim ponujamo možnost<br />
spoznavanja novih dežel, kulture <strong>in</strong> navad njihovih prebivalcev, spoznavanja nač<strong>in</strong>ov<br />
izobraževanja <strong>in</strong> dela ter urjenja v konver<strong>za</strong>ciji v tujem (praviloma angleškem<br />
oz. nemškem) jeziku. Tako jih s tem usmerjamo na pot nenehnega (vseživljenjskega)<br />
učenja v smislu osebne <strong>in</strong> profesionalne rasti.<br />
Šolska projektna vizija je <strong>in</strong> mora biti vizija <strong>za</strong>poslenih (ali vsaj več<strong>in</strong>e njih) ter vpeta v<br />
vizijo ravnatelja, biti mora podpora <strong>za</strong>poslenim <strong>in</strong> njihova skupna vizija.<br />
5 SKLEP<br />
Vizija naj bo pot, po kateri se vzpenjaš. Za visoke cilje je potrebno tesno <strong>sodelovanje</strong><br />
vseh akterjev, saj je dodatno kvaliteto moč doseči samo s skupnim, timskim pristopom.<br />
Na tej poti lahko obstanemo, si oddahnemo, si damo čas <strong>za</strong> razmislek, če<br />
nas kaj bega. A poti na<strong>za</strong>j ni, treba se je prilagajati duhu časa, treba se je nenehno<br />
sprem<strong>in</strong>jati. Vem, da je to izredno težko, a nove generacije <strong>za</strong>htevajo nove pristope.<br />
Zunanja avtoriteta mora dati prostor notranji, graditi je treba na ustvarjalnosti učiteljev<br />
ter motivaciji dijakov, prav tako pa je potrebno dijakom privzgajati odgovornost<br />
<strong>za</strong> dejanja, ki jih počnejo.<br />
LITERATURA IN VIRI<br />
Ažman, T., 2015. Komuniciranje v vzgojno-izobraževalnem <strong>za</strong>vodu. V: Zavašnik Arčnik, M.<br />
(ur.). Izbrana poglavja iz vodenja v vzgoji <strong>in</strong> izobraževanju. Ljubljana: Šola <strong>za</strong> ravnatelje,<br />
str. 67<strong>–</strong>78.<br />
Erčulj, J., 2015. Spremljanje <strong>in</strong> opazovanje pouka: ravnateljeve <strong>in</strong> medsebojne hospitacije. V:<br />
Zavašnik Arčnik, M. (ur.). Izbrana poglavja iz vodenja v vzgoji <strong>in</strong> izobraževanju. Ljubljana:<br />
Šola <strong>za</strong> ravnatelje, str. 27<strong>–</strong>49.<br />
Zavašnik Arčnik, M., 2015. Vodenje <strong>za</strong> učenje. V: Zavašnik Arčnik, M. (ur.). Izbrana poglavja<br />
iz vodenja v vzgoji <strong>in</strong> izobraževanju. Ljubljana: Šola <strong>za</strong> ravnatelje, str. 5<strong>–</strong>26.<br />
20
DESETLETJE MEDNARDONIH PROJEKTNIH<br />
AKTIVNOSTI: UDEJANJANJE ŠOLSKE PROJEKTNE<br />
VIZIJE<br />
A DECADE OF PROJECT ACTIVITIES: SCHOOL<br />
PROJECT VISION APPLICATION<br />
Nikolaj Lipič, mag.<br />
Srednja poklicna <strong>in</strong> strokovna šola Bežigrad - Ljubljana<br />
nikolaj.lipic@spssb.si<br />
Povzetek<br />
Teoretična izhodišča: Kurikularna prenova slovenskega šolskega sistema pred dobrim<br />
desetletjem je korenito <strong>za</strong>znamovala tudi polje <strong>srednje</strong>šolskega izobraževanja, še<br />
posebej na področju <strong>poklicne</strong>ga <strong>in</strong> <strong>strokovne</strong>ga izobraževanja. Srednje <strong>poklicne</strong> <strong>in</strong><br />
<strong>strokovne</strong> <strong>šole</strong> so bile pred novimi razvojnimi <strong>izziv</strong>i <strong>in</strong> strateškimi <strong>priložnost</strong>mi, kako se<br />
na eni strani proaktivno odzvati na globalne tehnološke <strong>in</strong> družbene spremembe ter<br />
na drugi strani na spremembe <strong>in</strong>tegracije Slovenije v evroatlanstke zveze. To je čas,<br />
ko so v ospredje stopili razvojne potrebe <strong>in</strong> pri<strong>za</strong>devanja izobraževalnih <strong>in</strong>stitucij po<br />
mednarodnem povezovanju <strong>in</strong> novih pristopih projektnega mreženja, ki ga determ<strong>in</strong>irajo<br />
izmenjava izkušenj, znanj, primerov dobrih praks, <strong>sodelovanje</strong> učiteljev <strong>in</strong> dijakov.<br />
Metoda: V raziskavi smo uporabili kvantitativni <strong>in</strong> kvalitativni raziskovalni pristop. Uporabili<br />
smo metode deskriptivne statistike <strong>in</strong> kvalitativno vseb<strong>in</strong>sko analizo. Analizirali<br />
smo vse gradivo, ki je ve<strong>za</strong>no na šolsko <strong>projektno</strong> delo. Vključili smo prijavne obrazce,<br />
vmesna <strong>in</strong> končna poročila ter disem<strong>in</strong>acijsko gradivo.<br />
Rezultati: V obdobju od leta 2005 do 2015 je šola aktivno sodelovala v kar 30 mednarodnih<br />
projektih. Glavn<strong>in</strong>a je ve<strong>za</strong>nih na program Vseživljenjsko učenje z akcijami v<br />
projektih Leonardo da V<strong>in</strong>ci <strong>in</strong> Comenius. V letu 2014 smo projektne aktivnosti usmerili<br />
v program Erasmus+, v projekte Ključnega ukrepa 1 (KA1) <strong>in</strong> Ključnega ukrepa 2<br />
(KA2).<br />
21
Razprava: Priča smo fenomenu na področju sodelovanja evropskih izobraževalnih<br />
<strong>in</strong>stitucij, ki so v primerjavi z drugimi <strong>in</strong>stitucijami javnega značaja v Evropi <strong>in</strong> širše<br />
dosegle koherentno povezovanje <strong>in</strong> razvile orodja <strong>za</strong> projektna sodelovanja. Vse to<br />
ustvarja ustvarjalni humus <strong>za</strong> udejanjanje projektnih idej, ki jih generirajo potrebe vseh<br />
deležnikov <strong>srednje</strong>ga <strong>poklicne</strong>ga <strong>in</strong> <strong>strokovne</strong>ga izobraževanja.<br />
Ključne besede: mednarodni projekti, Vseživljenjsko učenje, Leonardo da V<strong>in</strong>ci,<br />
Comenius, Erasmus+<br />
Abstract<br />
Theoretical framework: The curriculum change of Slovenian education system a decade<br />
ago profoundly marked the field of secondary education, especially the field<br />
of vocational and technical education. Technical and vocational schools faced new<br />
development challenges and strategic opportunities: how to proactively respond to<br />
global technological and social change on one hand and Slovenia‘s <strong>in</strong>tegration change<br />
<strong>in</strong>to Euro Atlantic association on the other. Development needs and aspirations<br />
of educational <strong>in</strong>stitutions to <strong>in</strong>ternationally <strong>in</strong>tegrate and new approaches to project<br />
network<strong>in</strong>g by determ<strong>in</strong><strong>in</strong>g exchange of experience, knowledge, good practices, participation<br />
of teachers and students came first.<br />
Method: Quantitative research approach was applied. We used methods of descriptive<br />
statistics. We analysed everyth<strong>in</strong>g connected with school project work. We <strong>in</strong>cluded application<br />
forms, <strong>in</strong>terim and f<strong>in</strong>al reports and dissem<strong>in</strong>ation material.<br />
Results: Dur<strong>in</strong>g the period of 2005 to 2015, the school actively participated <strong>in</strong> 30<br />
<strong>in</strong>ternational projects, mostly Lifelong Learn<strong>in</strong>g Programme Leonardo da V<strong>in</strong>ci and<br />
Comenius. Project activities focused on Erasmus +, the projects Key actions 1 (KA1)<br />
and key actions 2 (KA2) <strong>in</strong> 2014.<br />
Discussion: We are witness to a phenomena of co-operation <strong>in</strong> the field of European<br />
educational <strong>in</strong>stitutions, which compared to other <strong>in</strong>stitutions of public sector <strong>in</strong> Europe<br />
and beyond, reach<strong>in</strong>g a coherent <strong>in</strong>tegration and development tools for project<br />
cooperation. The latter creates a creative ground for implementation of project ideas<br />
generated by the needs of all secondary technical and vocational education participants.<br />
Keywords: International projects, Lifelong Learn<strong>in</strong>g, Leonardo da V<strong>in</strong>ci, Comenius,<br />
Erasmus +<br />
22
1 UVOD<br />
Slovenski šolski sistem je ob koncu 20. stoletja s prehodom v nov družbenopolitični<br />
sistem sledil številnim novim razvojnim <strong>in</strong> strateškim usmeritvam. Poseben pomen<br />
v tem času je pripisati <strong>za</strong>dnji reformi šolskega sistema, ki je ob <strong>in</strong>tegraciji Slovenije<br />
v Evropsko unijo še posebej poudarila moderni<strong>za</strong>cijo <strong>in</strong> primerljivost izobraževalnih<br />
programov s primerljivimi evropskimi izobraževalnimi programi (Lipič, 2013). Vse to je<br />
rezultiralo v potrebo po odprtosti, transparentnosti <strong>in</strong> <strong>in</strong>ternacionali<strong>za</strong>ciji slovenskega<br />
izobraževalnega sistema s tujimi izobraževalnimi okolji. Mednarodno <strong>projektno</strong> <strong>sodelovanje</strong><br />
<strong>in</strong> <strong>mobilnosti</strong> dijakov, učiteljev <strong>in</strong> vodstva <strong>šole</strong> so vsekakor ključna izhodišča<br />
<strong>za</strong> <strong>in</strong>ternacionali<strong>za</strong>cijo <strong>šole</strong>, ki tako sledi globalnim trendom na področju izobraževanja<br />
<strong>in</strong> tehnološkega razvoja (Lipič, 2015).<br />
V ospredje so stopila pri<strong>za</strong>devanja <strong>za</strong> bolj uč<strong>in</strong>kovit <strong>in</strong> kvaliteten vzgojno-izobraževalni<br />
proces, ki bo celostno izobraževal <strong>in</strong> usposabljal ustvarjalne <strong>in</strong> <strong>in</strong>ovativne kadre <strong>za</strong> gospodarske<br />
<strong>in</strong> negospodarske subjekte, ki <strong>za</strong>radi ostrih konkurenčnih pogojev v boju s<br />
svetovnimi velesilami na trgu dela iščejo visoko specializirane strokovnjake. Mobilnost<br />
v tuj<strong>in</strong>i je vsekakor razvojna <strong>priložnost</strong> <strong>in</strong> hkrati morda celo privilegij <strong>za</strong> posameznika,<br />
saj se poklicno usposabljanje dijakov <strong>in</strong> strokovno usposabljanje učiteljev pogosto<br />
izvajata v tujih, tehnološko bolje opremljenih <strong>in</strong> specializiranih okoljih <strong>–</strong> šolah, šolskih<br />
delavnicah <strong>in</strong> laboratorijih, pri delodajalcih <strong>in</strong> drugih socialnih partnerjih. Pogosto je<br />
to tudi <strong>priložnost</strong> <strong>za</strong> spoznavanje <strong>in</strong> tesno <strong>sodelovanje</strong> z uglednimi tujimi strokovnjaki,<br />
od katerih se lahko neposredno učimo vešč<strong>in</strong> <strong>in</strong> usposabljamo <strong>za</strong> izvajanje visoko<br />
specializiranih nalog <strong>in</strong> storitev. To se še posebej zrcali na področjih avtoremonta,<br />
strojništva, mehatronike, logistike <strong>in</strong> tekstila, <strong>za</strong> katera na šoli izobražujemo dijake.<br />
2 TEORETIČNA IZHODIŠČA<br />
Vloga izobrazbe ohranja oziroma celo povečuje svojo pomembnost tudi v sedanjem<br />
najvišje razvitem kapitalizmu, ko imajo prednost tista gospodarstva, ki so v ospredju<br />
prodora na novo odkrita področja. Skrb <strong>za</strong> izobraženost postaja pomembna javna <strong>za</strong>deva<br />
<strong>in</strong> s tem se sprem<strong>in</strong>ja tudi notranja sestava družbe, saj so člani družbene skupnosti<br />
bistveno bolj izobraženi, kot so bili v povprečju kadarkoli v preteklosti (Bučar, 2006).<br />
Prav pri<strong>za</strong>devanja <strong>za</strong> krepitev pomena izobrazbe <strong>in</strong> vloge znanja determ<strong>in</strong>irajo današnjo<br />
družbo kot družbo znanja. Izobraževalno okolje ima pri tem odločilno vlogo, da<br />
ustvarja pogoje <strong>za</strong> uč<strong>in</strong>kovit <strong>in</strong> kakovosten izobraževalni proces <strong>in</strong> presega izobraževalne<br />
ovire <strong>za</strong> nemoteno usvajanje znanja mladih bodisi v razredu ali učni delavnici,<br />
bodisi v Sloveniji ali z mobilnostjo v tuj<strong>in</strong>i.<br />
23
V <strong>za</strong>dnjem času se krepijo pri<strong>za</strong>devanja <strong>za</strong> razvoj kakovosti izobraževanja, saj je to eno<br />
izmed temeljnih področij, ki naj bi pripomoglo k uresničitvi velikopoteznih evropskih<br />
razvojnih ciljev Lizbonske deklaracije iz leta 2000 (Vilič Klenovšek et. al., 2007, str. 11).<br />
Pri načrtovanju <strong>in</strong> izvajanju šolskega projektnega dela ter pri organi<strong>za</strong>ciji <strong>in</strong> vrednotenju<br />
uč<strong>in</strong>kov <strong>mobilnosti</strong> v tuj<strong>in</strong>i se še vedno projektni koord<strong>in</strong>atorji soočamo z dilemami,<br />
kaj sta kakovostno izobraževanje <strong>in</strong> usposabljanje v mednarodnih <strong>mobilnosti</strong>h <strong>in</strong><br />
s katerimi konkretnimi vzvodi <strong>in</strong> orodji dosegati razvojne cilje Lizbonske deklaracije.<br />
Zavestna refleksija pri<strong>za</strong>devanj <strong>in</strong> projektnega dela vseh, ki soustvarjamo »projektne<br />
zgodbe«, so temeljno izhodišče <strong>za</strong> izboljšanje obstoječih praks organiziranja <strong>mobilnosti</strong><br />
v tuj<strong>in</strong>i. Če k temu dodamo še sistemske spodbude šolskih politik <strong>in</strong> v <strong>projektno</strong><br />
delovanje usmerjeno vodstvo izobraževalnih <strong>in</strong>stitucij, pa se ustvarijo pogoji <strong>za</strong> doseganje<br />
najbolj kvalitetnih uč<strong>in</strong>kov <strong>mobilnosti</strong> na ravni posameznika, <strong>in</strong>stitucije <strong>in</strong> okolja.<br />
V številnih evropskih državah se v okviru šolskih reform vse večjo pozornost posveča<br />
visoki stopnji prilagodljivosti učiteljev (Eurydice, 2004). To je imperativ <strong>za</strong> ustvarjalnost<br />
učiteljev <strong>in</strong> šolskih projektnih koord<strong>in</strong>atorjev tudi na področjih šolskega projektnega<br />
delovanja, izmenjave znanj <strong>in</strong> vešč<strong>in</strong> s tujimi učitelji, kreiranja novih oblik sodelovanja<br />
med <strong>in</strong>stitucijami na nacionalni <strong>in</strong> transnacionalni ravni. Fleksibilen učitelj <strong>in</strong> projektni<br />
koord<strong>in</strong>ator sta nosilca novih projektnih <strong>in</strong> razvojnih premikov znotraj šolskega sistema,<br />
hkrati pa znata v kreativen izobraževalni proces vključevati mlade ter ustvarjati<br />
mostove sodelovanja s sfero gospodarstva <strong>in</strong> civilno družbo.<br />
»Tisti, ki se učijo«, so aktivni, vedoželjni člani družbe <strong>in</strong> lahko črpajo spoznanja iz<br />
mnogih izvorov, ne samo znotraj <strong>in</strong>stitucionalnega okvira. Poudarek na učenju priznava,<br />
da se vešč<strong>in</strong>e <strong>in</strong> znanje lahko usvaja v različnih okoljih <strong>–</strong> prijateljskem, sosedskem,<br />
na sem<strong>in</strong>arjih <strong>in</strong> v muzejih, razgovorih v lokalnem baru, preko <strong>in</strong>terneta <strong>in</strong><br />
drugih medijev itd. (Giddens, 2007, str. 523).<br />
Preseganje <strong>in</strong>stitucionalnega okvira izobraževalnega okolja predstavljajo tudi <strong>mobilnosti</strong><br />
v tuj<strong>in</strong>i, kjer se mladi poleg formalnega usposabljanja v tujih šolah ali podjetjih<br />
aktivno učijo tudi v prostem času, z druženji s tujimi dijaki <strong>in</strong> učitelji, sostanovalci v<br />
dijaških domovih, spoznavajo avtohtone zgodov<strong>in</strong>ske <strong>in</strong> kulturne znamenitosti države<br />
gostiteljice, se <strong>in</strong>tegrirajo v nova izobraževalna <strong>in</strong> kulturna okolja.<br />
3 METODOLOGIJA<br />
V raziskavi smo uporabili kvantitativni <strong>in</strong> kvalitativni raziskovalni pristop. Uporabili<br />
smo metode deskriptivne statistike <strong>in</strong> kvalitativno vseb<strong>in</strong>sko analizo, saj smo analizirali<br />
več<strong>in</strong>o gradiva, ve<strong>za</strong>nega na šolsko <strong>projektno</strong> delo. V analizo smo vključili 30<br />
24
prijavnih obrazcev projektov, 13 vmesnih <strong>in</strong> 27 končnih poročil ter 9 disem<strong>in</strong>acijskih<br />
gradiv. Analizo smo izvedli v mesecu januarju 2016.<br />
4 REZULTATI<br />
Naša šola je v obdobju 2005<strong>–</strong>2015 sodelovala v tridesetih mednarodnih projektih, od<br />
tega največ, v kar osemnajstih projektih <strong>mobilnosti</strong> v okviru programa Leonardo da<br />
V<strong>in</strong>ci <strong>–</strong> mobilnost dijakov (IVT) <strong>in</strong> mobilnost učiteljev (VETPRO) ter programa Erasmus+<br />
Ključni ukrep 1 (KA1). V vseh teh projektih smo bili nosilci projekta. V proučevanem<br />
obdobju smo kot partnerska <strong>in</strong>stitucija sodelovali v treh triletnih projektih Leonardo da<br />
V<strong>in</strong>ci <strong>–</strong> prenos <strong>in</strong>ovacij (dva projekta) oziroma Erasmus+ Ključni ukrep 2 (en projekt, ki<br />
se v letu 2016 <strong>za</strong>ključuje). Sodelovali smo tudi v treh projektih Comenius: kot partnerska<br />
šola v dveh projektih Comenus <strong>–</strong> šolska <strong>partnerstva</strong> <strong>in</strong> kot nosilci v projektu Comenius<br />
<strong>–</strong> asistent <strong>za</strong> tuji jezik. Dva projekta <strong>mobilnosti</strong> učiteljev v okviru programa Norveški<br />
f<strong>in</strong>ančni mehanizmi (NFM) smo kot nosilci prijavili v letu 2013 <strong>in</strong> 2014. Kot partnerska<br />
<strong>in</strong>stitucija smo v letih 2009 <strong>in</strong> 2015 sodelovali v dveh projektih v okviru programa Academy<br />
of central European Schools (ACES). V letu 2006 smo sodelovali še v dveh drugih<br />
projektih: eLearn<strong>in</strong>g <strong>in</strong> bilateralnem projektu hrvaškega m<strong>in</strong>istrstva <strong>za</strong> šolstvo.<br />
Tabela 1: Število mednarodnih projektov po vrsti projektov <strong>in</strong> letu, v katerih je sodelovala<br />
SPSŠB, v obdobju 2005-2015<br />
Leto<br />
LdV mobilnost,<br />
Erasmus+ KA1<br />
LdV prenos <strong>in</strong>ovacij,<br />
Erasmus+ KA2<br />
2005 1 1<br />
Comenius NFM ACES<br />
Drugi<br />
projekti<br />
2006 2 2<br />
2007 2 1 1<br />
2008 2 1<br />
2009 2 1<br />
2010 1<br />
2011 2<br />
2012 2 1<br />
2013 2 1<br />
2014 1 1 1<br />
2015 1 1<br />
Skupaj 18 3 3 2 2 2<br />
Opomba: NFM <strong>–</strong> Norveški f<strong>in</strong>ančni mehanizmi; ACES - Academy of central European Schools<br />
25
5 RAZPRAVA<br />
Mejnik <strong>za</strong>četka uvajanje mednarodnih projektov na naši šoli v okviru programa Vseživljenjsko<br />
učenje označuje leto 2005, ko smo samostojno prijavili prvi mednarodni<br />
projekt, <strong>in</strong> sicer Leonardo da V<strong>in</strong>ci <strong>–</strong> mobilnost učiteljev (VETPRO) z naslovom<br />
»Usposabljanje učiteljev v programu Avtoserviser«, v katerem se je dvajset učiteljev<br />
strokovno usposabljalo v Mikkeliju na F<strong>in</strong>skem. Projektna ideja je bila ve<strong>za</strong>na na poskusno<br />
uvajanje izobraževalnega programa Avtoserviser na naši šoli, <strong>za</strong>radi česar so<br />
učitelji potrebovali pridobiti dodatna znanja <strong>in</strong> vešč<strong>in</strong>e v razvitem f<strong>in</strong>skem sistemu.<br />
Kakovost projekta potrjuje v letu 2007 prejeta nacionalna nagrada »jabolko kakovosti«,<br />
ki jo podeljuje Nacionalna agencija CMEPIUS.<br />
V letu 2005 smo kot partnerska organi<strong>za</strong>cija sodelovali tudi v projektu z naslovom »Energija<br />
<strong>in</strong> družba«, v okviru programa Comenius <strong>–</strong> šolska <strong>partnerstva</strong>, ki ga je koord<strong>in</strong>irala<br />
italijanska srednja šola. Sodelovali sta tudi šoli iz Slovaške <strong>in</strong> F<strong>in</strong>ske.<br />
V naslednjem letu, to je 2006, smo koord<strong>in</strong>irali dva projekta, v dveh smo sodelovali<br />
kot partnerska <strong>in</strong>stitucija, <strong>in</strong> sicer v projektu eLearnig z naslovom »ICT Skills«, ki so<br />
ga vodile tri f<strong>in</strong>ske <strong>šole</strong>, ter v projektu »Večnamenska spojnica <strong>–</strong> paviljon prijateljstva«,<br />
ki se je pod koord<strong>in</strong>acijo <strong>srednje</strong> <strong>šole</strong> iz Zagreba izvajal v okviru hrvaškega m<strong>in</strong>istrstva<br />
<strong>za</strong> šolstvo. Kot nosilci pa smo v letu 2006 prijavili dva projekta v okviru programa<br />
Leonardo da V<strong>in</strong>ci. Prvi projekt z naslovom »Na evropskem pomolu znanja« je vključeval<br />
mobilnost dijakov (IVT). Še posebej je <strong>za</strong>nimivo, da se je tega leta prvih šest<br />
dijakov naše <strong>šole</strong> z dvema spremljevalnima osebama praktično usposabljalo na F<strong>in</strong>skem.<br />
Drugi projekt v okviru programa Leonardo da V<strong>in</strong>ci se je nanašal na mobilnost<br />
učiteljev (VETPRO) <strong>in</strong> smo ga poimenovali »Evropsko primerljivi pristopi poučevanja<br />
v novem izobraževalnem programu Mehatronik operater«. Inovativnost <strong>in</strong> aplikativna<br />
narava projekta, v katerem se je strokovno usposabljalo pet učiteljev na F<strong>in</strong>skem <strong>in</strong><br />
osem v Nemčiji, sta bili prepoznani kot poseben projektni dosežek v Evropski uniji,<br />
<strong>za</strong>radi česar smo v letu 2008, ko je Slovenija predsedovala Svetu Evrope, prejeli<br />
evropsko nagrado <strong>za</strong> kvalitetno izvedbo projekta. Bili smo ed<strong>in</strong>a slovenska <strong>in</strong>stitucija,<br />
ki je prejela to prestižno nagrado.<br />
V letu 2007 smo v organi<strong>za</strong>ciji <strong>mobilnosti</strong> v okviru programa Leonardo da V<strong>in</strong>ci postali že<br />
zelo suvereni <strong>in</strong> smo v tuj<strong>in</strong>o v okviru projekta <strong>mobilnosti</strong> dijakov (IVT) z naslovom »Na<br />
pisti znanja <strong>in</strong> prijateljstva« na praktično usposabljanje usmerili šestnajst dijakov z dvema<br />
spremljevalnima osebama. Isto leto se je v treh državah v projektu <strong>mobilnosti</strong> učiteljev<br />
(VETPRO) z naslovom »Evropsko primerljivi pristopi poučevanja v novih izobraževalnih<br />
programih« strokovno usposabljalo še pet<strong>in</strong>dvajset učiteljev. V letu 2007 je pri predmetu<br />
anglešč<strong>in</strong>a v okviru programa Comenius sodelovala asistentka <strong>za</strong> tuji jezik iz Velike Brita-<br />
26
nije. Posebna izkušnja <strong>za</strong> našo šolo je bilo tudi <strong>sodelovanje</strong> v triletnem projektu »PLIMe«,<br />
ki ga je v okviru programa Leonardo da V<strong>in</strong>ci <strong>–</strong> prenos <strong>in</strong>ovacij koord<strong>in</strong>irala f<strong>in</strong>ska šola. V<br />
tem projektu je sodelovalo skupaj šest srednjih šol iz različnih evropskih držav.<br />
Projektno delo v letu 2008 <strong>za</strong>znamujejo trije projekti. Dva projekta smo koord<strong>in</strong>irali v<br />
okviru programa Leonardo da V<strong>in</strong>ci: šestnajst <strong>mobilnosti</strong> dijakov z dvema spremljevalnima<br />
učiteljema (IVT) v projektu z naslovom »Na naši poti do usvojitve evropskih poklicnih<br />
kompetenc« <strong>in</strong> sedemnajst <strong>mobilnosti</strong> učiteljev (VETPRO) v projektu z naslovom<br />
»Novi izobraževalni programi <strong>–</strong> novi didaktični pristopi«. Kot partnerska <strong>in</strong>stitucija smo<br />
sodelovali tudi v projektu z naslovom »It will be, because it is, because it was« v okviru<br />
programa Comenius <strong>–</strong> šolska <strong>partnerstva</strong>, ki ga je koord<strong>in</strong>irala srednja šola iz Italije.<br />
Tudi v letu 2009 smo sodelovali v treh projektih. Še posebej smo bili kot partnerska organi<strong>za</strong>cija<br />
veseli prvega sodelovanja v projektu Academy of central European Schools<br />
(ACES) z naslovom »Get to know your rights and share your knowledge with others«.<br />
Projekt je koord<strong>in</strong>irala šola iz Kragujevca v Srbiji. V projektu je skupaj z našo šolo sodelovala<br />
še srednja šola iz Skopja v Makedoniji. V letu smo uspešno izvedli tudi dva<br />
projekta <strong>mobilnosti</strong> Leonardo da V<strong>in</strong>ci. Projekt <strong>mobilnosti</strong> dijakov (IVT) z naslovom<br />
»Na naši poti do usvojitve evropskih poklicnih kompetenc II.« je omogočil praktično<br />
usposabljanje šestnajst dijakov z dvema spremljevalnima osebama. Dvajset učiteljev<br />
se je v petih državah strokovno usposabljalo v okviru projekta <strong>mobilnosti</strong> učiteljev<br />
(VETPRO) <strong>za</strong> naslovom »Z novimi izkušnjami <strong>in</strong> kompetencami Evropi naproti«.<br />
Dvajset dijakov se je v letu 2010 praktično usposabljalo v projektu z naslovom »Na<br />
naši poti do usvojitve evropskih poklicnih kompetenc III.« pod okriljem programa Leonardo<br />
da V<strong>in</strong>ci <strong>–</strong> mobilnost dijakov (IVT).<br />
V letu 2011 smo nadaljevali z ustaljeno prakso prijavljanja projektov <strong>mobilnosti</strong> v<br />
programu Leonardo da V<strong>in</strong>ci. V projektu (IVT) z naslovom »Praktično usposabljanje <strong>za</strong><br />
dijake v tuj<strong>in</strong>i kot potreba <strong>in</strong> motivacija« se je v petih državah praktično usposabljalo<br />
skupaj šest<strong>in</strong>dvajset dijakov s štirimi spremljevalnimi osebami. Priložnost <strong>za</strong> strokovno<br />
usposabljanje v šestih državah je dobilo petnajst učiteljev v projektu (VETPRO) z<br />
naslovom »Nova oblika povezovanja šol <strong>in</strong> podjetij - MIC Bežigrad«.<br />
Ponovno razširitev projektnega sodelovanja smo s tremi projekti dosegli v letu 2012.<br />
Zelo veliko na področju načrtovanja, organi<strong>za</strong>cije, izvedbe <strong>in</strong> evalvacije <strong>mobilnosti</strong><br />
smo se naučili <strong>in</strong> tudi prispevali kot partnerska <strong>in</strong>stitucija v triletnem projektu z naslov<br />
»Shar<strong>in</strong>g the best <strong>in</strong>ternational mobility practices learned (SIMPLE)«. F<strong>in</strong>ska šola je<br />
bila nosilka projekta. V projektu je sodelovalo šest srednjih šol iz štirih držav. V letu<br />
smo koord<strong>in</strong>irali tudi dva projekta Leonardo da V<strong>in</strong>ci: mobilnost dijakov (IVT) z nas-<br />
27
lovom »Z mobilnostjo naproti novim <strong>izziv</strong>om sodobnih sprememb v mojem poklicu«<br />
(izvedenih pet<strong>in</strong>dvajset <strong>mobilnosti</strong> dijakov <strong>in</strong> pet spremljevalnih oseb) <strong>in</strong> mobilnost<br />
učiteljev (VETPRO) z naslovom »Elektromobil - <strong>izziv</strong>i <strong>in</strong> <strong>priložnost</strong>i <strong>za</strong> poučevanje«<br />
(izvedenih štir<strong>in</strong>ajst <strong>mobilnosti</strong> učiteljev).<br />
V letu 2013 smo koord<strong>in</strong>irali tri projekte, prvič tudi projekt <strong>mobilnosti</strong> šestih učiteljev<br />
na Norveško v okviru programa Norveški f<strong>in</strong>ančni mehanizmi (NFM). Projekt smo<br />
poimenovali »Razširjanje dobre prakse poučevanja podjetništva«, saj smo se osredotočili<br />
na preučevanje možnosti <strong>in</strong>tegracije več vseb<strong>in</strong> podjetništva v kurikul naših<br />
izobraževalnih vseb<strong>in</strong>. Izvedli smo tri<strong>in</strong>dvajset <strong>mobilnosti</strong> dijakov s petimi spremljevalnimi<br />
osebami v okviru programa Leonardo da V<strong>in</strong>ci (IVT) z naslovom »Poklicne<br />
perspektive dijakov v času recesije« <strong>in</strong> dvanajst <strong>mobilnosti</strong> učiteljev v programu Leonardo<br />
da V<strong>in</strong>ci (VETPRO) z naslovom »Strokovno usposabljanje <strong>za</strong> delo z dijaki s<br />
posebnimi potrebami«.<br />
V letu 2013 se je <strong>za</strong>ključil program Vseživljenjsko učenje (2007-2013). Naša šola je s<br />
projekti aktivno sodelovala v projektih Leonardo da V<strong>in</strong>ci <strong>–</strong> mobilnost, Leonardo da<br />
V<strong>in</strong>ci <strong>–</strong> prenos <strong>in</strong>ovacij, Comenius <strong>–</strong> šolska <strong>partnerstva</strong> <strong>in</strong> Comenius <strong>–</strong> asistenti <strong>za</strong><br />
tuji jezik. Namesto programa Vseživljenjsko učenje pa se uveljavi program Erasmus+<br />
(2014-2020). V naslednjih dveh letih je naša šola v tem programu sodelovala v Ključnih<br />
ukrepih 1 (KA1) <strong>in</strong> Ključnih ukrepih 2 (KA2).<br />
V letu 2014 je šola aktivno sodelovala v treh projektih. Vse <strong>mobilnosti</strong> dijakov <strong>in</strong> učiteljev<br />
so sedaj združene v skupnem projektu v okviru Erasmus+ KA1. Prijavili smo<br />
projekt z naslovom »Družbene <strong>in</strong> gospodarske spremembe narekujejo potrebo po novih<br />
poklicnih znanjih«, v katerem se je v tuj<strong>in</strong>i praktično usposabljalo sedem<strong>in</strong>dvajset<br />
dijakov <strong>in</strong> strokovno usposabljalo petnajst učiteljev. Projekt zrcali posebno dodano<br />
vrednost, ker smo <strong>mobilnosti</strong> razpršili med deset različnih evropskih držav. Dodatnih<br />
šest <strong>mobilnosti</strong> učiteljev smo izvedli še v projektu z naslovom »Inovativne metode<br />
poučevanja s pomočjo IKT« v okviru Norveških f<strong>in</strong>ančnih mehanizmov (NFM). Usvajanje<br />
novih kompetenc <strong>in</strong> vešč<strong>in</strong> <strong>za</strong> uspešen vstop na trg dela pa naši dijaki skupaj<br />
z učitelji spoznavajo <strong>in</strong> hkrati razvijajo nove prakse v projektu z naslovom »Passport<br />
to your future« v okviru programa Erasmus+ KA2. Projekt koord<strong>in</strong>ira šola iz Velike<br />
Britanije. Naša šola sodeluje v projektu kot partnerska <strong>in</strong>stitucija.<br />
V letu 2015 smo ponovno prijavili nov projekt <strong>mobilnosti</strong> dijakov <strong>in</strong> učiteljev z naslovom<br />
»V tuj<strong>in</strong>i usvojeno specifično strokovno znanje <strong>in</strong> kompetence <strong>–</strong> <strong>priložnost</strong> dijakov<br />
<strong>za</strong> poklicni preboj iz krize«. Projekt je še v teku. Načrtujemo praktično usposabljanje<br />
osem<strong>in</strong>dvajsetih dijakov <strong>in</strong> dvajsetih učiteljev. V letu 2015 smo kot partnerska<br />
<strong>in</strong>stitucija vstopili tudi v aktivnosti projekta z naslovom »Let’s be human, it’s easy!«,<br />
28
ki ga koord<strong>in</strong>ira makedonska šola iz Skopja v okviru programa Academy of central<br />
European Schools (ACES).<br />
Posebni strokovni napor pa smo v letu 2015 usmerili tudi v pripravo dokumentacije<br />
<strong>za</strong> prejem List<strong>in</strong>e Erasmus+ <strong>za</strong> mobilnost v <strong>poklicne</strong>m izobraževanju <strong>in</strong> usposabljanju.<br />
V tem kontekstu je bilo potrebno pripraviti dokument »Strategija <strong>in</strong>ternacionali<strong>za</strong>cije<br />
Srednje <strong>poklicne</strong> <strong>in</strong> <strong>strokovne</strong> <strong>šole</strong> Bežigrad <strong>–</strong> Ljubljana v obdobju 2016<strong>–</strong>2020«<br />
(Lipič, 2015). Nacionalna agencija CMEPIUS nas je obvestila, da smo v letu 2015<br />
list<strong>in</strong>o prejele samo štiri slovenske <strong>srednje</strong> <strong>šole</strong>. Za nas je posebej razveseljujoče<br />
spoznanje, da smo bili izbrani, da list<strong>in</strong>o prejmemo, <strong>in</strong> da smo bili med temi štirimi<br />
šolami ocenjeni z najvišjim številom točk (95 točk od možnih 100 točk). To potrjuje<br />
kvalitetno načrtovanje, izvedbo <strong>in</strong> evalvacijo <strong>mobilnosti</strong> dijakov <strong>in</strong> učiteljev.<br />
6 SKLEP<br />
Šolska projektna vizija je v okviru aktivnosti mednarodnih projektov usmerjena v<br />
opolnomočenje dijakov <strong>in</strong> učiteljev z novimi poklicnimi znanji <strong>in</strong> vešč<strong>in</strong>ami, razvoj<br />
ključnih poklicnih kompetenc, vključevanje v vseživljenjsko učenje, izboljšanje fleksibilnost<br />
<strong>za</strong> trg dela v družbi sprememb. Vsekakor pa je težišče šolskega projektnega<br />
pri<strong>za</strong>devanja v kvalitetnem projektnem delu, ki se zrcali v koristih <strong>za</strong> posameznika<br />
(dijaka, učitelja), v koristih <strong>in</strong>stitucije (naše <strong>šole</strong>) <strong>in</strong> v koristih okolja (lokalnega, regionalnega,<br />
nacionalnega, transnacionalnega, sektorskega).<br />
LITERATURA IN VIRI<br />
Bučar, F., 2006. Na novih razpotjih. Celje: Društvo Mohorjeva družba: Celjska Mohorjeva družba.<br />
Eurydice, 2004. Učiteljski poklic v Evropi: profil, trendi, hotenja. Poročilo III. Delovne razmere<br />
<strong>in</strong> plačilo. Nižje splošno sekundarno izobraževanje. V: Plevnik, T., (ur.). Pomembne<br />
teme v izobraževanju v Evropi. Ljubljana: M<strong>in</strong>istrstvo <strong>za</strong> šolstvo <strong>in</strong> šport.<br />
Giddens, A., 2007. Sociologija. Zagreb: Nakladni <strong>za</strong>vod Globus, str. 523.<br />
Lipič, N., 2013. Mednarodna mobilnost: <strong>izziv</strong>i <strong>za</strong> dijake <strong>in</strong> učitelje srednjih poklicnih <strong>in</strong> strokovnih<br />
šol. Zbornik prispevkov: Nacionalna konferenca Socialna <strong>in</strong> državljanska odgovornost,<br />
Brdo pri Kranju, 10. oktober 2013; str. 101 [onl<strong>in</strong>e]. Dostopno na: http://www.<br />
zrss.si/sidro/files/SIDRO2013-zbornik.pdf [20. 1. 2016].<br />
Lipič, N., 2015. Strategija <strong>in</strong>ternacionali<strong>za</strong>cije Srednje <strong>poklicne</strong> <strong>in</strong> <strong>strokovne</strong> <strong>šole</strong> Bežigrad <strong>–</strong><br />
Ljubljane <strong>za</strong> obdobje 2016<strong>–</strong>2020. Neobjavljeno gradivo. Ljubljana: Srednja poklicna <strong>in</strong><br />
strokovna šola Bežigrad <strong>–</strong> Ljubljana.<br />
Vilič Klenovšek, T., Klemenčič, S., Mož<strong>in</strong>a, T., Dobrovoljc, A., 2007. Izhodišča <strong>za</strong> razvoj kakovosti v<br />
svetovalnih središčih <strong>za</strong> izobraževanje odraslih. Ljubljana: Andragoški center Slovenije, str. 11.<br />
29
POMEN MEDNARODNE UČNE MOBILNOSTI ZA<br />
DIJAKE SREDNJIH POKLICNIH IN STROKOVNIH ŠOL<br />
THE IMPORTANCE OF INTERNATIONAL LEARNING<br />
MOBILITY FOR SECONDARY VOCATIONAL AND<br />
TECHNICAL SCHOOL STUDENTS<br />
dr. Smiljana Fister<br />
Srednja poklicna <strong>in</strong> strokovna šola Bežigrad <strong>–</strong> Ljubljana<br />
smiljana.fister@spssb.si<br />
Povzetek<br />
Teoretična izhodišča: Dandanes je mogoče tako v javnih občilih kot pri delodajalcih<br />
<strong>za</strong>znati težnjo <strong>in</strong> celo vse večje <strong>za</strong>hteve po boljši usposobljenosti <strong>in</strong> kvalitetnejšemu<br />
znanju tujega jezika <strong>za</strong>poslenih. Slednje se odraža na vidnem razkoraku med potrebami<br />
delodajalcev <strong>in</strong> strokovnopoklicnim, predvsem pa jezikovnim znanjem, ki ga dijaki<br />
usvojijo v času <strong>srednje</strong>ga <strong>poklicne</strong>ga <strong>in</strong> <strong>strokovne</strong>ga izobraževanja. To je pogostno<br />
ne<strong>za</strong>dostno ali pomanjkljivo <strong>za</strong> uspešno opravljanje bodočega poklica. Ker imata<br />
uporabno strokovno znanje <strong>in</strong> znanje angleškega jezika pri <strong>za</strong>poslitvenih možnostih <strong>in</strong><br />
v življenju <strong>srednje</strong>šolcev veliko vlogo, je vredno razmisliti o dijakovih možnostih praktičnega<br />
nač<strong>in</strong>a učenja angleškega jezika v okolju ciljnega jezika, v resničnih življenjskih<br />
situacijah. Eden izmed nač<strong>in</strong>ov <strong>za</strong> bolj produktivno <strong>in</strong> uč<strong>in</strong>kovito izboljšanje znanja<br />
jezika je <strong>sodelovanje</strong> dijakov s tujimi šolami <strong>in</strong> podjetji v projektnih aktivnostih v sklopu<br />
mednarodne učne <strong>mobilnosti</strong>.<br />
Metoda: Izvedli smo empirično kvantitativno raziskavo, v kateri je sodelovalo 100 dijakov<br />
<strong>srednje</strong>ga <strong>poklicne</strong>ga <strong>in</strong> <strong>strokovne</strong>ga izobraževanja <strong>in</strong> 25 učiteljev. Kot tehniko<br />
zbiranja podatkov smo izbrali anketo komb<strong>in</strong>iranega tipa vprašanj, kot <strong>in</strong>strument pa<br />
nam je služil anketni vprašalnik.<br />
Rezultati: Na podlagi empirične raziskave je bilo ugotovljeno, da učna mobilnost ne<br />
le vpliva na izboljšanje znanja anglešč<strong>in</strong>e, temveč pr<strong>in</strong>aša dijakom še veliko drugih<br />
prednosti <strong>in</strong> koristi ter jim predstavlja <strong>priložnost</strong> <strong>za</strong> strokovnopoklicni napredek kot<br />
tudi osebnostno rast.<br />
30
Razprava: Ob upoštevanju tega bi bilo smotrno razmisliti, kako mednarodno učno<br />
mobilnost ponuditi čim večjemu številu mladih, tudi tistim s slabšim poklicnim ali<br />
tujejezikovnim znanjem.<br />
Ključne besede: mednarodna učna mobilnost, <strong>srednje</strong> <strong>šole</strong>, angleški jezik stroke,<br />
koristi<br />
Abstract<br />
Theoretical framework: Nowadays media and employers stress the importance of<br />
better tra<strong>in</strong><strong>in</strong>g skills and foreign language knowledge of their employees. This is reflected<br />
<strong>in</strong> a visible gap between the needs of employers and students‘ professional skills<br />
and their language competence <strong>in</strong> particular. Their knowledge is often <strong>in</strong>sufficient<br />
or <strong>in</strong>adequate for their successful future careers. S<strong>in</strong>ce the useful professional and<br />
English language knowledge play an important role <strong>in</strong> employment opportunities and<br />
the lives of students <strong>in</strong> genaral, it is worth consider<strong>in</strong>g the possibilities of practical English<br />
language aquisition <strong>in</strong> a target language environment <strong>in</strong> real-life situations. One<br />
of the ways for more productive and efficient language improvement is via students’<br />
cooperation with foreign schools and companies <strong>in</strong> project activities under <strong>in</strong>ternational<br />
learn<strong>in</strong>g mobility programme.<br />
Method: We conducted an empirical quantitative study <strong>in</strong> which participated 100 students<br />
of secondary vocational and technical education and 25 teachers. As a technique<br />
of data collection we used a survey and as an <strong>in</strong>strument we used a questionnaire.<br />
Results: The empirical research has shown that learn<strong>in</strong>g mobility not only <strong>in</strong>fluences<br />
the improvement of English language skills but also br<strong>in</strong>gs many other advantages<br />
and benefits to students who see it as an opportunity for their professional development<br />
as well as personal growth.<br />
Discussion: Thus, it would be prudent to consider how to offer the <strong>in</strong>ternational learn<strong>in</strong>g<br />
mobility to more young people, even those with poor professional or foreign<br />
language skills.<br />
Keywords: <strong>in</strong>ternational learn<strong>in</strong>g mobility, secondary schools, ESP, benefits<br />
1 UVOD<br />
Kot učiteljica anglešč<strong>in</strong>e na Srednji poklicni <strong>in</strong> strokovni šoli Bežigrad <strong>–</strong> Ljubljana<br />
(SPSŠB), koord<strong>in</strong>atorica mednarodnih projektov <strong>in</strong> mentorica ‚mobilnih‘ dijakov, ki se-<br />
31
daj že deseto leto odhajajo na praktično izobraževanje <strong>in</strong> usposabljanje v tuj<strong>in</strong>o, sem<br />
pri svojem delu opazila dejavnike, ki kažejo na to, da mednarodna učna mobilnost<br />
pr<strong>in</strong>aša dijakom mnoge koristi <strong>in</strong> da vpliva na izboljšanje njihovega znanja anglešč<strong>in</strong>e<br />
(kot jezika stroke). Slednje sem potrdila tudi na podlagi akcijskega raziskovanja s<br />
svojimi dijaki (Fister, 2013). Ker sem želela svoja dognanja <strong>in</strong> opažanja ‚preveriti‘ v širšem<br />
merilu, sem izvedla empirično raziskavo, v kateri so svoja mnenja glede pomena<br />
mednarodne učne <strong>mobilnosti</strong> podali še dijaki/udeleženci <strong>mobilnosti</strong> <strong>in</strong> učitelji drugih<br />
srednjih poklicnih/strokovnih šol, šolskih centrov ter <strong>za</strong>vodov v Sloveniji.<br />
Tako pridobljena povratna <strong>in</strong>formacija je lahko v pomoč predvsem tistim učiteljem, ki<br />
iščejo poti, kako <strong>za</strong>dovoljiti učne potrebe svojih dijakov ter posledično <strong>za</strong>hteve njihovih<br />
bodočih delodajalcev, ter tistim učiteljem tujih jezikov stroke, ki iščejo odgovore<br />
na vprašanje, kako motivirati dijake <strong>za</strong> učenje tujega jezika <strong>in</strong> jim pomagati njihovo<br />
strokovno <strong>in</strong> jezikovno znanje nadgraditi izven učilnic ali šolskih delavnic, v resničnih<br />
življenjskih situacijah, npr. v tujih podjetjih. Upam, da bodo rezultati raziskave prepričali<br />
tudi tiste <strong>šole</strong> <strong>in</strong> učitelje, ki v projektih <strong>mobilnosti</strong> še niso sodelovali, da bodo v<br />
prihodnosti to možnost predstavili čim večjemu številu svojih dijakov.<br />
2 TEORETIČNA IZHODIŠČA<br />
Evropska unija že vrsto let podpira učno mobilnost z različnimi programi <strong>in</strong> pobudami.<br />
Področje <strong>poklicne</strong>ga <strong>in</strong> <strong>strokovne</strong>ga izobraževanja <strong>in</strong> usposabljanja je od leta<br />
2007 do leta 2013 pokrival program Vseživljenjsko učenje, natančneje Leonardo da<br />
V<strong>in</strong>ci (LdV), s 1. januarjem 2014 pa ga je nadomestil program Erasmus+, ki je bil sprejet<br />
<strong>za</strong> programsko obdobje 2014 do 2020.<br />
Novembra 2007 je Svet Evropske unije sklenil, da bi vsi mladi ‚morali imeti <strong>priložnost</strong><br />
sodelovati v eni od oblik <strong>mobilnosti</strong>, bodisi kot pripravniki v času študija ali usposabljanja<br />
bodisi v okviru prostovoljnih dejavnosti‘. 1 Postavili so si cilj, da naj bi leta 2020<br />
vsaj 20 % tistih, ki bodo diplomirali v evropskem visokošolskem prostoru, preživelo<br />
neko obdobje študija ali usposabljanja v tuj<strong>in</strong>i. EU je v ta namen sedemletnemu<br />
programu Erasmus+ namenila 14,7 milijarde evrov proračunskih sredstev, s katerimi<br />
želi 5 milijonom Evropejcem omogočiti študij, usposabljanje, pridobivanje delovnih<br />
izkušenj ali opravljanje prostovoljnega dela v tuj<strong>in</strong>i. 2<br />
Erasmus+ je torej novi program EU <strong>za</strong> <strong>sodelovanje</strong> na področjih izobraževanja, usposabljanja,<br />
mlad<strong>in</strong>e <strong>in</strong> športa. Namenjen je izboljšanju spretnosti <strong>in</strong> <strong>za</strong>posljivosti mladih<br />
ter posodobitvi izobraževanja, usposabljanja <strong>in</strong> mlad<strong>in</strong>skega dela. V Sloveniji <strong>za</strong><br />
32<br />
1 Sklepi Sveta <strong>in</strong> predstavnikov vlad držav članic o <strong>mobilnosti</strong> mladih, 20. <strong>in</strong> 21. 11. 2008.<br />
2 Glej: www.erasmusplus.si.
izvajanje programa skrbita dve nacionalni agenciji: Center RS <strong>za</strong> mobilnost <strong>in</strong> evropske<br />
programe izobraževanja <strong>in</strong> usposabljanja (CMEPIUS), ki pokriva področja izobraževanja,<br />
usposabljanja <strong>in</strong> športa, ter Zavod <strong>za</strong> razvoj <strong>mobilnosti</strong> mladih (MOVIT),<br />
ki pokriva področje mlad<strong>in</strong>e. Na področju izobraževanja <strong>in</strong> usposabljanja program<br />
Erasmus+ podpira mobilnost posameznikov (dijakov, študentov, pedagoškega kadra<br />
<strong>in</strong> drugih) ter mednarodna <strong>partnerstva</strong> med različnimi organi<strong>za</strong>cijami z namenom moderni<strong>za</strong>cije<br />
ter sodelovanja med področjem izobraževanja <strong>in</strong> trgom dela. 3<br />
2.1 Učna mobilnost kot <strong>priložnost</strong> <strong>za</strong> dijake <strong>in</strong> <strong>izziv</strong> <strong>za</strong> učitelje (anglešč<strong>in</strong>e)<br />
V <strong>srednje</strong> <strong>poklicne</strong> <strong>in</strong> <strong>strokovne</strong> <strong>šole</strong> se vpisujejo predvsem dijaki, ki potrebujejo veliko<br />
učiteljeve spodbude <strong>in</strong> motivacije <strong>za</strong> učenje. Kot učiteljica anglešč<strong>in</strong>e sem pogosto<br />
postavljena pred <strong>izziv</strong>, kako motivirati dijake s šibkim predznanjem angleškega jezika,<br />
ki praviloma ne kažejo posebnega <strong>za</strong>nimanja <strong>za</strong> nadgradnjo znanja. Delo s slabo motiviranimi<br />
<strong>in</strong> posledično vedenjsko problematičnimi dijaki je lahko <strong>za</strong> učitelja obremenjujoče,<br />
saj <strong>za</strong>hteva dodatno iznajdljivost, lahko pa predstavlja <strong>izziv</strong> <strong>za</strong> iskanje <strong>in</strong>ovativnih<br />
metod/strategij poučevanja. Učitelji ne bi smeli biti le porabniki profesionalnega znanja,<br />
ki ga proizvajajo drugi, temveč bi morali biti tudi proizvajalci tega znanja (Cvetek, 2003).<br />
Svoje delo bi morali nenehno samovrednotiti, če želimo, da bo dobro opravljeno (Kukovec,<br />
2008, str. 820), torej bi morali razviti reflektivni pristop k svojemu poučevanju (se iz<br />
njega učiti) <strong>in</strong> biti pripravljeni nenehno uvajati spremembe (Kolenc Kolnik, 2007, str. 63).<br />
Izboljšanje oziroma povečanje motivacije pri pouku anglešč<strong>in</strong>e kot jezika stroke bi<br />
morala delno <strong>za</strong>gotoviti že uporaba <strong>za</strong>nimivega <strong>in</strong> raznolikega (avtentičnega) gradiva<br />
z njihovega <strong>poklicne</strong>ga ali <strong>strokovne</strong>ga področja, ki odseva potrebe, <strong>in</strong>terese <strong>in</strong><br />
želje dijakov. 4 Da se izognejo vedenjskim težavam učencev, bi morali učitelji iskati<br />
še druge, vedno nove nač<strong>in</strong>e, kako pri mladih <strong>za</strong>dovoljiti predvsem potrebe po moči<br />
(znanju, veljavi, priznanju, spretnosti, strokovnosti, spoštovanju) <strong>in</strong> svobodi (izbiri, neodvisnosti,<br />
prostosti, samostojnosti), ki so pri dijakih v ospredju. Eden izmed takšnih<br />
nač<strong>in</strong>ov <strong>za</strong>dovoljevanja dijakovih potreb <strong>in</strong> dviga motivacije <strong>za</strong> delo pri pouku bi lahko<br />
bila prav mednarodna učna mobilnost kot <strong>priložnost</strong>, ki bi jo moralo izkoristiti čim<br />
več mladih, <strong>in</strong> kot <strong>izziv</strong> <strong>za</strong> učitelje, da svojim dijakom to možnost predstavijo <strong>in</strong> jih na<br />
mobilno izkušnjo dobro pripravijo.<br />
Razlogov <strong>za</strong> tovrstno mobilnost pa je še veliko več, kot na primer: osebnostni razvoj,<br />
dostop do novega znanja <strong>in</strong> izkušenj, razvijanje jezikovnih spretnosti <strong>in</strong> medkulturnih<br />
kompetenc, strokovnopoklicni napredek <strong>in</strong> navse<strong>za</strong>dnje izboljšanje <strong>za</strong>posljivosti na<br />
evropskem trgu delovne sile.<br />
3 Glej: www.erasmusplus.si.<br />
4 Ugotovljeno na podlagi raziskave v magistrskem delu (Fister, 2008).<br />
33
34<br />
2.2 Mednarodna učna mobilnost dijakov slovenskih šol<br />
V Sloveniji je bilo v šolskih letih 2009/10, 2010/11 <strong>in</strong> 2011/12, ko je bila izvedena<br />
raziskava, v projekte LdV <strong>–</strong> mobilnost posameznikov, ciljna skup<strong>in</strong>a dijaki (IVT), vključenih<br />
skupno 37 srednjih šol, šolskih centrov <strong>in</strong> <strong>za</strong>vodov.<br />
V obdobju 2009-2012 je na mednarodno učno mobilnost iz slovenskih šol odšlo 896<br />
dijakov <strong>in</strong> 175 spremljevalnih oseb oz. skupno 1071 IVT-posameznikov. 5<br />
V teh treh šolskih letih se je skupno <strong>mobilnosti</strong> udeležilo največ dijakov Srednje <strong>šole</strong><br />
<strong>za</strong> gost<strong>in</strong>stvo <strong>in</strong> turizem Celje (88), sledi Poslovno-komercialna šola Celje (71) <strong>in</strong> kot<br />
tretja SPSŠB Ljubljana (66), ki v tovrstnih projektih sodeluje že deseto leto.<br />
Med državami gostiteljicami, ki so na praktično usposabljanje sprejele dijake slovenskih<br />
šol <strong>in</strong> njihove spremljevalce v času <strong>mobilnosti</strong>, izstopa F<strong>in</strong>ska, ki jo je skupaj<br />
obiskalo 147 posameznikov (21,8 %), sledi Španija, ki jih je sprejela 122 (18,2 %),<br />
<strong>za</strong>nimivi državi gostiteljici mednarodne <strong>mobilnosti</strong> pa sta še Francija, kamor je odšlo<br />
75 dijakov, <strong>in</strong> Združeno kraljestvo, ki je sprejelo 74 dijakov <strong>in</strong> njihovih spremljevalcev<br />
(11 %), sledi Nemčija.<br />
Razlog, da največ mladih odide na izobraževanje <strong>in</strong> poklicno usposabljanje prav na<br />
F<strong>in</strong>sko, je najverjetneje ta, da ima dober izobraževalni sistem, ki pogosto služi kot<br />
model <strong>za</strong> druge države, <strong>in</strong> veliko izkušenj na področju mednarodne <strong>mobilnosti</strong> tako<br />
dijakov kot učiteljev <strong>in</strong> drugih posameznikov. Tudi na SPSŠB Ljubljana med državami<br />
vodi F<strong>in</strong>ska, ki jo je do danes obiskalo največ dijakov.<br />
3 RAZISKOVALNA METODOLOGIJA<br />
Namen raziskave je bil pridobiti mnenja dijakov <strong>srednje</strong>ga <strong>poklicne</strong>ga <strong>in</strong> <strong>strokovne</strong>ga<br />
izobraževanja različnih šol oz. šolskih centrov v Sloveniji, ki so se udeležili mednarodne<br />
učne <strong>mobilnosti</strong> (odslej MUM), o prednostih <strong>in</strong> koristih <strong>mobilnosti</strong>. Prav tako je<br />
bil namen raziskave primerjati mnenja dijakov s stališči učiteljev, ki vsak na svoj nač<strong>in</strong><br />
(nemalokrat v več vlogah, npr. kot koord<strong>in</strong>atorji projektov <strong>mobilnosti</strong>, izvajalci priprav<br />
dijakov na mobilnost oz. učitelji-mentorji ali spremljevalci dijakov) pripravljajo dijake<br />
na ‚mobilno‘ izkušnjo.<br />
Kot tehniko zbiranja podatkov <strong>za</strong> empirično kvantitativno raziskavo sem izbrala anketo<br />
komb<strong>in</strong>iranega tipa vprašanj. Kot <strong>in</strong>strument ali pripomoček <strong>za</strong> zbiranje podatkov<br />
sta mi služila anketni vprašalnik <strong>za</strong> dijake ter anketni vprašalnik <strong>za</strong> učitelje.<br />
5 Podatki so pridobljeni na slovenski nacionalni agenciji CMEPIUS v mesecu juniju 2011 <strong>in</strong> septembru<br />
2012.
60 anketiranih dijakov je bilo moškega spola <strong>in</strong> 40 ženskega, starost dijakov pa je<br />
bila od 16 do 22 let. Kot metoda ali nač<strong>in</strong> vzorčenja je bil izbran slučajnostni (randomizirani)<br />
stratificirani vzorec. Dobro reprezentativnost vzorca lahko utemeljujemo z<br />
dejstvom, da 100 anketiranih dijakov predstavlja 14 srednjih šol/šolskih centrov (37,8<br />
%, torej dobro tretj<strong>in</strong>o) od skupno 37 slovenskih srednjih šol, ki so v omenjenih šolskih<br />
letih sodelovale v projektih <strong>mobilnosti</strong>. 6 Podobnost vzorca je velika tudi <strong>za</strong>to, ker<br />
smo enote izbrali tako, da pokrivajo različne smeri <strong>in</strong> letnike <strong>srednje</strong>ga izobraževanja<br />
kot tudi različne programe oziroma poklice, <strong>za</strong> katere se dijaki izobražujejo. Največ<br />
dijakov se je izobraževalo <strong>in</strong> usposabljalo v tuj<strong>in</strong>i 3 tedne (77 %), na dvotedensko<br />
mobilnost je odšlo 12 % dijakov, na štiritedensko pa 9 %.<br />
Anketiranih je bilo tudi 25 učiteljev. Dobro reprezentativnost vzorca lahko utemeljujemo<br />
z dejstvom, da 25 anketiranih učiteljev, ki sodelujejo v mednarodnih projektih<br />
<strong>mobilnosti</strong>, predstavlja 17 srednjih šol/šolskih centrov (48,6 %, torej slabo polovico) 7<br />
od skupno 37 slovenskih srednjih šol, ki so v obdobju 2009-2012 poslale na MUM<br />
skupaj 370 dijakov 8 v 16 različnih evropskih držav.<br />
4 REZULTATI RAZISKAVE<br />
Najprej smo se lotili analize vprašanja, ki je bilo <strong>za</strong>stavljeno dijakom <strong>in</strong> učiteljem, v<br />
katerem ocenjujejo pomen MUM <strong>za</strong> različna področja. Rezultate analize odgovorov<br />
dijakov prikazuje graf 1, stališča učiteljev o pomenu MUM <strong>za</strong> dijake pa so prika<strong>za</strong>na<br />
v grafu 2.<br />
6 Po podatkih CMEPIUS-a.<br />
7 V raziskavi so poleg omenjenih 14 slovenskih srednjih šol sodelovale še 3 <strong>šole</strong>, torej skupaj 17,<br />
vendar so na teh šolah anketne vprašalnike izpolnili samo učitelji.<br />
8 Po podatkih CMEPIUS-a se je v obdobju 2009-2012 udeležilo <strong>mobilnosti</strong> skupaj 896 dijakov, kar<br />
pomeni, da število 370 predstavlja 41 % mobilnih dijakov.<br />
35
Graf 1: Pomen MUM <strong>za</strong> navedena področja po mnenju dijakov<br />
Vir: Fister, 2013.<br />
Graf 2: Pomen MUM <strong>za</strong> navedena področja po mnenju učiteljev<br />
Vir: Fister, 2013.<br />
36
Če združimo kategoriji ‹velik› <strong>in</strong> ‹zelo velik pomen›, je po mnenju prav vseh učiteljev <strong>in</strong><br />
več<strong>in</strong>e dijakov (87 %) MUM najbolj pomemben <strong>za</strong> spoznavanje drugih kultur <strong>in</strong> okolij,<br />
po mnenju vseh učiteljev pa tudi <strong>za</strong> dvig samo<strong>za</strong>vesti <strong>in</strong> samostojnost. Dijaki (85 %)<br />
na drugo mesto postavljajo pomen MUM <strong>za</strong> izboljšanje <strong>strokovne</strong>ga <strong>in</strong> tehničnega<br />
znanja, na tretje spoznavanje novih oblik <strong>in</strong> nač<strong>in</strong>ov dela (84 %), četrto mesto pa si<br />
delita področji izboljšanje znanja tujih jezikov <strong>in</strong> motivacija <strong>za</strong> učenje tujih jezikov v<br />
prihodnosti (82 %). MUM se zdi zelo pomemben <strong>za</strong> spoznavanje novih oblik <strong>in</strong> nač<strong>in</strong>ov<br />
dela ter <strong>za</strong> podjetnost <strong>in</strong> samo<strong>in</strong>iciativnost 96 % učiteljev, <strong>za</strong> izboljšanje znanja<br />
tujih jezikov pa 92 % učiteljev. Po pomembnosti MUM se ostala področja po oceni<br />
dijakov zvrstijo sledeče: prevzemanje odgovornosti (80 %), dvig samo<strong>za</strong>vesti <strong>in</strong> samostojnost<br />
(79 %), vzpostavitev stikov s tujimi dijaki (65 %) ter podjetnost <strong>in</strong> samoniciativnost<br />
(62 %). Po oceni 76 % učiteljev je MUM zelo pomemben <strong>za</strong> vzpostavitev<br />
stikov s tujimi dijaki, po mnenju 72 % učiteljev pa tudi <strong>za</strong> izboljšanje <strong>strokovne</strong>ga <strong>in</strong><br />
tehničnega znanja. Na <strong>za</strong>dnje mesto po pomembnosti postavljajo dijaki vzpostavitev<br />
stikov s tujim partnerji (54 %), enako razmišljajo učitelji (60 %).<br />
Pomen MUM lahko ocenjujemo tudi po tem, katere koristi pr<strong>in</strong>aša. V kolikšni meri so<br />
bili dijaki teh koristi deležni, prikazuje graf 3.<br />
37
Graf 3: Koristi MUM po mnenju dijakov<br />
Vir: Fister, 2013.<br />
Če združimo odgovora ‹velike koristi› <strong>in</strong> ‹zelo velike koristi›, vidimo, da je največ dijakov<br />
(81<strong>–</strong>84 %) mnenja, da je MUM najbolj koristen <strong>za</strong> njihov osebnosti razvoj, pridobivanje<br />
novih poklicnih izkušenj <strong>in</strong> sklepanje novih poznanstev ter prijateljstev. Kot<br />
veliko dodano vrednost k vseživljenjskemu učenju vidi MUM 77 % dijakov, po mnenju<br />
76 % dijakov je koristen tudi <strong>za</strong> pridobivanje novih poklicnih ter organi<strong>za</strong>cijskih<br />
spretnosti <strong>in</strong> vešč<strong>in</strong>, <strong>za</strong> samostojnost, izboljšanje jezikovne zmožnosti v strokovni<br />
anglešč<strong>in</strong>i (73 %) ter <strong>za</strong> povečanje <strong>za</strong>poslitvenih možnosti <strong>in</strong> medkulturno priznanost<br />
(72 %). Velike koristi je MUM <strong>za</strong> izboljšanje jezikovne zmožnosti v (splošni) anglešč<strong>in</strong>i<br />
pripisalo 67 % dijakov, <strong>srednje</strong> koristi dodatnih 24 %, majhne koristi oz. nobenih pa<br />
zgolj 9 % dijakov.<br />
38
5 RAZPRAVA<br />
Dijaki slovenskih srednjih poklicnih <strong>in</strong> strokovnih šol ugotavljajo, da jim izobraževanje<br />
<strong>in</strong> usposabljanje ter bivanje v tuj<strong>in</strong>i pr<strong>in</strong>ašajo mnoge koristi tako na osebnostnem kot<br />
<strong>poklicne</strong>m področju <strong>in</strong> jim odpirajo vrata v svetlo prihodnost. Prednosti <strong>in</strong> koristi <strong>mobilnosti</strong><br />
potrjujejo udeleženci tako, da se vračajo domov z novimi idejami, odprtostjo,<br />
samo<strong>za</strong>vestjo <strong>in</strong> pripravljenostjo <strong>za</strong> učenje, bogatejši <strong>za</strong> novo strokovno, kulturno<br />
<strong>in</strong> jezikovno izkušnjo, z eno besedo življenjsko izkušnjo, ki jim bo <strong>za</strong> vedno ostala v<br />
spom<strong>in</strong>u <strong>in</strong> lahko v veliki meri vplivala na njihovo poklicno pot ali izobraževanje. Ne<br />
gre torej samo <strong>za</strong> pridobivanje praktičnih izkušenj <strong>in</strong> utrjevanje znanja tujih jezikov,<br />
temveč <strong>za</strong> celotno doživljanje nač<strong>in</strong>a življenja <strong>in</strong> dela v deželi gostiteljici <strong>in</strong> spoznavanje<br />
njene kulture. Udeleženci se morajo prilagoditi novim življenjskim <strong>in</strong> delovnim razmeram,<br />
se otresti strahu pred neznanim <strong>in</strong> se znajti v marsikateri nepredvideni situaciji.<br />
Čeprav vse to od njih <strong>za</strong>hteva več napora <strong>in</strong> truda, so rezultati zelo vzpodbudni.<br />
Njihovi pozitivni odzivi so tisti, ki motivirajo sovrstnike <strong>za</strong> mednarodno učno mobilnost,<br />
pripravijo <strong>šole</strong> <strong>in</strong> učitelje, da <strong>za</strong> njih izvedejo projekt <strong>in</strong> osmišljajo delo, izobraževanje<br />
<strong>in</strong> usposabljanje, <strong>za</strong> kakršnega se <strong>za</strong>vzema vsa Evropa. Učna mobilnost <strong>za</strong>to<br />
ne bi smela biti izjema, temveč bi morala postati samoumevna lastnost evropstva<br />
<strong>in</strong> <strong>priložnost</strong>, dosegljiva vsem mladim v Evropi. Zavedati se namreč moramo, da je<br />
mednarodna učna mobilnost <strong>za</strong> marsikoga izmed udeležencev prva ali žal celo ed<strong>in</strong>a<br />
<strong>priložnost</strong>, da prestopi mejo svoje domov<strong>in</strong>e.<br />
6 SKLEP<br />
Na podlagi analize rezultatov empirične raziskave je mogoče povzeti, da ima MUM<br />
<strong>za</strong> dijake <strong>srednje</strong>ga <strong>poklicne</strong>ga <strong>in</strong> <strong>strokovne</strong>ga izobraževanja na splošno velik pomen,<br />
saj ga vidijo predvsem kot <strong>priložnost</strong> <strong>za</strong>:<br />
●<br />
●<br />
●<br />
●<br />
●<br />
●<br />
●<br />
●<br />
izboljšanje jezikovne zmožnosti v splošni <strong>in</strong> strokovni anglešč<strong>in</strong>i,<br />
izboljšanje znanja drugih tujih jezikov (držav gostiteljic),<br />
izboljšanje <strong>strokovne</strong>ga <strong>in</strong> tehničnega znanja,<br />
osebnostni razvoj, dvig samo<strong>za</strong>vesti <strong>in</strong> samostojnost,<br />
sklepanje novih poznanstev <strong>in</strong> prijateljstev,<br />
spoznavanje drugih kultur <strong>in</strong> okolij,<br />
nove <strong>poklicne</strong> izkušnje <strong>in</strong><br />
mednarodno priznanost ter povečanje <strong>za</strong>poslitvenih možnosti.<br />
39
Širše gledano, lahko med koristi, ki jih pr<strong>in</strong>aša MUM, štejemo naslednje:<br />
●<br />
●<br />
●<br />
●<br />
●<br />
●<br />
●<br />
●<br />
●<br />
mobilnost pomaga v boju proti izolacionizmu, protekcionizmu <strong>in</strong> ksenofobiji;<br />
med mladimi krepi čut <strong>za</strong> evropsko identiteto <strong>in</strong> državljanstvo;<br />
povečuje kroženje znanja, ki je <strong>za</strong> prihodnost Evrope, temelječo na znanju,<br />
ključno;<br />
<strong>za</strong>gotavlja večjo odprtost sistemov izobraževanja <strong>in</strong> usposabljanja;<br />
lahko prispeva k doseganju ciljev iz lizbonske strategije <strong>za</strong> rast <strong>in</strong> delovna<br />
mesta;<br />
povečuje človeški kapital, saj ponuja nova znanja <strong>in</strong> razvija nove<br />
jezikovne zmožnosti <strong>in</strong> medkulturne kompetence;<br />
izboljšuje <strong>za</strong>posljivost <strong>in</strong><br />
osebni razvoj.<br />
LITERATURA IN VIRI<br />
Cvetek, S., 2003. Refleksija <strong>in</strong> njen pomen <strong>za</strong> profesionalno usposobljenost učiteljev. Sodobna<br />
pedagogika, 54 (1), str. 104-121.<br />
Fister, S., 2008. Jezik stroke kot sredstvo <strong>za</strong> motivacijo dijakov pri pouku anglešč<strong>in</strong>e v <strong>srednje</strong>m<br />
<strong>poklicne</strong>m <strong>in</strong> <strong>strokovne</strong>m izobraževanju: magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska<br />
fakulteta, Oddelek <strong>za</strong> anglistiko <strong>in</strong> amerikanistiko.<br />
Fister, S., 2013. Pomen mednarodne učne <strong>mobilnosti</strong> <strong>za</strong> dijake <strong>srednje</strong>ga <strong>poklicne</strong>ga <strong>in</strong> <strong>strokovne</strong>ga<br />
izobraževanja ter njen vpliv na izboljšanje jezikovne zmožnosti v anglešč<strong>in</strong>i kot<br />
jeziku stroke: doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek <strong>za</strong> anglistiko<br />
<strong>in</strong> amerikanistiko.<br />
Kolenc Kolnik, K., 2007. Praktično usposabljanje bodočih učiteljev <strong>–</strong> uvajanje v pedagoško<br />
delo«. V: Vovk Korže, A., Vihar, N. (ur.), 2007. Priložnosti v izobraževanju z bolonjsko<br />
reformo v Sloveniji. Maribor: Filozofska fakulteta, str. 60-68.<br />
Kukovec, M., 2008. S samovrednotenjem do bolj uč<strong>in</strong>kovitega poučevanja«. V: Skela, J.<br />
(ur.), 2008. Učenje <strong>in</strong> poučevanje tujih jezikov na Slovenskem: Pregled sodobne teorije<br />
<strong>in</strong> prakse. Ljubljana: Založba Tangram, str. 820-841.<br />
40
MOBILNA PREŠERNOVA<br />
MOBILITY AT SECONDARY SCHOOL OF ECONOMICS<br />
Eva Zule <strong>in</strong> Ema Ko<strong>za</strong>r<br />
Ekonomska šola Ljubljana<br />
eva.zule@guest.arnes.si<br />
ema.ko<strong>za</strong>r@guest.arnes.si<br />
Povzetek<br />
Teoretična izhodišča: Ekonomska šola Ljubljana je v okviru evropske f<strong>in</strong>ančne perspektive<br />
2014<strong>–</strong>2020, ki poudarja podjetnost <strong>in</strong> podjetništvo, posebno pozornost <strong>posvet</strong>ila<br />
razvijanju podjetniške kompetence, obiskom <strong>in</strong> predavanjem vabljenih podjetnikov,<br />
strokovnim ekskurzijam v uspešna podjetja <strong>in</strong> <strong>mobilnosti</strong>m dijakov v okviru<br />
projekta Mobilna Prešernova.<br />
Metoda: V prispevku smo uporabili metodo analize <strong>za</strong> oceno šolskega projektnega<br />
sodelovanja na področju mednarodnih <strong>mobilnosti</strong> dijakov Ekonomske <strong>šole</strong> Ljubljana.<br />
Rezultati: Na <strong>mobilnosti</strong> v letu 2014 je bilo dvajset dijakov tretjega <strong>in</strong> četrtega letnika<br />
naše <strong>šole</strong>, od tega deset na Dunaju <strong>in</strong> deset v Milanu. Dijake so spremljali štirje profesorji<br />
spremljevalci.<br />
Razprava: Svojo kakovost dela želimo še dograjevati <strong>in</strong> zviševati, saj je izobraževanje<br />
na sodoben nač<strong>in</strong> ed<strong>in</strong>o, ki vodi do zrele osebnosti <strong>in</strong> odgovorne samo<strong>za</strong>vestne mlade<br />
osebe. Menimo, da je <strong>priložnost</strong> <strong>za</strong> izvajanje delovne prakse v tuj<strong>in</strong>i <strong>in</strong> s tem pridobivanje<br />
izkušenj <strong>in</strong> spoznavanje tujega multikulturnega okolja izredno pomembna <strong>za</strong><br />
mlade ljudi, ko bodo vstopili na evropski trg dela.<br />
Ključne besede: podjetništvo, mobilnost, kakovost, projekti, dijaki<br />
Abstract<br />
Theoretical background: Secondary school of Economics Ljubljana has, <strong>in</strong> European<br />
F<strong>in</strong>ancial Framework 2014<strong>–</strong>2020, which emphasizes enterprise and entrepreneurship,<br />
paid special attention to entrepreneurial skills development, visits and lectures<br />
41
from entrepreneurs, professional excursions to successful companies and mobility of<br />
students with<strong>in</strong> the Erasmus+ Programme.<br />
Method: Analysis method for evaluat<strong>in</strong>g school project collaboration <strong>in</strong> the field of<br />
<strong>in</strong>ternational student mobility of Secondary school of Economics Ljubljana was used.<br />
Results: 2014 student mobility <strong>in</strong>cluded twenty third and fourth class students, ten went<br />
to Vienna and ten to Milan. Students were accompanied by four teachers mentors.<br />
Discussion: We would like to upgrade our quality as only education <strong>in</strong> a modern<br />
way leads to mature, responsible and self-confident young people. We believe that<br />
the opportunity to carry out work placements abroad, thus ga<strong>in</strong><strong>in</strong>g experience and<br />
gett<strong>in</strong>g to know foreign multicultural environment, is extremely important for young<br />
people when enter<strong>in</strong>g the European labor market.<br />
42<br />
Keywords: entrepreneurship, mobility, quality, projects, students.<br />
1 UVOD<br />
V evropski f<strong>in</strong>ančni perspektivi 2014<strong>–</strong>2020 je eden izmed poudarkov na podjetnosti <strong>in</strong><br />
podjetništvu, <strong>za</strong>to na Ekonomski šoli Ljubljana posebno pozornost posvečamo razvijanju<br />
podjetniške kompetence, obiskom <strong>in</strong> predavanjem vabljenih podjetnikov, strokovnim ekskurzijam<br />
v uspešna podjetja <strong>in</strong> <strong>mobilnosti</strong>m dijakov v okviru projekta Mobilna Prešernova.<br />
2 RAZPRAVA<br />
Spremembe na vseh področjih so praktično stalnica, <strong>za</strong>to dajemo izjemen poudarek<br />
sodelovanju med učitelji <strong>in</strong> drugimi pedagoškimi delavci, ne glede na stroko, saj želimo<br />
približati pouk dijaku, ki poleg pridobivanja splošnih znanj <strong>in</strong> <strong>za</strong>htevane formalne<br />
izobrazbe razvija tudi področje svojih <strong>in</strong>teresov <strong>in</strong> nadarjenosti. Zavedamo se, da<br />
to pr<strong>in</strong>aša neprimerno več dela, izobraževanja <strong>in</strong> časovne obremenitve, vendar je v<br />
sodobnem času <strong>in</strong> v evropskem prostoru taka sprememba nujno potrebna, da bomo<br />
kot šola konkurenčni na šolskem trgu <strong>in</strong> bodo naši dijaki posledično konkurenčni tudi<br />
na evropskem trgu delovne sile. Poleg tega omogočamo dijaku razvijati lastna močna<br />
področja <strong>in</strong> ga usmerjamo v nadaljnjo kariero.<br />
Svojo kakovost želimo še dograjevati <strong>in</strong> zviševati, saj je izobraževanje na sodoben<br />
nač<strong>in</strong> ed<strong>in</strong>o, ki vodi do zrele osebnosti <strong>in</strong> odgovorne samo<strong>za</strong>vestne mlade osebe.<br />
Menimo, da je omogočanje izvajanja delovne prakse v tuj<strong>in</strong>i <strong>in</strong> s tem pridobivanje izkušenj<br />
<strong>in</strong> spoznavanje tujega multikulturnega okolja, ki ga omogoča okolje evropskih<br />
metropol, izredno pomembno <strong>za</strong> mlade ljudi, ko bodo vstopali na evropski trg dela.
Ekonomska šola Ljubljana se je v šolskem letu 2014/15 prvič prijavila na razpis „Mobilnost<br />
učencev <strong>in</strong> osebja v PIU“. Projekt „Mobilna Prešernova“ smo želeli izvesti<br />
kot nadgradnjo vsega tistega, kar že počnemo. Ena od razvojnih strategij naše <strong>šole</strong><br />
je namreč razvijanje sodelovanja s podjetji tako doma kot v tuj<strong>in</strong>i, promocija praktičnega<br />
usposabljanja <strong>za</strong> boljšo usposobljenost dijakov <strong>in</strong> s tem <strong>za</strong>gotavljanje večje<br />
<strong>za</strong>posljivosti. Hkrati je <strong>sodelovanje</strong> v takšnem projektu nadgradnja promocije <strong>šole</strong>, ki<br />
postane s tem, da omogoča pridobivanje delovnih izkušenj v tuj<strong>in</strong>i, konkurenčnejša<br />
šolam v Sloveniji <strong>in</strong> Evropi.<br />
Na <strong>mobilnosti</strong> v tuj<strong>in</strong>i je bilo 20 dijakov 3. <strong>in</strong> 4. letnika (10 na Dunaju, 10 v Milanu),<br />
spremljali pa so jih 4 profesorji, ki so se <strong>za</strong>radi organi<strong>za</strong>cije dela na šoli izmenjevali.<br />
Mobilnosti na Dunaj smo izvedli v času od 25. oktobra do 14. novembra 2014, v Milano<br />
pa od 26. oktobra do 15. novembra 2014.<br />
Glavni cilji, ki smo si jih <strong>za</strong>stavili v projektu <strong>mobilnosti</strong>, so bili: pridobivanje praktičnih<br />
izkušenj ter povezovanje izobraževanja <strong>in</strong> dela, nadgrajevanje v šoli pridobljenih<br />
znanj ter prenos teoretičnega znanja v prakso, usposabljanje <strong>in</strong> razvoj specifičnih<br />
spretnosti ter kompetenc poklica, spoznavanje novih učnih situacij <strong>in</strong> tehnoloških<br />
procesov, spoznavanje novih delovnih sredstev, naprav, pripomočkov, materialov,<br />
učenje sodelovanja <strong>in</strong> timskega dela ter komunikacije, izboljšanje znanja tujih jezikov,<br />
še posebej anglešč<strong>in</strong>e <strong>in</strong> nemšč<strong>in</strong>e oziroma italijanšč<strong>in</strong>e.<br />
Vsi navedeni cilji so bili izpolnjeni. Kompetence <strong>in</strong> znanja, ki se nanašajo na strokovno<br />
področje, so dijaki pridobivali <strong>in</strong> nadgrajevali na „realnih“ delovnih mestih oziroma<br />
neposredno v delovnem okolju, kjer so bili vključeni v reden delovni proces, kar je<br />
bilo zelo pomembno predvsem z vidika odgovornosti, komunikacije, timskega dela,<br />
spoznavanja različnih delovnih procesov, naprav <strong>in</strong> pripomočkov. Za uspešno opravljeno<br />
delo so skrbeli mentorji na delovnih mestih, ki so dijake po <strong>za</strong>ključeni praksi<br />
tudi ocenili. Zelo pomemben je vidik izpopolnjevanja znanja tujih jezikov, saj so bili<br />
dijaki tako na delovnih mestih kot v prostem času v stalnem stiku s tujim jezikom, kar<br />
je pomembno prispevalo k izboljšanju znanja <strong>in</strong> komuniciranja v tujem jeziku. Dijaki<br />
so si ogledali kulturnozgodov<strong>in</strong>ske znamenitosti, sobivali z dijaki iz drugih evropskih<br />
držav ter spoznavali multikulturni metropoli, njun življenjski utrip, navade <strong>in</strong> običaje,<br />
kar je dijake dodatno opolnomočilo <strong>za</strong> sprejemanje <strong>in</strong> razumevanje različnih narodov,<br />
kultur <strong>in</strong> običajev.<br />
Sodelovanje s partnerskima organi<strong>za</strong>cijama smo vzpostavili že na samem <strong>za</strong>četku<br />
priprave projekta. Preko predstavnika partnerskih organi<strong>za</strong>cij smo se dogovorili o<br />
nač<strong>in</strong>u dela, pripravi dokumentacije, pogodb <strong>in</strong> dogovorov, izvedbi pripravljalnih aktivnosti,<br />
logističnih <strong>za</strong>devah (prevoz, namestitev, prehrana, delovna mesta <strong>in</strong> men-<br />
43
torstvo, mestni prevoz, kulturni ogledi ...) ter certificiranju <strong>mobilnosti</strong>. Sodelujoče organi<strong>za</strong>cije<br />
smo nave<strong>za</strong>le stike <strong>za</strong> nadaljnje <strong>sodelovanje</strong>. To bo <strong>za</strong> našo šolo dodatna<br />
referenca <strong>za</strong> vpis novih dijakov v naš izobraževalni program, ker bo dijakom omogočala<br />
<strong>za</strong>poslitev glede na njihove <strong>in</strong>terese, tudi v EU.<br />
V sodelovanju s partnerskima organi<strong>za</strong>cijama smo pripravili vse potrebno <strong>za</strong> izvedbo<br />
<strong>mobilnosti</strong>. Pred odhodom dijakov smo organizirali priprave na mobilnost (psihološke,<br />
kulturne <strong>in</strong> organi<strong>za</strong>cijske) ter poskrbeli <strong>za</strong> sklenitev pogodb <strong>in</strong> dogovorov s<br />
partnerskima organi<strong>za</strong>cijama (Learn<strong>in</strong>g Agreement). Organiziran je bil prevoz dijakov<br />
od <strong>šole</strong> do namestitve <strong>in</strong> na<strong>za</strong>j, urejeni so bili mestni javni prevoz, prenočevanje <strong>in</strong><br />
prehrana, <strong>za</strong>varovanje, kulturni ogledi, delovna mesta <strong>in</strong> mentorstvo.<br />
Pred prihodom dijakov na delovna mesta so delodajalci dobili spisek znanj, vešč<strong>in</strong> <strong>in</strong><br />
kompetenc, ki naj bi jih dijaki poglobili. Mentorji so pri delu ocenjevali točnost, <strong>za</strong>nesljivost,<br />
sposobnost <strong>za</strong> timsko delo, zmožnost obvladovanja težkih situacij, pozitiven<br />
pristop do dela, odgovornost, zmožnost delati hitro <strong>in</strong> uč<strong>in</strong>kovito, njihovo razumevanje,<br />
prevzemanje <strong>in</strong>iciative, komunikativnost <strong>in</strong> samo<strong>za</strong>vest, hkrati pa tudi znanje<br />
jezika. Povprečna ocena dijakov je bila prav dobro oz. odlično. Več<strong>in</strong>a delodajalcev<br />
bi dijake tudi <strong>za</strong>poslila <strong>in</strong> pri skoraj vseh so opazili velik napredek. Nasploh so bili<br />
delodajalci mnenja, da tako dobre skup<strong>in</strong>e dijakov na usposabljanju še niso imeli.<br />
Delo naših dijakov <strong>in</strong> doseganje <strong>za</strong>stavljenih ciljev smo spremljali vsakodnevno s pomočjo<br />
profesorjev spremljevalcev <strong>in</strong> mentorjev na delovnih mestih. Dijaki so izpolnili<br />
vse obrazce <strong>in</strong> vprašalnike ECVET, ki so nam bili v pomoč pri spremljanju doseženih<br />
ciljev <strong>in</strong> kompetenc, vsak dan so pisali dnevnike delovne prakse, ki so jih pregledovali<br />
profesorji spremljevalci ter se o opravljenih nalogah pogovorili z dijaki. Doseganje<br />
ciljev <strong>in</strong> kompetenc so ob <strong>za</strong>ključku prakse ocenili tudi mentorji (Evaluation by Supervisor)<br />
po različnih kriterijih. Osnovna pričakovana znanja, vešč<strong>in</strong>e <strong>in</strong> kompetence, ki<br />
naj bi jih dijaki dosegli, so bili navedeni v Learn<strong>in</strong>g Agreementu, ki smo ga pripravili<br />
skupaj s partnerskima organi<strong>za</strong>cijama.<br />
Dijaki so bili ocenjeni glede na poročila o pridobljenih znanjih <strong>in</strong> kompetencah tako<br />
pri strokovnih predmetih kot tudi pri tujem jeziku. Dijakom tretjega letnika je bila v<br />
celoti priznana obvezna delovna praksa.<br />
Dijake so na <strong>mobilnosti</strong> v tuj<strong>in</strong>i spremljali profesorji, ki so skrbeli <strong>za</strong> varnost, podporo,<br />
koord<strong>in</strong>acijo z lokalnimi koord<strong>in</strong>atorji <strong>in</strong> delodajalci. Lokalni koord<strong>in</strong>atorji so bili <strong>za</strong>dolženi<br />
<strong>za</strong> organi<strong>za</strong>cijo delovnih mest, nastanitve, prehrane, lokalnega prevo<strong>za</strong>, kulturnih<br />
ogledov. Izvedli so tudi uvodni sestanek z udeleženci, izpolnjevanje ECVET-dokumentov,<br />
seznanili dijake z lokalnimi <strong>in</strong>formacijami, mestnim prevozom itd. Spremljevalni<br />
44
profesorji so nadzirali izvajanje nalog dijakov (pisanje dnevnikov delovne prakse, fotografiranje<br />
na delovnih mestih). Mentorji na delovnih mestih so usmerjali <strong>in</strong> spremljali<br />
izvajanje nalog dijakov ter jih ob <strong>za</strong>ključku usposabljanja tudi ocenili.<br />
Dijaki so po <strong>za</strong>ključeni <strong>mobilnosti</strong> prejeli certifikat o opravljeni praksi ter certifikat<br />
Europass mobilnost.<br />
Upravljanje <strong>in</strong> <strong>za</strong>gotavljanje kakovosti projekta sta bila def<strong>in</strong>irana v pogodbi o sodelovanju<br />
<strong>in</strong> v Learn<strong>in</strong>g Agreementu, ki so ga sklenili pogodbeni partnerji, šola <strong>in</strong> dijaki.<br />
Sestavni del tega je bil tudi Quality Commitment Tra<strong>in</strong>eeship. Vloge partnerjev <strong>in</strong> <strong>šole</strong><br />
smo navedli v Cooperation Agreementu. Za <strong>za</strong>gotavljanje kakovosti projekta smo<br />
uporabili elemente ECVET.<br />
3 REZULTATI<br />
Dijaki so pridobili mednarodne izkušnje, ki poleg tega, da so koristne, dajejo prednost<br />
mladim pri <strong>za</strong>poslovanju. Z izkušnjo prakse v mednarodnem okolju bosta vzpostavljeni<br />
komunikacija <strong>in</strong> izmenjava strokovnih kompetenc <strong>in</strong> vešč<strong>in</strong> v stroki, kar je koristno<br />
tako <strong>za</strong> šolo kot tudi <strong>za</strong> podjetja. Potencialni delodajalci bodo ob izbiri kadrov<br />
lahko <strong>za</strong>poslili dijake, ki bodo v podjetje vnesli dragocene izkušnje iz drugih držav<br />
<strong>in</strong> okolja. Ne<strong>za</strong>nemarljiv uč<strong>in</strong>ek je tudi vzpostavitev sodelovanja <strong>in</strong> komunikacije s<br />
podjetji <strong>in</strong> ustanovami v tuj<strong>in</strong>i <strong>in</strong> s tem ustvarjanje pogojev <strong>za</strong> pridobivanje dragocenih<br />
izkušenj v mednarodnem okolju, tako <strong>za</strong> dijake kot tudi <strong>za</strong> profesorje. Za profesorje je<br />
mednarodna izkušnja možnost primerjave v mednarodnem okolju <strong>in</strong> izmenjava dobrih<br />
praks, predvsem pa so izrednega pomena <strong>in</strong>formacije, kakšna znanja <strong>in</strong> vešč<strong>in</strong>e<br />
naj bi dijaki pridobili pri pouku <strong>za</strong> boljšo vključenost na evropski <strong>za</strong>poslitveni trg, kar<br />
jim poleg nadgrajevanja tujih jezikov <strong>in</strong> osebnostne rasti daje še dodatno motivacijo<br />
<strong>za</strong> delo.<br />
45
Slika 1: Disem<strong>in</strong>acija projektnih aktivnosti na šoli<br />
Vir: Ekonomska šola Ljubljana, 2016.<br />
Aktivnosti, ki smo jih predvideli v projektu, smo v celoti izvedli. Kot uspešno lahko<br />
ocenimo aktivnosti na področju <strong>strokovne</strong> prakse, nadgrajevanja v šoli pridobljenih<br />
znanj, timskega dela, spoznavanja novih (drugačnih) pristopov dela, komuniciranja<br />
s strankami, izboljšanja znanja tujih jezikov. Bivanje v multikulturnih metropolah je<br />
vplivalo na sprejemanje <strong>in</strong> razumevanje drugačnosti <strong>in</strong> večjo toleranco.<br />
46
4 SKLEP<br />
Na Ekonomski šoli Ljubljana smo izredno veseli <strong>in</strong> ponosni, da lahko sodelujemo v<br />
projektu učne <strong>mobilnosti</strong>. Udeležba v projektu je našim dijakom omogočila nepo<strong>za</strong>bno<br />
izkušnjo dela v tuj<strong>in</strong>i, pridobitev dodatnih znanj <strong>in</strong> vešč<strong>in</strong>, kar jim bo omogočilo<br />
boljši vstop na evropski <strong>za</strong>poslitveni trg, pozitivno pa vpliva tudi na šolo. Že v prvem<br />
letu sodelovanja se je pri dijakih poka<strong>za</strong>la boljša motivacija <strong>za</strong> učenje, kar je vplivalo<br />
na dvig uspeha, ena dijak<strong>in</strong>ja je že dobila ponudbo <strong>za</strong> delo na Dunaju, mednarodne<br />
izkušnje profesorji že vključujemo v učne načrte. V šolskem letu smo se na razpis<br />
prijavili drugič <strong>in</strong> bili prav tako uspešni, mobilnost bomo izpeljali v juniju 2016.<br />
Prav tako na Ekonomski šoli Ljubljana že drugo leto poteka triletni projekt Erasmus+<br />
ESCAPE, v katerem sodelujemo kot partnerska šola skupaj s šestimi evropskimi<br />
šolami iz Avstrije, Madžarske, Češke, Slovaške, Romunije <strong>in</strong> Bolgarije. Eden izmed<br />
glavnih ciljev projekta je raziskava trga dela <strong>in</strong> <strong>za</strong>poslitvenih možnosti v sodelujočih<br />
državah, predvsem pa izmenjava dobrih praks med dijaki <strong>in</strong> profesorji. Bili smo že<br />
na delovnih srečanjih v Avstriji, na Madžarskem <strong>in</strong> Slovaškem, marca 2016 pa je bila<br />
gostiteljica naša šola.<br />
Želimo si <strong>in</strong> potrudili se bomo, da bo naša šola lahko vsako leto sodelovala v projektih<br />
<strong>mobilnosti</strong> <strong>in</strong> omogočila to izkušnjo nadaljnjim generacijam.<br />
47
NOVE SMERNICE NA PODROČJU MOBILNOSTI V<br />
POKLICNEM IZOBRAŽEVANJU IN USPOSABLJANJU<br />
GENERIRAJO POTREBO PO UVAJANJU ECVET-<br />
OGRODJA<br />
NEW GUIDELINES FOR MOBILITY IN VOCATIONAL<br />
EDUCATION AND TRAINING GENERATE THE NEED<br />
FOR ECVET<br />
Žiga Vuk<br />
Srednja poklicna <strong>in</strong> strokovna šola Bežigrad - Ljubljana<br />
ziga.vuk@spssb.si<br />
Povzetek<br />
Teoretična izhodišča: Generične spretnosti, kot sta učenje učenja <strong>in</strong> samo<strong>in</strong>iciativnost,<br />
pripomorejo k lažjemu obvladovanju najrazličnejših <strong>in</strong> nepredvidljivih poklicnih poti<br />
sedanjega <strong>in</strong> prihodnjega časa. Vzpostavlja se nova paradigma <strong>in</strong>tegracije srednjih šol<br />
v okolje <strong>in</strong> njeno povezovanje na vseh ravneh.<br />
Metoda: V prispevku je bila uporabljena kvalitativna raziskava. Na študiji primera F<strong>in</strong>ske<br />
smo izpostavili primere dobrih praks uvajanja ECVET-ogrodja v redno delo izobraževalne<br />
<strong>in</strong>stitucije.<br />
Rezultati: F<strong>in</strong>ski kurikuli so <strong>za</strong>snovani tako, da spodbujajo kritično mišljenje <strong>in</strong> reševanje<br />
problemov, učenje učenja, učenje od sovrstnikov ter predvsem praktično, »hands-on«<br />
učenje. Njihove <strong>poklicne</strong> <strong>in</strong> <strong>strokovne</strong> <strong>šole</strong> so močno vpete v mednarodne<br />
projekte, tako strateške kot projekte <strong>mobilnosti</strong>. So zgled <strong>in</strong> primer dobre prakse <strong>za</strong><br />
marsikatero ustanovo v Evropi <strong>in</strong> svetu.<br />
Razprava: Internacionali<strong>za</strong>cija, povezovanje <strong>in</strong> odprtost izobraževanja predstavljajo<br />
pravo pot <strong>za</strong> izobraževalne ustanove, ki želijo ostati (ali postati) aktualne <strong>in</strong> odzivne na<br />
spremembe ter predvsem potrebe trga dela. Vsaka organi<strong>za</strong>cija se po svoje spopada<br />
48
z različnimi pristopi k priznavanju dosežkov, pogosto celo znotraj posamezne organi<strong>za</strong>cije<br />
postopki niso poenoteni. In prav to vrzel <strong>za</strong>polnjuje ECVET-ogrodje.<br />
Ključne besede: ECVET, <strong>mobilnosti</strong>, <strong>in</strong>ternacionali<strong>za</strong>cija, PIU, odprtost izobraževanja<br />
Abstract<br />
Theoretical framework: Generic skills, such as learn<strong>in</strong>g to learn and a sense of <strong>in</strong>itiative,<br />
contribute to easier management of a wide range of unpredictable career paths<br />
now and <strong>in</strong> the future. A new paradigm of secondary schools <strong>in</strong> the environment on<br />
all levels is be<strong>in</strong>g established.<br />
Method: Qualitative research was used. Case study of F<strong>in</strong>land was used to highlight<br />
examples of good practice of <strong>in</strong>troduc<strong>in</strong>g ECVET <strong>in</strong> educational <strong>in</strong>stitutions.<br />
Results: F<strong>in</strong>nish curricula are designed to promote critical th<strong>in</strong>k<strong>in</strong>g and problem solv<strong>in</strong>g,<br />
learn<strong>in</strong>g to learn, peer learn<strong>in</strong>g and especially practical, „hands-on“ learn<strong>in</strong>g.<br />
Their vocational and technical schools are heavily <strong>in</strong>volved <strong>in</strong> <strong>in</strong>ternational (strategic)<br />
and mobility projects. They are an example of good practice for many <strong>in</strong>stitution around<br />
Europe and the world.<br />
Discussion: Internationalisation, <strong>in</strong>tegration and openness of education is the right<br />
way for educational <strong>in</strong>stitutions to rema<strong>in</strong> (or become) modern and responsive to<br />
change, <strong>in</strong> particular the labour market needs. Each organi<strong>za</strong>tion uses different approaches<br />
for recognition of achievements, which often vary with<strong>in</strong> itself. This gap is filled<br />
by ECVET.<br />
Keywords: ECVET, mobility, <strong>in</strong>ternationali<strong>za</strong>tion, VET, open education.<br />
1 UVOD<br />
Trg dela se nenehno sprem<strong>in</strong>ja. Zahteve po znanju, kompetencah <strong>in</strong> izobrazbi se<br />
sprem<strong>in</strong>jajo s časom. Strateški okvir Evropske komisije <strong>za</strong> področje izobraževanja<br />
ugotavlja, da se posamezniki laže prilagodijo spremembam, če so usvojili potrebne<br />
temeljne spretnosti, denimo bralno <strong>in</strong> matematično pismenost, znanje tujih jezikov<br />
ter naravoslovno <strong>in</strong> digitalno pismenost (Evropska komisija, 2012).<br />
Generične spretnosti, kot sta učenje učenja <strong>in</strong> samo<strong>in</strong>iciativnost, pripomorejo k lažjemu<br />
obvladovanju najrazličnejših <strong>in</strong> nepredvidljivih poklicnih poti sedanjega <strong>in</strong> prihodnjega<br />
časa. S podjetniškim znanjem pa lahko predvsem mladi povečajo svojo<br />
<strong>za</strong>posljivost ali možnost <strong>za</strong> ustanovitev svojega podjetja.<br />
49
Prav tako so pomembni tudi pravilno prepoznavanje <strong>in</strong> urejanje razpoložljivosti <strong>za</strong>htevanih<br />
znanj, spretnosti, kompetenc <strong>in</strong> izobrazbe ter preprečevanje primanjkljaja ali<br />
neustreznosti določenih znanj <strong>in</strong> spretnosti. Zagotavljanje uč<strong>in</strong>kovite komunikacije<br />
med trgom dela <strong>in</strong> šolstvom je torej nujno.<br />
In prav slednje je v veliki meri odvisno prav od poklicnih <strong>in</strong> strokovnih srednjih šol.<br />
Poleg vzgojno-izobraževalnega procesa se danes od <strong>šole</strong> ter vseh njenih deležnikov<br />
pričakuje tudi aktivno odzivanje na številne tehnološke novosti <strong>in</strong> spremenljivost<br />
ekonomskega okolja ter povezovanje z drugimi izobraževalnimi ustanovami, gospodarskim<br />
okoljem <strong>in</strong> socialnimi partnerji.<br />
2 TEORETIČNA IZHODIŠČA<br />
Gre torej <strong>za</strong> povsem novo paradigmo <strong>in</strong>tegracije <strong>šole</strong> v okolje <strong>in</strong> povezovanje na<br />
vseh ravneh <strong>–</strong> v lokalnem, regionalnem, nacionalnem <strong>in</strong> transnacionalnem okolju.<br />
Če smo bili v preteklosti v slovenskem izobraževalnem okolju priča <strong>in</strong>tenzivnemu <strong>in</strong><br />
permanentnemu mednarodnemu sodelovanju le na terciarni ravni, pa se danes kaže<br />
izrazita potreba po mednarodnem povezovanju tudi na sekundarnem nivoju. V želji<br />
pridobiti čim več <strong>in</strong> čim boljše dijake si <strong>srednje</strong> <strong>šole</strong> vedno bolj pri<strong>za</strong>devajo dvigniti<br />
kvaliteto tako programov kot tudi nač<strong>in</strong>ov dela ter s tem dijakom ponuditi nekaj več<br />
od sorodnih šol. Svoje razvojne strategije vedno bolj usmerjajo v umestitev <strong>in</strong> prepoznavnost<br />
v mednarodnem okolju s številnimi mednarodnimi projekti, izmenjavami<br />
dijakov <strong>in</strong> učiteljev, raziskovalnimi projekti z domačimi <strong>in</strong> tujimi podjetji, z aktivnim <strong>sodelovanje</strong>m<br />
v mednarodnih združenjih <strong>in</strong> raznih delovnih telesih EU ter sodelovanjih<br />
na mednarodnih konferencah <strong>in</strong> drugih dogodkih (Lipič, 2015).<br />
Tudi vloga učitelja se je opazno spremenila. Iz tradicionalnih oblik podajanja faktografskega<br />
znanja njegova vloga prehaja predvsem v nudenje podpore dijakom pri<br />
razvijanju njihovih kompetenc <strong>in</strong> naravnanosti, ki jih bodo le-ti potrebovali <strong>za</strong> uspešno<br />
življenje <strong>in</strong> delo v sodobni družbi. Za razvoj teh zmožnosti se mora učiteljski zbor<br />
sistematično <strong>in</strong> kritično ukvarjati s kakovostjo svojega dela <strong>in</strong> v duhu sodelovanja<br />
<strong>in</strong> v<strong>za</strong>jemne podpore presegati tradicionalne vzorce mišljenja, ki učiteljem branijo<br />
sprem<strong>in</strong>jati ustaljeno prakso poučevanja. Za uveljavljanje sodobnih pristopov k poučevanju<br />
so potrebni odprtost <strong>za</strong> novosti <strong>in</strong> premiki v pojmovanju učiteljev, da bi pričeli<br />
svojo vlogo dojemati v smislu spodbujevalcev aktivnega učenja, namesto da se vidijo<br />
kot prenašalce gotovega znanja, s čimer učence pasivizirajo (Sentočnik, 2013).<br />
50
3 METODOLOGIJA<br />
V prispevku je bila uporabljena kvalitativna raziskava, saj smo na študiji primera<br />
izpostavili predvsem primere dobrih praks uvajanja projektnega dela v kurikularne<br />
spremembe, še posebej primere ECVET-a (evropski kreditni sistem <strong>za</strong> področje <strong>poklicne</strong>ga<br />
<strong>in</strong> <strong>strokovne</strong>ga izobraževanja <strong>in</strong> usposabljanja) <strong>in</strong> aplikacijo teoretičnih izhodišč<br />
v praktične rešitve v posameznem poklicu oziroma stroki.<br />
4 REZULTATI: PRIMER FINSKE<br />
Po podatkih Centra RS <strong>za</strong> mobilnost <strong>in</strong> evropske programe izobraževanja <strong>in</strong> usposabljanja<br />
(CMEPIUS) so slovenske <strong>poklicne</strong> <strong>in</strong> <strong>strokovne</strong> <strong>šole</strong> med letoma 2008 <strong>in</strong> 2013<br />
sodelovale v največ strateških projektih prav s partnerji iz F<strong>in</strong>ske. Podobno velja tudi<br />
pri izvedbi <strong>mobilnosti</strong> na področju <strong>poklicne</strong>ga izobraževanja <strong>in</strong> usposabljanja (PIU) <strong>za</strong><br />
isto obdobje (2008<strong>–</strong>2013), kjer F<strong>in</strong>ska <strong>za</strong>seda drugo mesto po številu dijakov slovenskih<br />
šol, ki so jo izbrali <strong>za</strong> opravljanje delovne prakse.<br />
Slovenski šolski sistem se pogosto naslanja na f<strong>in</strong>ske rešitve <strong>in</strong> primere dobrih praks.<br />
In to utemeljeno. S šolskim letom 2015/16 je F<strong>in</strong>ska kot prva evropska država v svoj<br />
šolski sistem na področju PIU vključila ogrodje ECVET, s katerim poskuša evropska<br />
komisija olajšati postopke ocenjevanja <strong>in</strong> priznavanja učnih izzidov dijakov <strong>in</strong> osebja,<br />
pridobljenih v partnerskih ustanovah, tako mednarodnih kot tudi domačih. Za razliko<br />
od standardnih kurikulov, ve<strong>za</strong>nih na čas, ECVET uvaja učne cilje, sestavljene iz<br />
usvojenih kompetenc, znanj <strong>in</strong> spretnosti, ki jih je veliko lažje primerjati, ne glede na<br />
različno trajanje ali nivo posameznega programa izobraževanja ali usposabljanja.<br />
F<strong>in</strong>ski kurikuli so <strong>za</strong>snovani tako, da spodbujajo kritično mišljenje <strong>in</strong> reševanje problemov,<br />
učenje učenja, učenje od sovrstnikov ter predvsem praktično, »hands-on« učenje.<br />
Tudi splošni predmeti se v veliki meri selijo v delavnice. Pove<strong>za</strong>va teorije s prakso<br />
je tako <strong>za</strong> dijaka veliko bolj neposredna <strong>in</strong> logična. Tehnologija (predvsem telefoni <strong>in</strong><br />
tablice) ni prepovedana, ampak spodbujana <strong>in</strong> vodena (Darl<strong>in</strong>g-Hammond, 2010).<br />
Med tem ko se pri nas borimo s prvimi koraki v smeri ECVET-a pri projektih <strong>mobilnosti</strong>,<br />
ga F<strong>in</strong>ska že uvaja tudi v svoje redne programe. Hkrati uvajajo tudi določene<br />
spremembe glede f<strong>in</strong>anciranja srednjih šol. Poleg števila vpisanih dijakov na viš<strong>in</strong>o<br />
prejetih sredstev vplivajo tudi prehodnost, vlaganje v razvoj osebja, kvaliteta programov,<br />
strokovnost osebja ter vključenost <strong>šole</strong> v različne, tudi mednarodne projekte<br />
(F<strong>in</strong>nish National Board of Education, 2010).<br />
Prav slednje kaže na močno vlogo mednarodnega sodelovanja na sekundarni ravni,<br />
ki ga F<strong>in</strong>ska tudi sistemsko ureja. F<strong>in</strong>ske <strong>poklicne</strong> <strong>in</strong> <strong>strokovne</strong> <strong>šole</strong> so močno vpete<br />
51
v mednarodne projekte, tako strateške kot projekte <strong>mobilnosti</strong>. So zgled <strong>in</strong> primer<br />
dobre prakse <strong>za</strong> marsikatero ustanovo v Evropi <strong>in</strong> svetu.<br />
5 SKLEP<br />
Internacionali<strong>za</strong>cija, povezovanje <strong>in</strong> odprtost izobraževanja predstavljajo pravo pot<br />
<strong>za</strong> izobraževalne ustanove, ki želijo ostati (ali postati) aktualne <strong>in</strong> odzivne na spremembe<br />
ter predvsem na potrebe trga dela.<br />
Na področju <strong>poklicne</strong>ga izobraževanja <strong>in</strong> usposabljanja <strong>za</strong>znavamo pomanjkljivosti na<br />
področju vrednotenja različnih oblik dosežkov pred, med <strong>in</strong> po <strong>mobilnosti</strong> dijakov ob<br />
vrnitvi v matično šolsko okolje. Vsaka organi<strong>za</strong>cija se po svoje spopada z različnimi<br />
pristopi k priznavanju dosežkov, pogosto celo znotraj posamezne organi<strong>za</strong>cije postopki<br />
niso poenoteni. In prav to vrzel želi evropska komisija <strong>za</strong>polniti z ECVET-ogrodjem.<br />
Samo ogrodje naj bi še dodatno olajšalo prehodnost med različnimi evropskimi sistemi<br />
izobraževanja. Kljub nekaterim pobudam <strong>za</strong> <strong>za</strong>piranje evropskih meja podatki<br />
kažejo, da sta odprtost <strong>in</strong> povezovanje prava pot, tako <strong>za</strong> izobraževalne sisteme kot<br />
končne deležnike, torej evropsko prebivalstvo. In kljub mnogim oviram <strong>in</strong> predvsem<br />
miselnim preskokom ugotavljamo dodano vrednost uvedbe ECVET-a, posledične<br />
krepitve mednarodnega povezovanja na področju <strong>poklicne</strong>ga izobraževanja <strong>in</strong> usposabljanja,<br />
s tem pa tudi hitrejši odziv na spremembe v okolju ter ne na<strong>za</strong>dnje agilnejše,<br />
stabilnejše <strong>in</strong> uspešnejše gospodarstvo.<br />
LITERATURA IN VIRI<br />
Evropska komisija, 2012. Ponovni razmislek o izobraževanju: naložbe v spretnosti <strong>za</strong> boljše<br />
socialno-ekonomske rezultate [onl<strong>in</strong>e]. Dostopno na: www.eur-ex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?qid=1389776578033&uri=CELEX:52012DC0669<br />
[1. 3. 2016].<br />
Lipič, N., 2015. Strategija <strong>in</strong>ternacionali<strong>za</strong>cije SPSŠB Ljubljana <strong>za</strong> obdobje 2016<strong>–</strong>2020. Neobjavljeno<br />
gradivo. Ljubljana: Srednja poklicna <strong>in</strong> strokovna šola Bežigrad <strong>–</strong> Ljubljana.<br />
Sentočnik, S., 2013. Študija uč<strong>in</strong>kov programa Vseživljenjsko učenje na osnovnošolsko <strong>in</strong><br />
<strong>srednje</strong>šolsko izobraževanje z vidika nacionalnih prioritet. Ljubljana: CMEPIUS [onl<strong>in</strong>e].<br />
Dostopno na: www.cmepius.si/wp-content/uploads/2014/02/Evalvacija_Sentocnik_os_<br />
ss.pdf [1. 3. 2016].<br />
Darl<strong>in</strong>g-Hammond, L., 2010. The Flat World and Education: How America‘s Commitment to<br />
Equity Will Determ<strong>in</strong>e Our Future. Teachers College Press, USA.<br />
F<strong>in</strong>nish National Board of Education, 2010. Vocational education and tra<strong>in</strong><strong>in</strong>g <strong>in</strong> F<strong>in</strong>land<br />
<strong>–</strong> Vocational competence, knowledge and skills for work<strong>in</strong>g life and further studies.<br />
Opetushallitus, F<strong>in</strong>ska [onl<strong>in</strong>e]. Dostopno na: www.oph.fi/download/131431_vocational_education_and_tra<strong>in</strong><strong>in</strong>g_<strong>in</strong>_f<strong>in</strong>land.pdf<br />
[1. 3. 2016].<br />
52
UČINKI PROJEKTA PASSPORT TO YOUR FUTURE NA<br />
SODELUJOČE DIJAKE IN UČITELJE<br />
EFFECTS OF ‘PASSPORT TO YOUR FUTURE’<br />
PROJECT ON STUDENTS AND TEACHERS<br />
Katar<strong>in</strong>a Pirnat<br />
Srednja poklicna <strong>in</strong> strokovna šola Bežigrad <strong>–</strong> Ljubljana<br />
katar<strong>in</strong>a.pirnat@spssb.si<br />
Povzetek<br />
Teoretična izhodišča: Mladi predstavljajo najbolj ranljivo skup<strong>in</strong>o delovno aktivnega<br />
prebivalstva. Raziskave kažejo, da je nujno potrebno, da se, poleg pridobivanja strokovnih<br />
znanj, mladi čim več usposabljajo <strong>in</strong> pridobivajo izkušnje v pove<strong>za</strong>vi s poklicem,<br />
potrebujejo pa tudi pomoč pri razvoju splošnih kompetenc <strong>in</strong> spretnosti, ki so<br />
iskane na vseh področjih dela. Evropska unija s programi Erasmus+ mladim omogoča<br />
vključevanje v neformalne oblike izobraževanja. Izkoristiti slednje kot odgovor na ranljivost<br />
mladih pri iskanju prve <strong>za</strong>poslitve, še posebej v luči gospodarske krize, je nastal<br />
projekt »Passport to your future«, v okviru programa Erasmus+ Ključni ukrep 2 (KA2),<br />
ki mladim pomaga razvijati ključne <strong>za</strong>poslitvene kompetence.<br />
Metoda: Uč<strong>in</strong>ke projekta sem ugotavljala s kvalitativnim raziskovalnim pristopom. Za<br />
zbiranje podatkov sem uporabila tehniko polstrukturiranega usmerjenega <strong>in</strong>tervjuja.<br />
Za analizo podatkov sem uporabila kvalitativno vseb<strong>in</strong>sko analizo.<br />
Rezultati: Pri pisanju sem izhajala iz teze, da so pozitivni uč<strong>in</strong>ki projekta že neposredno<br />
prepoznani pri deležnikih projekta. V članku predstavljam pozitivne uč<strong>in</strong>ke projektih<br />
aktivnosti na sodelujoče dijake <strong>in</strong> učitelje.<br />
Razprava: Dvoletni projekt, ki poleg rednega projektnega dela <strong>za</strong>jema tudi enotedensko<br />
izmenjavo dijakov na eni izmed partnerskih šol, se <strong>za</strong>ključuje v letošnjem šolskem<br />
letu. Vseb<strong>in</strong>sko je projekt dijake opolnomočil s konkretnimi <strong>za</strong>poslitvenimi kompetencami,<br />
ki jih bodo potrebovali po <strong>za</strong>ključku izobraževanja pri vstopu na trg dela.<br />
Ključne besede: mednarodni projekti, Erasmus+, <strong>za</strong>poslitvene kompetence,<br />
Passport to your future<br />
53
Abstract<br />
Theoretical framework: The young constitute the most vulnerable group of work<strong>in</strong>g<br />
population. Researches show that it is necessary, <strong>in</strong> addition to skills acquisition, for<br />
young people to ga<strong>in</strong> experience related to their profession and assistance <strong>in</strong> general<br />
competencies and skills development already sought <strong>in</strong> all areas of work. The European<br />
Union with Erasmus+ programme allows young people to engage <strong>in</strong> <strong>in</strong>formal<br />
education. Capitaliz<strong>in</strong>g on the latter and <strong>in</strong> response to the vulnerability of young<br />
people <strong>in</strong> f<strong>in</strong>d<strong>in</strong>g their first job, especially <strong>in</strong> the light of economic crisis, Erasmus<br />
‘Passport to Your Future’ employability skills project, help<strong>in</strong>g young people develop<br />
key job competencies, began.<br />
Method: Qualitative research approach was used. Semi-structured <strong>in</strong>terview and qualitative<br />
method were used for data collection.<br />
Results: Positive effects of the project are directly identified with project participants.<br />
This paper <strong>in</strong>troduces positive effects of project activities on participat<strong>in</strong>g students<br />
and teachers.<br />
Discussion: A two year project, <strong>in</strong>clud<strong>in</strong>g a one week student exchange at one of partner<br />
schools and regular project work, ends this school year. The aim of the project is<br />
to boost employability skills of European teenagers.<br />
Keywords: <strong>in</strong>ternational projects, Erasmus+, employment skills, Passport to Your Future<br />
1 UVOD<br />
Srednja poklicna <strong>in</strong> strokovna šola Bežigrad <strong>–</strong> Ljubljana je v preteklem <strong>in</strong> tekočem<br />
šolskem letu ena od štirih evropskih partnerskih šol v projektu Passport to your future.<br />
Pri pisanju članka izhajam iz izkušenj, ki sem jih pridobila kot članica <strong>in</strong> koord<strong>in</strong>atorica<br />
projektne ekipe, <strong>in</strong> iz raziskave, ki je bila opravljena med nekaterimi sodelujočimi<br />
dijaki <strong>in</strong> učitelji naše <strong>šole</strong>.<br />
V Sloveniji je gospodarska kri<strong>za</strong> vplivala na višjo stopnjo brezposelnosti <strong>in</strong> še posebej<br />
na stopnjo brezposelnosti med mlajšim prebivalstvom. Od leta 2008 do leta 2013 se<br />
je število delovno aktivnega prebivalstva zmanjšalo <strong>za</strong> 9 %, število delovno aktivnih<br />
mladih, starih med 15 <strong>in</strong> 29 let, pa se je v enakem obdobju zmanjšalo <strong>za</strong> 34,9 %. Delež<br />
iskalcev prve <strong>za</strong>poslitve med mladimi se je v času od pričetka gospodarske krize<br />
(od leta 2008) povečal <strong>in</strong> je v letu 2014 znašal kar 42 %. Hkrati je stopnja registrirane<br />
brezposelnosti najvišja ravno med mladimi iskalci prve <strong>za</strong>poslitve, starimi med 15 <strong>in</strong> 24<br />
let (Mladi <strong>in</strong> trg dela, 2015).<br />
54
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije ima največji delež delovno sposobnega<br />
prebivalstva srednjo poklicno, tehniško, strokovno ali splošno izobrazbo,<br />
polega tega pa se v <strong>za</strong>dnjih letih povečuje vpis v <strong>srednje</strong> tehniške, <strong>strokovne</strong> <strong>in</strong> splošne<br />
<strong>šole</strong> (Mladi <strong>in</strong> trg dela, 2015). V luči gospodarskih razmer, brezposelnosti mladih<br />
<strong>in</strong> izobraževalnih programov, <strong>za</strong> katere izobražuje Srednja poklicna <strong>in</strong> strokovna šola<br />
Bežigrad, ima šola veliko <strong>priložnost</strong>, hkrati pa tudi odgovornost izobraziti delovno<br />
silo, ki bo usposobljena v svoji stroki, hkrati pa bo v neformalnih oblikah izobraževanja<br />
pridobila izkušnje, sposobnosti <strong>in</strong> vešč<strong>in</strong>e, ki bodo mlade opolnomočile na<br />
poti iskanja življenjske <strong>poklicne</strong> poti. Kot desetletni akter v evropskih mednarodnih<br />
projektih ima Srednja poklicna <strong>in</strong> strokovna šola Bežigrad <strong>–</strong> Ljubljana tudi izkušnje pri<br />
pridobivanje sredstev, ki jih Evropska unija namenja razvoju mladih.<br />
Raziskava Zavoda RS <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslovanje je poka<strong>za</strong>la, da bi bilo potrebno šolajočim se<br />
dijakom omogočiti čim več dela na področju, <strong>za</strong> katerega se izobražujejo, ter nameniti<br />
veliko več pozornosti načrtovanju kariere (Mladi <strong>in</strong> trg dela, 2015). S projektom<br />
»Passport to your future«, v okviru programa Erasmus+ Ključni ukrep 2 (KA2), 30<br />
mladim, ki se izobražujejo na SPSŠB, omogočamo ravno tisto, kar manjka v rednem<br />
<strong>srednje</strong>šolskem programu <strong>–</strong> preko raznih predavanj, delavnic <strong>in</strong> stikov s potencialnimi<br />
delodajalci dobiti vpogled v kompleksnost delovnega trga, njegove potrebe <strong>in</strong><br />
<strong>priložnost</strong>i tako doma kot v tuj<strong>in</strong>i. Projekt je bil namreč <strong>za</strong>snovan kot odgovor na<br />
gospodarsko krizo <strong>in</strong> z njo pove<strong>za</strong>ne dandanašnje težave mladih.<br />
2 TEORETIČNA IZHODIŠČA<br />
2.1 Ključne kompetence mladih <strong>za</strong> vstop na trg delovne sile<br />
Raznolike aktivnosti v projektu »Passport to your future« so vodene v smeri, da mladim<br />
pomagajo pridobivati <strong>in</strong> razvijati ključne <strong>za</strong>poslitvene kompetence: prilagajanje <strong>in</strong><br />
fleksibilnost, pisno <strong>in</strong> besedno komuniciranje, samo<strong>za</strong>vest, kreativnost, kritično mišljenje,<br />
sprejemanje odločitev, vztrajnost, vrednotenje, vseživljenjsko učenje, bralno <strong>in</strong><br />
računsko pismenost, organi<strong>za</strong>cijo, reševanje problemov, raziskovanje <strong>in</strong> razvijanje,<br />
odgovornost, timsko delo <strong>in</strong> razumevanje.<br />
Slovar slovenskega knjižnega jezika pojem kompetenten razlaga na dva nač<strong>in</strong>a.<br />
Kompetenten, nanašajoč se na kompetenco, pomeni biti pristojen, pooblaščen. Navaja<br />
pa tudi, da je kompetenten tisti, ki pozna <strong>in</strong> obvlada določeno področje (SSKJ,<br />
2016). Na področju <strong>za</strong>poslovanja je def<strong>in</strong>icija kompetence razširjena <strong>in</strong> pomeni sklop<br />
znanj, spretnosti, vešč<strong>in</strong>, zmožnosti, osebnostnih lastnosti, vrednot, motivacije, samopodobe,<br />
vzorcev razmišljanja, čustev. Kompetence se delijo na splošne <strong>in</strong> specifične,<br />
pri čemer je projekt »Passport to your future« usmerjen v splošne kompetence,<br />
55
torej tiste, ki so uporabne v različnih poklicih <strong>in</strong> se izražajo tako v različnih delovnih<br />
izkušnjah kot v vsakdanjih življenjskih situacijah. (Dol<strong>in</strong>ar, Gabor, 2012).<br />
2.2 Projekt »Passport to your future«: namen <strong>in</strong> cilji projekta<br />
Evropska unija <strong>za</strong> <strong>sodelovanje</strong> na področju izobraževanja, usposabljanja, mladih <strong>in</strong><br />
športa f<strong>in</strong>ancira program Erasmus+, ki je namenjen izboljšanju spretnosti <strong>in</strong> <strong>za</strong>posljivosti<br />
mladih ter posodobitvi izobraževanja, usposabljanja <strong>in</strong> mlad<strong>in</strong>skega dela.<br />
Velik poudarek je namenjen sodelovanju med izobraževanjem <strong>in</strong> trgom dela. Projekt<br />
»Passport to your future« sodi v Ključni ukrep 2 (KA2). Projektno partnerstvo štirih<br />
šol ― Meadowhead School Academy Trust iz Velike Britanije, Fundacion San Valero<br />
iz Španije, Isoniitun koulu iz F<strong>in</strong>ske <strong>in</strong> Srednja poklicna <strong>in</strong> strokovna šola Bežigrad ―<br />
uresničuje glavni namen programa Erasmus+ KA2: dvig ravni kakovosti poučevanja,<br />
usposabljanja <strong>in</strong> učenja z razvojem <strong>in</strong> izvajanjem <strong>in</strong>ovativnih praks na organi<strong>za</strong>cijski,<br />
lokalni, regionalni, nacionalni <strong>in</strong> evropski ravni (Erasmus+, 2016).<br />
Glavni namen projekta, ki poteka od septembra 2014 <strong>in</strong> se bo <strong>za</strong>ključil avgusta 2016,<br />
je v obliki neformalnega izobraževanja krepiti <strong>za</strong>poslitvene kompetence <strong>in</strong> spretnosti,<br />
ki naj bi jih imel posameznik, ko vstopa na trg delovne sile v lokalnem, državnem<br />
ali mednarodnem delovnem okolju. Cilj projekta je opolnomočiti tako mlade, ki so<br />
še v procesu šolanja, kot učitelje, da bi mladim znali pomagati k razvoju potrebnih<br />
spretnosti <strong>in</strong> kompetenc, jih spodbujali v vztrajnosti ter jih opogumili, da bi znali biti<br />
ambiciozni <strong>in</strong> izkoristili možnosti <strong>in</strong> <strong>priložnost</strong>i, ki jih ponuja domači <strong>in</strong> tuji trg dela.<br />
Projekt mladim pomaga refleksivno razumeti sebe, svoje sposobnosti, svoja močna<br />
<strong>in</strong> šibka področja, hkrati pa razumeti dogajanje <strong>in</strong> potrebe na trgu delovne sile doma<br />
<strong>in</strong> v tuj<strong>in</strong>i.<br />
Na vsaki od štirih partnerskih šol je bilo izbranih 30 učencev, katerim projekt omogoča<br />
krepitev ključnih <strong>za</strong>poslitvenih kompetenc preko različnih aktivnosti na naslednjih nivojih:<br />
●<br />
●<br />
●<br />
samostojno domače delo dijakov <strong>in</strong> delo s projektnimi učitelji na šolskih<br />
projektnih srečanjih, namenjenim sestankom, delavnicam <strong>za</strong> krepitev ključnih<br />
kompetenc, kulturnim, jezikovnim <strong>in</strong> geografskim pripravam na izmenjavo<br />
ter evalvacijam izvedenih aktivnosti;<br />
<strong>sodelovanje</strong> partnerskih šol z lokalnimi podjetji;<br />
projektne aktivnosti na partnerskih šolah <strong>in</strong> v tujih podjetjih v času enotedenske<br />
izmenjave dijakov <strong>in</strong> učiteljev, v okviru katere dijaki na svojem domu<br />
tudi gostijo dijaka partnerske <strong>šole</strong>.<br />
56
Partnerske <strong>šole</strong> poleg zgoraj navedenega oblikujejo tudi končni projektni izdelek.<br />
Tako bosta izdelani spletna stran <strong>in</strong> mobilna aplikacija, kjer bodo zbrani nasveti <strong>in</strong><br />
<strong>in</strong>formacije o ključnih <strong>za</strong>poslitvenih spretnostih, kar bo mladim nudilo moderno IK-<br />
T-podporo. Izšla bo tudi zbirka učnih priprav z delavnicami na temo ključnih <strong>za</strong>poslitvenih<br />
sposobnosti. Slednje bo v prihodnosti na voljo slehernemu šolarju, dijaku<br />
ali vzgojno-izobraževalnemu delavcu, ki bo želel poglobiti znanje ali ga posredovati<br />
naprej tudi drugim.<br />
Pomemben del projekta je tudi razširjanje rezultatov projekta (disem<strong>in</strong>acija), ki poteka v<br />
obliki različnih aktivnosti <strong>in</strong> v medijih, s čimer projekt predstavljamo širše.<br />
3 METODOLOGIJA<br />
Uč<strong>in</strong>ke projekta sem ugotavljala s kvalitativnim raziskovalnim pristopom. Za zbiranje<br />
podatkov sem uporabila tehniko polstrukturiranega usmerjenega <strong>in</strong>tervjuja. Za analizo<br />
podatkov sem uporabila kvalitativno vseb<strong>in</strong>sko analizo. Analizo sem izvedla v<br />
mesecu januarju <strong>in</strong> februarju 2016 med dijaki <strong>in</strong> učitelji SPSŠB Ljubljana.<br />
Raziskovalna vprašanja:<br />
1. Katere spretnosti/vešč<strong>in</strong>e, ki naj bi jih mladi iskalec <strong>za</strong>poslitve imel, si pridobil/a<br />
ali izpopolnil/a v času, ko si vključen/a v projekt Passport to your<br />
Future?<br />
2. Kako je <strong>sodelovanje</strong> v projektu Passport to your Future pozitivno vplivalo na<br />
tvoje osebno področje?<br />
3. Kakšni <strong>izziv</strong>i <strong>za</strong> prihodnost so se pri tebi pojavili v času sodelovanja v projektu?<br />
Pozitivni uč<strong>in</strong>ki sodelovanja v projektu Passport to your Future so pričakovani pri vseh<br />
vključenih deležnikih: učencih, učiteljih, partnerskih šolah <strong>in</strong> vseh sodelujočih podjetjih.<br />
Z namenom preverjanja pozitivnih uč<strong>in</strong>kov projekta na sodelujoče dijake <strong>in</strong> učitelje sem<br />
izvedla pričujočo raziskavo. S tremi raziskovalnimi vprašanji, postavljenimi trem učiteljem<br />
<strong>in</strong> trem dijakom, sem preverjala tezo, če so po letu <strong>in</strong> pol od pričetka projektnih<br />
aktivnosti že opazni pozitivni projektni uč<strong>in</strong>ki. V nadaljevanju so podrobneje opisani<br />
pozitivni uč<strong>in</strong>ki na učence <strong>in</strong> učitelje, predstavljeni pa tudi pozitivni uč<strong>in</strong>ki na šolo <strong>in</strong><br />
sodelujoča podjetja.<br />
4 REZULTATI<br />
Evropska komisija v svoji študiji o uč<strong>in</strong>kih progama Erasmus ugotavlja, da je verjetnost,<br />
da bodo mladi, ki študirajo ali se usposabljajo v tuj<strong>in</strong>i, postali dolgotrajno<br />
57
ezposelni, dvakrat manjša. Poleg tega kar 92 % delodajalcev pri kandidatih išče<br />
sposobnosti, kot so radovednost, sposobnost reševanja problemov, samo<strong>za</strong>vest,<br />
strpnost, skratka sposobnosti, razvijanje katerih je cilj tudi v projektu »Passport to<br />
your Future«. Kar 64 % delodajalcev potrjuje, da so mednarodne izkušnje pomembno<br />
merilo pri <strong>za</strong>poslovanju (Evropska komisija, 2014).<br />
4.1 Uč<strong>in</strong>ki projekta »Passport to your future« na učence<br />
Uč<strong>in</strong>ki projekta, predvsem pozitivni, so pričakovani tako na osebnem nivoju posameznika<br />
kot na področju kompetentne pripravljenosti <strong>za</strong> vstop na trg delovne sile.<br />
Pričakuje se izboljšanje vseh ključnih <strong>za</strong>poslitvenih kompetenc. Projekt bo vplival<br />
na pozitivno samopodobo <strong>in</strong> večjo motiviranost učencev tako <strong>za</strong> šolsko delo kot <strong>za</strong><br />
kasnejšo karierno pot. Dijakom se bo povečala želja po dodatnem izobraževanju<br />
<strong>in</strong> izpopolnjevanju. Izboljšalo se bo besedno <strong>in</strong> pisno izražanje v slovenskem <strong>in</strong> angleškem<br />
jeziku, hkrati pa bodo usvojili osnove f<strong>in</strong>skega <strong>in</strong> španskega jezika. Dijaki<br />
bodo kot rezultat snemanj pred kamero, razgovorov z delodajalci, skup<strong>in</strong>skega dela,<br />
predstavitev tujcem ipd. močno izboljšali vešč<strong>in</strong>e javnega nastopanja. Izboljšali bodo<br />
poznavanje Evrope ter kulture, navad, običajev <strong>in</strong> jezika obiskanih držav <strong>in</strong> držav,<br />
iz katerih sovrstnike so gostili doma. Slednje bo prispevalo k medkulturnosti, večji<br />
strpnosti <strong>in</strong> spoštovanju različnosti. Dijaki bodo <strong>za</strong>radi potreb izvedbe projektnih aktivnosti<br />
bolje obvladali <strong>in</strong>formacijsko komunikacijsko tehnologijo. Posebno dodatno<br />
vrednost predstavljajo prejeta potrdila oziroma dokazila, katerih vrednost se bo potrjevala<br />
pri iskanju službe (Certifikat Erasmus+, KA2 o udeležbi na aktivnosti v tuj<strong>in</strong>i <strong>in</strong><br />
potrdilo Europass mobilnost).<br />
Pozitivne uč<strong>in</strong>ke sodelovanja v projektu sta do sedaj <strong>za</strong>znala dva dijaka smeri logistični<br />
tehnik <strong>in</strong> dijak smeri avtoserviser.<br />
Na prvo raziskovalno vprašanje: Katere spretnosti/vešč<strong>in</strong>e, ki naj bi jih mladi iskalec<br />
<strong>za</strong>poslitve imel, si pridobil/a ali izpopolnil/a v času, ko si vključen/a projekt Passport<br />
to your Future, so dijaki odgovorili:<br />
»Mislim, da sem največji napredek naredila pri komuniciranju <strong>in</strong> sposobnosti sodelovanja.<br />
Moje znanje anglešč<strong>in</strong>e <strong>in</strong> španšč<strong>in</strong>e se je utrdilo. Zelo mi je bila všeč delavnica<br />
o stereotipih, kjer smo se naučili, da ljudem ne smemo soditi glede na njihov<br />
izgled, vero, prepričanja. Vedno <strong>in</strong> povsod imaš tudi nadrejene, navodilom katerih<br />
moraš slediti.« (Erika Jakop<strong>in</strong>, 2016)<br />
»Vešč<strong>in</strong>e, na področju katerih sem v času sodelovanja v projektu še posebej pridobil,<br />
so: prilagodljivost, komunikacijske vešč<strong>in</strong>e (tako v slovenskem, še posebej pa v<br />
58
angleškem jeziku), odločnost, timsko delo, kritično mišljenje <strong>in</strong> organiziranost.« (Uroš<br />
Dovžan Perović, 2016)<br />
»Bolj sem samokritičen, bolje poznam kulturo <strong>in</strong> navade drugih držav, močnejši sem<br />
na področju skup<strong>in</strong>skega dela, bolj sem odločen pri dejanjih, bolj sem motiviran <strong>za</strong><br />
dosego ciljev, ki sem si jih <strong>za</strong>stavil, <strong>in</strong> močno sem izboljšal znanje angleškega jezika.«<br />
(Jaka Petrovič, 2016)<br />
Dijaki odgovarjajo na drugo raziskovalno vprašanje: Kako je <strong>sodelovanje</strong> v projektu<br />
Passport to your Future pozitivno vplivalo na tvoje osebno področje:<br />
»Moja lastnost je, da si včasih ne upam povedati svojega mnenja, ideje. Pri delu pa<br />
smo vsi bili strpni drug do drugega, <strong>za</strong>to sem pridobila na samo<strong>za</strong>vesti. Prej nisem<br />
bila prepričana v delo v tuj<strong>in</strong>i, vendar so me zgodbe mladih podjetnikov spodbudile<br />
k razmišljanju v smeri <strong>za</strong>poslitve v tuj<strong>in</strong>i. Sem tudi bolj motivirana <strong>za</strong> delo <strong>in</strong> se <strong>za</strong>vedam,<br />
da mi lahko ta izkušnja pomaga pri bolj uč<strong>in</strong>kovitem izobraževanju <strong>in</strong> uspešnem<br />
iskanju <strong>za</strong>poslitve.” (Erika Jakop<strong>in</strong>, 2016)<br />
Uroš Dovžan Perović pravi, da v času sodelovanja v projektu postaja bolj samo<strong>za</strong>vesten,<br />
lažje izpostavi svoje mnenje, lažje se vključi v družbo <strong>in</strong> se prilagaja sogovorniku<br />
<strong>in</strong> skup<strong>in</strong>i. Postal je samo<strong>za</strong>vestnejši pri izražanju v angleškem jeziku. Veliko mu<br />
pomeni, da je prvič letel z letalom <strong>in</strong> staršem doka<strong>za</strong>l, da mu lahko <strong>za</strong>upajo. Utrdil je<br />
prijateljske vezi <strong>in</strong> pridobil nove prijatelje. (Uroš Dovžan Perović, 2016)<br />
»Sodelovanje v projektu je pozitivno vplivalo na moj osebni razvoj, ker sem spoznal<br />
nove prijatelje, bolj sem sproščen, ko pridem v krog še nepoznanih ljudi, lažje navezujem<br />
stike. Obiskal sem F<strong>in</strong>sko, ki jo drugače verjetno nikoli ne bi. Imam občutek,<br />
da sem postal bolj kreativen <strong>in</strong> motiviran <strong>za</strong> pisanje člankov.« (Jaka Petrovič, 2016)<br />
Odgovori dijakov na tretje raziskovalno vprašanje: Kakšni <strong>izziv</strong>i <strong>za</strong> prihodnost so se<br />
pri tebi pojavili v času sodelovanja v projektu:<br />
»Zelo rada bi tudi v prihodnje sodelovala v podobnih projektih <strong>in</strong> tako nadgradila<br />
svoje izobraževanje. V tuj<strong>in</strong>i bi rada opravljala tudi poklicno usposabljanje. Lahko bi<br />
tudi pomagala promovirati pomen <strong>in</strong> koristnost takšnih projektov. Želim si potovati <strong>in</strong><br />
odločena sem še izboljšati znanje angleškega jezika.«(Erika Jakop<strong>in</strong>, 2016)<br />
Bodoči avtoservise Uroš Dovžan Perović pravi, da se mu je v <strong>za</strong>dnjih mesecih porajalo<br />
kar nekaj <strong>izziv</strong>ov, ki jih je motiviralo <strong>sodelovanje</strong> v projektu. Predvsem si želi izboljšati<br />
znanje anglešč<strong>in</strong>e, se naučiti še katerega drugega jezika (predvsem španšč<strong>in</strong>e) <strong>in</strong><br />
izboljšati vešč<strong>in</strong>e javnega nastopanja. Zelo je motiviran <strong>za</strong> nadaljnje <strong>sodelovanje</strong> v<br />
59
podobnih projektih, pričel pa je razmišljati tudi o usposabljanju znotraj svoje stroke v<br />
tuj<strong>in</strong>i. (Uroš Dovžan Perović, 2016)<br />
»Za v prihodnje sem si postavil <strong>izziv</strong> obiskati v državo, v katero sem odpotoval na<br />
izmenjavo, <strong>in</strong> obiskati prijatelje, s katerimi sem se spoprijateljil v času projekta. Izziv<br />
mi je tudi samostojno organiziranje potovanj. Želim se še več naučiti o javnem nastopanju.<br />
Zagotovo bi rad še sodeloval v podobnih projektih <strong>in</strong> usposabljanju v tuj<strong>in</strong>i.«<br />
(Jaka Petrovič, 2015)<br />
Odgovori potrjujejo uspešno doseganja ciljev projekta <strong>in</strong> njegove pozitivne uč<strong>in</strong>ke na<br />
sodelujoče dijake.<br />
4.2 Uč<strong>in</strong>ki projekta »Passport to your future« na učitelje<br />
Učitelji, sodelujoči v projektu, pripravljajo <strong>in</strong> vodijo projektne delavnice, sodelujejo s<br />
šolsko <strong>projektno</strong> skup<strong>in</strong>o <strong>in</strong> skup<strong>in</strong>o projektnih sodelavcev iz partnerskih šol, organizirajo<br />
izmenjave dijakov doma <strong>in</strong> v tuj<strong>in</strong>i, sodelujejo s podjetji, prisostvujejo predstavitvam<br />
tujih podjetij, disem<strong>in</strong>irajo <strong>in</strong> evalvirajo <strong>projektno</strong> delo. Vse aktivnosti bodo<br />
učitelje opolnomočile s pomembnimi znanji <strong>in</strong> izkušnjami na področju razumevanja<br />
mladih, poučevanja, <strong>za</strong>poslovanja, potreb na domačem <strong>in</strong> tujem trgu. Lažje bodo povezovali<br />
svoje pedagoško delo z dejanskimi razmerami na trgu dela, obogatili pouk<br />
z novimi pristopi, ki izhajajo iz dodatnih izobraževanj, izpopolnjevanj ter izkušenj pri<br />
projektnih aktivnostih doma <strong>in</strong> v tuj<strong>in</strong>i. Utrdili <strong>in</strong> poglobili bodo znanja na področju<br />
<strong>in</strong>formacijsko telekomunikacijske tehnologije ter znanje angleškega jezika.<br />
Sodelovanje v projektu je pozitivno vplivalo tudi na učitelje. Izpostavljamo, katere<br />
pozitivne uč<strong>in</strong>ke so pri sebi do sedaj <strong>za</strong>znali.<br />
Na prvo raziskovalno vprašanje: Katera znanja, sposobnosti <strong>in</strong> spretnosti, pridobljene<br />
v projektu Passport to your future, imajo/bodo imeli pozitiven uč<strong>in</strong>ek na tvoje področje<br />
poučevanja, so učitelji odgovorili:<br />
»Vodenje delavnic <strong>za</strong> dijake iz štirih držav me je predvsem naučilo ustreznega komuniciranja<br />
<strong>in</strong> razumevanja, kako različni smo si. Pridobljene komunikacijske vešč<strong>in</strong>e<br />
spretno uporabljam pri pogovoru o književnih temah, dijakom pa skušam poka<strong>za</strong>ti,<br />
kako pomembna <strong>in</strong> pozitivna je lahko raznolikost <strong>in</strong> naj jo <strong>za</strong>to spoštujejo.« (Andrej<br />
Gol<strong>in</strong>ar, prof. slovenšč<strong>in</strong>e)<br />
»Sodelovanje v projektu <strong>in</strong> <strong>sodelovanje</strong> z zunanjimi sodelavci mi je odprlo nova področja<br />
<strong>za</strong>nimanja, boljši vpogled v razvoj posameznika <strong>in</strong> predvsem <strong>za</strong>gon <strong>za</strong> nove<br />
projekte. Vesela sem tudi dobrega <strong>in</strong> usklajenega timskega dela z mojimi sodelavci<br />
60
<strong>in</strong> dijaki. Sodelovanje v projektu je poučevanju dodalo novo noto, drugačen nač<strong>in</strong><br />
izobraževanja <strong>in</strong> pridobivanja novih znanj.« (Lea Janežič, prof. naravoslovja)<br />
»Zaradi komuniciranja <strong>in</strong> prevajanja v angleški jezik v času projekta veliko več govorim<br />
tuji jezik, se preizkušam <strong>in</strong> sem v jezikovnem smislu pridobila. Pri opazovanju<br />
drugih sem dobila ideje, na kakšen nač<strong>in</strong> pristopiti k izvedbi npr. skup<strong>in</strong>skega dela,<br />
preverjanja odgovorov ipd. Hkrati sem dobila potrditev, da stvari, o katerih dvomim,<br />
izvajam na podoben nač<strong>in</strong>, kot to delajo drugje. Sposobnosti <strong>in</strong> spretnosti, ki mi<br />
bodo pri poučevanju koristile, so naslednje: prilagajanje situaciji, reševanje kriznih<br />
situacij, hiter odziv, prilagajanje komunikacije poslušalcu.« (Lucija Šljuka Novak, prof.<br />
nemškega <strong>in</strong> angleškega jezika)<br />
Odgovori učiteljev na drugo raziskovalno vprašanje: Kako <strong>sodelovanje</strong> v projektu pozitivno<br />
vpliva na tvoje osebno področje:<br />
»Sodelovanje v projektu je zelo pozitivno vplivalo na moje osebno področje. Različne<br />
naloge, vodenje delavnic na naši šoli <strong>in</strong> v tuj<strong>in</strong>i ter komunikacija s tujimi učitelji <strong>za</strong>htevajo<br />
veliko fleksibilnosti, strpnosti, spontanosti pa tudi ustreznega reagiranja v novih<br />
situacijah. Zaradi projekta sem spoznal, da sem strpen, znam biti potrpežljiv <strong>in</strong> se<br />
znajdem v <strong>za</strong>me novih situacijah.« (Andrej Gol<strong>in</strong>ar, prof. slovenšč<strong>in</strong>e)<br />
»Spoznavanje novih okolij, druženje s sodelavci iz drugih držav, s katerimi se povezujemo,<br />
<strong>in</strong> <strong>sodelovanje</strong> s kolegi vplivajo tudi na osebnostno rast. Vsak ima svoje<br />
mnenje, svoje poglede, argumentiranje drugih pa včasih pr<strong>in</strong>ese tudi pogled z druge<br />
strani. Včasih je rezultat bolj stresen, včasih manj. Pomembna so mi nova znanja <strong>in</strong><br />
poznanstva.« (Lea Janežič, prof. naravoslovja)<br />
»Predvsem razvijam svoje komunikacijske sposobnosti, timsko delo, kreativnost,<br />
izražanje, sprejemanje različnih mnenj <strong>in</strong> pridobivam na samo<strong>za</strong>vesti. Zame je pomembno<br />
tudi spoznavanje drugačnosti, še posebej drugačnih kultur, <strong>in</strong> sklepanje<br />
novih prijateljstev.« (Lucija Šljuka Novak, prof. nemškega <strong>in</strong> angleškega jezika)<br />
Predstavljamo še odgovore učiteljev na tretje raziskovalno vprašanje: Kakšni <strong>izziv</strong>i <strong>za</strong><br />
prihodnost so se pri tebi pojavili v času sodelovanja v projektu.<br />
»Želim si še sodelovati v kakem podobnem projektu. Velik <strong>izziv</strong> mi je tudi učenje f<strong>in</strong>skega<br />
ter španskega jezika.« (Andrej Gol<strong>in</strong>ar, prof. slovenšč<strong>in</strong>e)<br />
»Eden od <strong>izziv</strong>ov je sigurno predlog, da bi v prihodnosti tudi v šoli uvedli vsaj krožek <strong>za</strong><br />
pripravo dijakov na njihovo novo <strong>za</strong>poslitev ali na <strong>izziv</strong>e v življenju. Drug <strong>izziv</strong> pa je uporabiti<br />
nova znanja v vsakdanjih situacijah <strong>in</strong> pri pouku.« (Lea Janežič, prof. naravoslovja)<br />
61
»V prihodnje bi želela pristopiti k različnim oblikam sodelovanja, motivirana sem <strong>za</strong><br />
nenehno učenje <strong>in</strong> izpopolnjevanje, tudi želja po nadaljnjem sodelovanju v podobnih<br />
projektih je velika.« (Lucija Šljuka Novak, prof. nemškega <strong>in</strong> angleškega jezika)<br />
Učitelji potrjujejo uspešno doseganja ciljev projekta <strong>in</strong> njegove pozitivne uč<strong>in</strong>ke na<br />
njihovo profesionalno <strong>in</strong> osebno življenje.<br />
62<br />
4.3 Uč<strong>in</strong>ki projekta »Passport to your future« na SPSŠB Ljubljana<br />
S <strong>sodelovanje</strong>m v projektu bo šola pridobila dodatna znanja, izkušnje <strong>in</strong> kompetence<br />
projektnih učiteljev. Poleg tega šola sodeluje s podjetji, ki se vključujejo v projekt, kar<br />
je <strong>priložnost</strong> <strong>za</strong> kasnejše <strong>sodelovanje</strong>. Pridobijo tudi učitelji, ki v projektu ne sodelujejo,<br />
saj izmenjujejo izkušnje s projektnimi učitelji, na voljo pa jim bodo tudi spletna<br />
stran <strong>in</strong> učne priprave, ki jih bodo lahko uporabljali pri kasnejšem delu z dijaki.<br />
Sodelovanje z dijaki prispeva k tesnejšim stikom med šolo, dijaki <strong>in</strong> njihovimi starši.<br />
Sodelovanje s partnerskimi šolami <strong>in</strong> tujimi podjetji je lahko <strong>priložnost</strong> <strong>in</strong> osnova <strong>za</strong><br />
nadaljnja sodelovanja. Povečal se bo tudi ugled <strong>šole</strong> kot uspešnega Erasmusovega<br />
partnerja. V procesu disem<strong>in</strong>acije se šola vseskozi pojavlja v medijih. Vse to prispeva<br />
k ugledu <strong>šole</strong> <strong>in</strong> verjetno k odločitvi mladih <strong>za</strong> izobraževanje na naši šoli.<br />
4.4 Uč<strong>in</strong>ki projekta »Passport to your future« na sodelujoča podjetja<br />
Podjetja v projektu sodelujejo pri razvoju ključnih <strong>za</strong>poslitvenih spretnosti mladih.<br />
Podjetja dobijo <strong>priložnost</strong> vpogleda v potenciale mladih <strong>in</strong> opazijo lahko, da so mladi<br />
ob pravilnem pristopu <strong>za</strong> delo močno motivirani. Podjetja pridobijo izkušnjo povezovanja<br />
z izobraževanjem <strong>in</strong> izobraževalno <strong>in</strong>stitucijo v smislu organi<strong>za</strong>cije predavanj,<br />
<strong>za</strong>poslitvenih <strong>in</strong>tervjujev, delavnic <strong>in</strong> gostovanj večjih skup<strong>in</strong> v podjetju. Za podjetja je<br />
to <strong>priložnost</strong>, da izpostavijo, kaj pogrešajo pri mladih iskalcih <strong>za</strong>poslitve, navežejo pa<br />
lahko tudi stik z motiviranimi mladimi, kar lahko vodi v kasnejše poslovno <strong>sodelovanje</strong>.<br />
5 SKLEP<br />
V projektu »Passport to your future« sodelujemo štiri <strong>šole</strong> iz različnih delov Evrope.<br />
Naša šola je v projektu partnerska <strong>in</strong>stitucija. Projektno partnerstvo pod okriljem<br />
Erasmus+ KA2 razvija ključne kompetence, ki naj bi jih imel vsak iskalec <strong>za</strong>poslitve,<br />
še posebej pa iskalci prve <strong>za</strong>poslitve, ki sodijo v najranljivejšo skup<strong>in</strong>o delovno aktivnega<br />
prebivalstva. Projektna aktivnost po letu <strong>in</strong> pol delovanja že kaže pozitivne<br />
uč<strong>in</strong>ke, ki sem jih preverjala z metodo polstrukturiranega usmerjenega <strong>in</strong>tervjuja pri<br />
treh učiteljih <strong>in</strong> treh dijakih, vključenih v projekt. Raziskava je potrdila tezo, da so<br />
uč<strong>in</strong>ki projekta »Passport to your future« pozitivni tako <strong>za</strong> sodelujoče učitelje kot sodelujoče<br />
dijake Srednje <strong>poklicne</strong> <strong>in</strong> <strong>strokovne</strong> <strong>šole</strong> Bežigrad <strong>–</strong> Ljubljana.
LITERATURA IN VIRI<br />
Dol<strong>in</strong>ar, B., Gabor, P., 2012. Kaj si želim <strong>in</strong> v čem sem dober [onl<strong>in</strong>e]. Ljubljana: Zavod RS <strong>za</strong><br />
<strong>za</strong>poslovanje. Dostopno na: http://www.ess.gov.si/_files/4339/kaj_si_zelim_<strong>in</strong>_v_cem_<br />
sem_dober.pdf [11. 2. 2016].<br />
Erasmus+ [onl<strong>in</strong>e]. Dostopno na: http://www.erasmusplus.si/ [11. 2. 2016].<br />
Erasmus+, KA2. 2014. Passport to your future. Sheffield, str 1<strong>–</strong>44.<br />
Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), 2016. Inštitut <strong>za</strong> slovenski jezik Frana Ramovša<br />
ZRC SAZU [onl<strong>in</strong>e]. Dostopno na: http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html [19. 2. 2016].<br />
Mladi <strong>in</strong> trg dela, 2015. Zavod RS <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslovanje [onl<strong>in</strong>e]. Dostopno na: http://www.ess.<br />
gov.si/_files/7755/Anali<strong>za</strong>_Mladi_<strong>in</strong>_trg_dela_2015.pdf [11. 2. 2016].<br />
Evropska komisija, 2014. Študija o uč<strong>in</strong>kih programa Erasmus [onl<strong>in</strong>e]. Dostopno na: http://<br />
europa.eu/rapid/press-release_IP-14-1025_sl.htm [19. 2. 2016].<br />
63
PRIPRAVE NA MOBILNOST <strong>–</strong> INOVATIVNI MODEL ZA<br />
SREDNJE POKLICNE IN STROKOVNE ŠOLE<br />
PREPARATIONS FOR MOBILITY <strong>–</strong> INNOVATIVE<br />
MODEL FOR SECONDARY VOCATIONAL AND<br />
TECHNICAL SCHOOLS<br />
dr. Smiljana Fister<br />
Srednja poklicna <strong>in</strong> strokovna šola Bežigrad <strong>–</strong> Ljubljana<br />
smiljana.fister@spssb.si<br />
Povzetek<br />
Teoretična izhodišča: Spoznanje, da modela <strong>za</strong> izvajanje priprav udeležencev na mednarodno<br />
učno mobilnost ni, čeprav so pred odhodom dijakov na poklicno usposabljanje<br />
v tuj<strong>in</strong>o priprave potrebne, je bil povod <strong>za</strong> raziskavo. Izdelala sem <strong>in</strong>ovativni model<br />
<strong>za</strong> izvajanje mednarodnih projektov <strong>mobilnosti</strong>, ki ga sestavljata dva delna modela, <strong>in</strong><br />
sicer model organi<strong>za</strong>cije <strong>in</strong> izvedbe mednarodne učne <strong>mobilnosti</strong> ter model priprave<br />
dijakov na mobilnost. Lastni model, ki mi je služil kot osnova <strong>za</strong> končni optimalni<br />
<strong>in</strong>ovativni model, sem razširila na podlagi pridobljenih odgovorov učiteljev-mentorjev<br />
‚mobilnih‘ dijakov drugih slovenskih srednjih šol. Kot tak je aplikativen <strong>za</strong> projekte<br />
programa Erasmus+ <strong>in</strong> uporaben <strong>za</strong> koord<strong>in</strong>atorje mednarodnih projektov <strong>mobilnosti</strong>,<br />
učitelje-mentorje udeležencev <strong>mobilnosti</strong> <strong>in</strong> ne na<strong>za</strong>dnje <strong>za</strong> načrtovalce <strong>poklicne</strong>ga <strong>in</strong><br />
<strong>strokovne</strong>ga izobraževanja.<br />
Metoda: Izvedli smo empirično kvantitativno raziskavo, v kateri je sodelovalo 25 učiteljev<br />
srednjih poklicnih <strong>in</strong> strokovnih šol ter šolskih centrov. Kot tehniko zbiranja podatkov<br />
smo izbrali anketo komb<strong>in</strong>iranega tipa vprašanj, kot <strong>in</strong>strument pa nam je služil<br />
anketni vprašalnik.<br />
Rezultati: Na podlagi empirične raziskave je bilo ugotovljeno, da priprave dijakov na<br />
učno mobilnost potekajo na vsaki šoli drugače. Več<strong>in</strong>a učiteljev čuti potrebo po dodatnem<br />
usposabljanju <strong>za</strong> izvajanje priprav dijakov na mobilnost, četrt<strong>in</strong>a anketiranih pa je<br />
mnenja, da bi model izvajanja priprav <strong>za</strong>res potrebovala.<br />
64
Razprava: Ob upoštevanju tega bi bilo smotrno razmisliti o poenotenem optimalnem<br />
modelu priprav udeležencev na mednarodno učno mobilnost <strong>in</strong> ga predstaviti učiteljem/koord<strong>in</strong>atorjem<br />
projektov Erasmus+.<br />
Ključne besede: mednarodna učna mobilnost, priprave, <strong>in</strong>ovativni model, <strong>srednje</strong> <strong>šole</strong><br />
Abstract<br />
Theoretical framework: The reason for the survey was the fact that there is no model<br />
of participants‘ preparations for <strong>in</strong>ternational learn<strong>in</strong>g mobility, even though they are<br />
very much needed before the students‘ professional tra<strong>in</strong><strong>in</strong>g abroad. I prepared an<br />
<strong>in</strong>novative model for the implementation of <strong>in</strong>ternational mobility projects, consist<strong>in</strong>g<br />
of two partial models, namely the model of organi<strong>za</strong>tion and implementation of <strong>in</strong>ternational<br />
learn<strong>in</strong>g mobility, and the model of students‘ preparations for mobility.<br />
Owned model, which served as the basis for the f<strong>in</strong>al optimal <strong>in</strong>novative model, was<br />
expanded on the basis of the responses of teachers/mentors of ‚mobile‘ students of<br />
other Slovenian secondary schools. As such, it is applicative for Erasmus + projects<br />
and useful for coord<strong>in</strong>ators of <strong>in</strong>ternational mobility projects, teachers/mentors of<br />
participants and nevertheless for planners of vocational and technical education.<br />
Method: We conducted an empirical quantitative study <strong>in</strong> which participated 25 teachers<br />
of secondary vocational and technical schools. As a technique of data collection<br />
we used a survey and as an <strong>in</strong>strument we used a questionnaire.<br />
Results: Based on empirical research, it was found that the preparations of students<br />
for learn<strong>in</strong>g mobility are held <strong>in</strong> each school differently. Most teachers feel they need<br />
an additional tra<strong>in</strong><strong>in</strong>g for preparations of students, a quarter of the respondents believes<br />
that a model of preparations would be truly needed.<br />
Discussion: Thus, it would be prudent to consider offer<strong>in</strong>g the teachers/Erasmus+<br />
coord<strong>in</strong>ators a unified optimal model of participants‘ preparations for <strong>in</strong>ternational<br />
learn<strong>in</strong>g mobility.<br />
Keywords: <strong>in</strong>ternational learn<strong>in</strong>g mobility, preparations, <strong>in</strong>novative model, secondary<br />
schools<br />
65
1 UVOD<br />
Po mnenju strokovnih delavcev na Nacionalni agenciji CMEPIUS, ki od leta 2014 s<br />
svojim programom Erasmus+ pokriva področje izobraževanja <strong>in</strong> usposabljanja 1 , so<br />
skrbne priprave <strong>za</strong> uspešno učno mobilnost ključne, kar kaže tudi praksa. V času pričujoče<br />
raziskave v takratnem programu Vseživljenjsko učenje, podprogramu Leonardo<br />
da V<strong>in</strong>ci, so bile priprave celo obvezne, sedaj pa je njihova izvedba prepuščena<br />
odločitvi organi<strong>za</strong>cije pošiljateljice dijakov na mednarodno učno mobilnost (MUM).<br />
Tako izvajalci projektov <strong>mobilnosti</strong> oz. učitelji-mentorji sami ocenijo, kakšne vrste<br />
priprav so <strong>za</strong> posameznega udeleženca <strong>mobilnosti</strong> potrebne. Na SPSŠB Ljubljana<br />
ugotavljamo, da so <strong>za</strong> našo populacijo dijakov, ki prihajajo iz socialno šibkejšega<br />
okolja, priprave nujne, predvsem v splošno<strong>in</strong>formativnem <strong>in</strong> organi<strong>za</strong>cijskem smislu,<br />
potrebne pa so tudi kulturne <strong>in</strong> jezikovne priprave. Priprave morajo biti prilagojene<br />
posameznikovim potrebam, zmožnostim <strong>in</strong> znanju, kar pomeni, da jih nekateri potrebujejo<br />
več kot drugi.<br />
Kot koord<strong>in</strong>atorica mednarodnih projektov <strong>mobilnosti</strong> na SPSŠB Ljubljana <strong>in</strong> mentorica<br />
‚mobilnih‘ dijakov, ki sedaj že deseto leto odhajajo na praktično izobraževanje <strong>in</strong><br />
usposabljanje v tuj<strong>in</strong>o, sem pripravila program priprav <strong>za</strong> udeležence <strong>mobilnosti</strong> ter<br />
na osnovi dolgoletnih izkušenj na tem področju razvila lastni <strong>in</strong>ovativni model <strong>za</strong> izvajanje<br />
MUM, ki se je izka<strong>za</strong>l <strong>za</strong> zelo uporabnega <strong>in</strong> uč<strong>in</strong>kovitega. Predstavitev <strong>in</strong>ovativnega<br />
modela <strong>za</strong> izvajanje MUM, s poudarkom na pripravah udeležencev, je lahko<br />
v pomoč predvsem tistim učiteljem srednjih poklicnih <strong>in</strong> strokovnih šol, ki s projekti<br />
<strong>mobilnosti</strong> še nimajo izkušenj <strong>in</strong> v svoji novi vlogi koord<strong>in</strong>atorja projekta ali morda<br />
mentorja udeležencev <strong>mobilnosti</strong> iščejo nač<strong>in</strong>, kako svojim dijakom MUM predstaviti<br />
<strong>in</strong> jih na to izkušnjo kar najbolje pripraviti.<br />
2 TEORETIČNA IZHODIŠČA<br />
2.1 Priznavanje učne <strong>mobilnosti</strong><br />
Vsi se sicer str<strong>in</strong>jamo, da MUM mladim koristi, vendar pa se žal tega nekateri mladi<br />
morda ne <strong>za</strong>vedajo. Izkušnje učiteljev z učenci na področju tovrstnega projektnega<br />
dela kažejo na to, da mnogi mladi niti ne razmišljajo o bivanju v tuj<strong>in</strong>i <strong>za</strong>radi številnih<br />
dejavnikov, kot so na primer: neznanje tujih jezikov, nepoznavanje drugih kultur,<br />
omejen čas <strong>za</strong> dokončanje <strong>šole</strong> oziroma študija, usposabljanje ali <strong>za</strong>poslitev, pomanjkanje<br />
sredstev <strong>in</strong> nemalokrat splošna nepripravljenost na odhod od doma. Zato<br />
je pomembno, da mlade seznanjamo s koristmi, ki jih učna mobilnost pr<strong>in</strong>aša.<br />
66<br />
1 Od 2007 do konca 2013 je področje <strong>poklicne</strong>ga <strong>in</strong> <strong>strokovne</strong>ga izobraževanja pokrival program Vseživljenjsko<br />
učenje, s podprogramom Leonado da V<strong>in</strong>ci - mobilnost posameznikov.
Znanje tujih jezikov oziroma (vsaj) anglešč<strong>in</strong>e <strong>za</strong>gotovo mobilnost olajša, kar pa še<br />
ne pomeni, da se <strong>mobilnosti</strong> ne morejo udeležiti tisti, ki jezik slabše obvladajo. To si<br />
upam trditi <strong>za</strong>to, ker imamo na SPSŠB Ljubljana glede takšnih dijakov pozitivne izkušnje.<br />
Pomembno je, da v tem primeru izberemo dijake, ki so boljši na <strong>strokovne</strong>m<br />
področju <strong>in</strong> jih pri usposabljanju v tuj<strong>in</strong>i ‚rešujejo‘ njihovo poklicno-strokovno znanje<br />
<strong>in</strong> poznavanje <strong>strokovne</strong> term<strong>in</strong>ologije njihovega področja v angleškem jeziku ter iznajdljivost,<br />
predvsem pa njihova dovzetnost <strong>za</strong> raziskovanje ‚neznanega‘ <strong>in</strong> želja po<br />
nadgradnji oziroma pridobitvi novega znanja. Torej jezik ni nujno ovira <strong>za</strong> mobilnost,<br />
odvisno je od tega, ali jezikovni primanjkljaj posamezni dijaki vidijo kot problem ali pa<br />
kot <strong>izziv</strong>. Poleg tega imajo dijaki možnost, da svoje znanje tujega jezika pred odhodom<br />
na MUM nadgradijo na jezikovnih pripravah.<br />
Bistveno je, da znamo mlade prepričati o pozitivnih rezultatih njihove <strong>mobilnosti</strong>, kjer<br />
poleg vsega pridobljenega znanja <strong>in</strong> spretnosti igra pomembno vlogo tudi priznavanje<br />
njihovega bivanja v tuj<strong>in</strong>i <strong>–</strong> da bodo njihove pridobljene spretnosti tudi ustrezno<br />
<strong>za</strong>beležene (npr. v dodatku k diplomi, v Europassu ali Youthpasu) <strong>in</strong> kreditne točke<br />
uradno priznane (npr. v okviru ECTS ali ECVET).<br />
Izboljšanje preglednosti ter lažja berljivost kvalifikacij <strong>in</strong> kompetenc (tako visokošolskih<br />
kot tudi poklicnih <strong>in</strong> strokovnih) sodita med pomembne cilje evropskih sistemov<br />
izobraževanja <strong>in</strong> usposabljanja. Sta tudi nujni pogoj <strong>za</strong> primerljivost <strong>in</strong> prenosljivost<br />
poklicnih kvalifikacij <strong>in</strong> kompetenc ter posledično mobilnost študentov, dijakov, vajencev<br />
<strong>in</strong> delovne sile na enotnem evropskem trgu.<br />
Še prav posebej so ti cilji izpostavljeni v dveh pomembnih deklaracijah: Bolonjski, ki<br />
govori o skupnih ciljih, načelih <strong>in</strong> okrepljenem sodelovanju v visokem šolstvu, <strong>in</strong> Kopenhagenski,<br />
ki vzpostavlja okrepljeno <strong>sodelovanje</strong> <strong>in</strong> uresničevanje podobnih načel <strong>in</strong><br />
procesov v <strong>poklicne</strong>m <strong>in</strong> <strong>strokovne</strong>m izobraževanju v Evropi. Evropska komisija je ob<br />
pomoči ekspertne skup<strong>in</strong>e pripravila predlog o Europassu kot enotnem okviru <strong>za</strong> transparentnost<br />
kvalifikacij <strong>in</strong> kompetenc, ki ga je Evropski parlament sprejel decembra 2004.<br />
Pobuda <strong>za</strong> vzpostavitev Europassa, ki je tudi podlaga <strong>za</strong> razvoj kreditnega sistema <strong>in</strong><br />
prenosljivih kvalifikacij <strong>in</strong> kompetenc, je nastala na podlagi pri<strong>za</strong>devanj, da se posamezna<br />
že razvita orodja na evropski ravni med seboj povežejo v mapo, s katero bo<br />
lahko posameznik kar najbolj uč<strong>in</strong>kovito predstavil sebe <strong>in</strong> svoje učne dosežke. Europass<br />
je kot ‚mapa‘ petih dokumentov (Europass življenjepis, Europass mobilnost,<br />
Priloga k diplomi, Priloga k spričevalu <strong>in</strong> Jezikovni listovnik) stopil v veljavo januarja<br />
2005 <strong>in</strong> postal eden od temeljev <strong>za</strong> vrednotenje <strong>in</strong> priznavanje delovnih <strong>in</strong> študijskih<br />
dosežkov v širšem evropskem prostoru. 2<br />
2 Za opis dokumentov oz. list<strong>in</strong> Europassa glej Fister, 2013, str. 75.<br />
67
2.2 F<strong>in</strong>ska kot vodilna država gostiteljica MUM<br />
Skupno je na MUM v obdobju 2009─2012 (v času raziskave) iz slovenskih šol odšlo<br />
896 dijakov <strong>in</strong> 175 spremljevalnih oseb oziroma skupno 1071 posameznikov. Med<br />
državami dest<strong>in</strong>acije, ki so naše dijake <strong>in</strong> njihove spremljevalce gostile v času <strong>mobilnosti</strong>,<br />
izstopa F<strong>in</strong>ska, ki jo je v omenjenem obdobju skupaj obiskalo 147 dijakov <strong>in</strong><br />
njihovih spremljevalcev (21,8 %), sledi Španija, ki jih je sprejela 122 (18,2 %), <strong>za</strong>nimivi<br />
državi dest<strong>in</strong>acije mednarodne <strong>mobilnosti</strong> pa sta še Francija, kamor je odšlo 75 dijakov,<br />
<strong>in</strong> Združeno kraljestvo, ki je sprejelo 74 dijakov <strong>in</strong> njihovih spremljevalcev (11 %).<br />
Razlog, da največ mladih odide na izobraževanje <strong>in</strong> poklicno usposabljanje prav na<br />
F<strong>in</strong>sko, je najverjetneje ta, da ima dober izobraževalni sistem <strong>in</strong> veliko izkušenj na<br />
področju mednarodne <strong>mobilnosti</strong> tako dijakov kot učiteljev <strong>in</strong> drugih posameznikov.<br />
Tudi SPSŠB Ljubljana je izbrala F<strong>in</strong>sko, kjer se je do danes praktično usposabljalo<br />
največ dijakov te <strong>šole</strong>. V šolskem letu 2015/16 jih bomo skupno v tuj<strong>in</strong>o poslali 30, od<br />
tega kar 12 na F<strong>in</strong>sko v tri različne kraje (Tampere, Mikkeli <strong>in</strong> Vaasa).<br />
F<strong>in</strong>ska je gospodarsko uspešna država, ki se odlikuje po visokih dosežkih na področju<br />
izobraževanja. Morda je slednje razlog, da F<strong>in</strong>sko letno obiščejo delegacije iz okrog<br />
50 držav, ki jih F<strong>in</strong>ci imenujejo ‚izobraževalni romarji‘, ker jih <strong>za</strong>nima f<strong>in</strong>ski sistem<br />
izobraževanja s ciljem odkriti skrivnost njihovega uspeha. 3<br />
Uspešnost dokazujejo rezultati mednarodnih študij, saj je v <strong>za</strong>dnjih letih Organi<strong>za</strong>cija <strong>za</strong><br />
gospodarsko <strong>sodelovanje</strong> <strong>in</strong> razvoj (OECD) v svojem programu mednarodne primerjave<br />
znanja učencev (PISA) F<strong>in</strong>sko uvrstila v sam vrh. 4 Pri testih po sistemu PISA se f<strong>in</strong>ski<br />
učenci redno uvrščajo na vrh, šolanja ne <strong>za</strong>ključi manj kot en odstotek <strong>srednje</strong>šolcev,<br />
na vrhu pa so F<strong>in</strong>ci tudi po uspešnosti visokega šolstva. Tak uspeh vztrajno pripisujejo<br />
<strong>za</strong>služnosti njihovih učiteljev. Gotovo pa je dejavnike uspeha moč iskati v socialno-gospodarskem<br />
razvoju f<strong>in</strong>ske družbe <strong>in</strong> močni strokovni ter f<strong>in</strong>ančni podpori države.<br />
Uspeh pa nedvomno v največji meri <strong>za</strong>gotavljajo prav učitelji s svojim delom, če izhajamo<br />
iz dejstva, da je učitelj na F<strong>in</strong>skem eden najbolj spoštovanih poklicev. Za študij<br />
na pedagoških fakultetah je več <strong>za</strong>nimanja kot <strong>za</strong> študij medic<strong>in</strong>e ali prava, kar je<br />
povsem nasprotno kot v Sloveniji. K visoki kvaliteti diplomantov pedagoških programov<br />
<strong>za</strong>gotovo prispeva dejstvo, da je izobraževanje učiteljev na F<strong>in</strong>skem zelo atraktivno,<br />
<strong>za</strong>to se lahko v programe vpišejo le najboljši <strong>in</strong> najbolj motivirani kandidati.<br />
Čeprav učiteljske plače niso med najvišjimi, je konkurenca <strong>za</strong> delovna mesta velika. 5<br />
68<br />
3 Vir: www.casnik.si/<strong>in</strong>dex.php/2010/08/30/izobrazevanje-izobrazevalcev/.<br />
4 Vir: www.f<strong>in</strong>land.si/public/default.aspx?nodeid=35041&contentlan=29&culture=sl-SI.<br />
5 Na razpis <strong>za</strong> eno delovno mesto učitelja se povprečno prijavi 40 kandidatov (www.casnik.si).
Kot sem se lahko sama prepričala, ko sem v vlogi koord<strong>in</strong>atorice mednarodnih projektov<br />
F<strong>in</strong>sko že večkrat obiskala, omogoča f<strong>in</strong>ski sistem učiteljem veliko avtonomnosti<br />
<strong>in</strong> svobode. Oni so tisti, ki odločajo, katere učbenike <strong>in</strong> učna gradiva bodo<br />
uporabljali, učni načrt si naredijo sami, znanja jim ni treba preverjati s standardiziranimi<br />
testi, učencem dajejo zelo malo domačega dela.<br />
Za f<strong>in</strong>ski model je značilna problemska <strong>in</strong> raziskovalna naravnanost izobraževanja<br />
<strong>in</strong> študija <strong>za</strong> učiteljski poklic. Raziskovalno <strong>in</strong> razvojno delo, ki je <strong>in</strong>tegralni del izobraževanja<br />
učiteljev, poteka na šolah v sklopu univerz, kjer bodoči učitelji opravljajo<br />
pedagoško prakso (Vovk Korže <strong>in</strong> Vihar, 2007, str. 57).<br />
2.3 Model izvedbe MUM na SPSŠB Ljubljana<br />
Vpis dijakov na SPSŠB Ljubljana se v <strong>za</strong>dnjih desetih letih giblje okrog števila 1000.<br />
Vsekakor je na podlagi števila vpisanih dijakov brez vnaprej jasno določenih kriterijev<br />
težko izbrati tiste dijake, ki bodo dobili možnost izpopolnjevanja v tuj<strong>in</strong>i. Za kriterije<br />
izbire smo se šolski projektni tim <strong>in</strong> vodstvo <strong>šole</strong> dogovorili na <strong>za</strong>četku izvajanja projekta.<br />
Izbiramo najpri<strong>za</strong>devnejše, upoštevamo pa njihov <strong>in</strong>teres, predloge razrednikov,<br />
učiteljev (splošnih <strong>in</strong> strokovnih predmetov ter praktičnega usposabljanja), projektnih<br />
koord<strong>in</strong>atorjev <strong>in</strong> želje dijakov na podlagi motivacijskega pisma. V pismu posamezen<br />
kandidat opiše svoje <strong>in</strong>terese <strong>in</strong> utemelji razloge <strong>za</strong> odhod na MUM, kar znatno vpliva<br />
na končno odločitev. O dokončnem izboru, ki sledi osebnemu razgovoru s predlaganimi<br />
dijaki ter <strong>posvet</strong>u s projektnimi koord<strong>in</strong>atorji, odloča vodstvo <strong>šole</strong> (ravnateljica <strong>šole</strong>).<br />
Pred <strong>za</strong>četkom izvajanja priprav projektni koord<strong>in</strong>atorji <strong>in</strong> izvajalci priprav skličemo uvodni<br />
sestanek s starši <strong>in</strong> izbranimi dijaki. Na srečanju so prisotni tudi njihovi razredniki,<br />
učitelji spremljevalci dijakov <strong>in</strong> vodstvo <strong>šole</strong>. Starši takrat tudi podpišejo, da se str<strong>in</strong>jajo<br />
z odhodom dijaka na izpopolnjevanje v tuj<strong>in</strong>o <strong>in</strong> da prevzemajo odgovornost v primeru<br />
kakršnekoli nesreče. V takšni obliki se ponovno zberemo na <strong>za</strong>dnjem srečanju pred odhodom<br />
dijakov na mobilnost, ko se pridružijo še bivši ‚mobilni‘ dijaki, da svoje izkušnje delijo<br />
s tistimi, ki na mobilnost šele odhajajo; podajo koristne <strong>in</strong>formacije <strong>in</strong> praktične nasvete<br />
glede bivanja v posamezni državi oz. kraju, kako se znajti na šoli oz. v podjetju itd.<br />
Mobilnost dijakov traja 4 tedne <strong>in</strong> se izvaja na predhodno preverjenih šolah gostiteljicah.<br />
V tem obdobju so dijaki delno na šoli gostiteljici (praviloma prvi teden), nato pa odidejo na<br />
delovno prakso oziroma praktično usposabljanje v različna podjetja. Za celotno obdobje<br />
<strong>mobilnosti</strong> ima vsak dijak določenega mentorja, ki ga med usposabljanjem spremlja.<br />
Za organi<strong>za</strong>cijske stvari poskrbi tamkajšnja projektna koord<strong>in</strong>atorica 6 , ki o spremljanju<br />
dijakov <strong>in</strong> njihovem napredku poroča nam, projektnim koord<strong>in</strong>atorjem <strong>šole</strong> pošiljateljice.<br />
6 Ki je pogosto tudi v vlogi tutorja.<br />
69
Po vrnitvi z učne <strong>mobilnosti</strong> so dijaki dolžni oddati poročilo o <strong>mobilnosti</strong> svoji nacionalni<br />
agenciji. Poročilo, v katerem dijaki opišejo svojo ‚mobilno‘ izkušnjo <strong>in</strong> vtise, ki<br />
so jih v tuj<strong>in</strong>i doživeli, praviloma pripravijo doma sami ali s pomočjo koord<strong>in</strong>atorjev<br />
na <strong>za</strong>ključnem sestanku.<br />
70<br />
2.4 Model priprave dijakov na MUM na SPSŠB Ljubljana<br />
Kakovostna priprava je eden ključnih pogojev <strong>za</strong> uspešno <strong>in</strong> uč<strong>in</strong>kovito mednarodno<br />
izkušnjo, ne le <strong>za</strong> prakso dijakov, študentov ali drugih mladih, ampak tudi <strong>za</strong> izmenjavo<br />
učiteljev, mentorjev ali profesorjev. Priprava je pomembna tudi, kadar gre <strong>za</strong><br />
kratkotrajno mobilnost ali posameznike, ki ne gredo prvič v tuj<strong>in</strong>o, saj je vsaka MUM<br />
primer <strong>za</strong>se <strong>in</strong> specifična po svoji vseb<strong>in</strong>i, trajanju <strong>in</strong> namenu. 7<br />
Čeprav je pomembnost temeljitih priprav <strong>za</strong>pisana v Zeleni knjigi <strong>in</strong> na nacionalni<br />
agenciji CMEPIUS pogosto poudarjena, nekega modela <strong>za</strong> izvajanje jezikovnih, kulturnih<br />
<strong>in</strong> pedagoških priprav dijakov na mobilnost ni, pa čeprav so te pred odhodom<br />
dijakov na strokovno/poklicno usposabljanje v tuj<strong>in</strong>o potrebne. Posledično se vsak<br />
učitelj-mentor, ki pripravlja dijake na učno mobilnost, po lastni presoji odloča, katere<br />
vseb<strong>in</strong>e bo vključil v priprave <strong>in</strong> kako jih bo izvajal ter koliko časa jim bo namenil.<br />
Kot uč<strong>in</strong>kovit se je izka<strong>za</strong>l model priprave dijakov na MUM, ki ga opisujem v nadaljevanju.<br />
Model je bil predstavljen na tematski konferenci Nacionalne agencije CMEPIUS<br />
v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije novembra 2010, <strong>in</strong> sicer kot primer dobre<br />
prakse <strong>za</strong> ostale slušatelje, učitelje-mentorje, ki mobilnost na šolah že izvajajo (<strong>in</strong><br />
morda potrebujejo pomoč), ter bodoče projektne koord<strong>in</strong>atorje, ki o tem razmišljajo. 8<br />
Na SPSŠB Ljubljana se izvajanje priprav <strong>za</strong>čne približno tri do štiri mesece pred<br />
odhodom dijakov na MUM <strong>in</strong> poteka enkrat tedensko po dve do tri šolske ure izven<br />
pouka v učilnici <strong>za</strong> angleški jezik <strong>in</strong>/ali v računalniški učilnici na šoli. Razen dejanskih<br />
srečanj (od najmanj 8 do največ 12) se z dijaki glede nalog, ki jih morajo pripraviti<br />
do naslednjega srečanja, dogovarjamo tudi preko elektronske pošte. Domače delo<br />
na primer vključuje: pripravo angleško-slovenskega ali/<strong>in</strong> slovensko-angleškega slovarčka<br />
<strong>za</strong> svoje poklicno področje, iskanje avtentičnega gradiva <strong>za</strong> delo na srečanjih,<br />
pripravo power po<strong>in</strong>t predstavitve <strong>šole</strong> <strong>in</strong> Slovenije, pripravo vprašanj <strong>za</strong> šolo gostiteljico,<br />
spisek želja, pričakovanj na usposabljanju v tuj<strong>in</strong>i itd. Če skupnim srečanjem<br />
prištejemo še domače delo dijakov, je dejansko število ur priprav dijakov na mobilnost<br />
veliko večje (približno še enkrat toliko, kot jih izvedemo na pripravah v učilni-<br />
7 Povzeto po <strong>in</strong>formativnem gradivu CMEPIUS-a.<br />
8 Kratek članek o pripravah dijakov na mobilnost je objavljen v glasilu Priložnosti, ki ga izdaja CME-<br />
PIUS. Glej http://www.cmepius.si/files/cmepius/userfiles/publikacije/priloznosti/Priloznosti_8.<br />
pdf ali glasilo Priložnosti (Lenc, 2010, št. 8, str. 14).
ci, torej skupaj okrog 50). S tovrstnim domačim delom <strong>in</strong> samostojnim učenjem ter<br />
raziskovanjem dijaki (ne<strong>za</strong>vedno) izboljšujejo svojo jezikovno zmožnost v anglešč<strong>in</strong>i<br />
(kot jeziku stroke).<br />
Na prvem srečanju je poleg izvajalca priprav prisoten tudi vodja mednarodnih projektov,<br />
ki dijakom podrobneje predstavi program Erasmus+, opozori na njihove obveznosti<br />
v času MUM ter naša pričakovanja po povratku domov. Uvodnemu delu sledi<br />
pregled programa priprav, ki se <strong>za</strong>čnejo s pripravo Europass življenjepisa <strong>in</strong> predstavitvijo<br />
dijakov v angleškem jeziku. Sledijo kulturne priprave s spoznavanjem države<br />
gostiteljice (geografska lega, značilnosti, kulturne znamenitosti, osnovni izrazi v jeziku<br />
<strong>šole</strong> gostiteljice), izvajamo jih s pomočjo e-gradiv <strong>in</strong> različnega slikovnega materiala,<br />
brošur, zgibank <strong>in</strong> podobno. Nadaljujemo s kratko predstavitvijo izobraževalnega<br />
sistema države gostiteljice <strong>in</strong> programov <strong>šole</strong> (v našem primeru f<strong>in</strong>skega, danskega,<br />
madžarskega, nemškega, italijanskega, estonskega <strong>in</strong> španskega), ki jih primerjamo<br />
s slovenskim šolskim sistemom <strong>in</strong> programi naše <strong>šole</strong>. Večji del priprav <strong>za</strong>v<strong>za</strong>me jezikovna<br />
priprava, ko z igranjem vlog <strong>in</strong> s pomočjo slikovnega materiala obravnavamo<br />
teme, ve<strong>za</strong>ne na splošno anglešč<strong>in</strong>o <strong>za</strong> vsakdanjo rabo, kot so vljudnostne fraze <strong>in</strong><br />
uporabno splošno besedišče. Poseben poudarek je na anglešč<strong>in</strong>i kot jeziku stroke,<br />
kjer dijaki širijo strokovno besedišče s pomočjo učnih listov, narejenih na podlagi avtentičnih<br />
strokovnih besedil, ki tematsko pokrivajo njihova poklicna področja (npr. avtomobilizem,<br />
mehatronika, oblačila, različne tekstilije, logistika, promet …). V <strong>za</strong>dnjem<br />
mesecu pred odhodom dijaki pripravijo <strong>in</strong> uprizorijo predstavitev Slovenije <strong>in</strong> <strong>šole</strong>, ki<br />
jo skupaj s t. i. Mapo priprav (ki nastaja med pripravami <strong>in</strong> v kateri dijaki zbirajo <strong>projektno</strong><br />
gradivo) v<strong>za</strong>mejo na MUM, da jim služi <strong>za</strong> potrebe bivanja <strong>in</strong> usposabljanja v tuj<strong>in</strong>i.<br />
Če pov<strong>za</strong>mem, program priprav na MUM <strong>za</strong>jema:<br />
1. srečanje:<br />
Podrobna predstavitev programa Erasmus+: obveznosti dijakov <strong>in</strong> pričakovanja, f<strong>in</strong>anciranje<br />
projekta oz. kritje stroškov, pregled programa priprav.<br />
2. - 8./10. srečanje:<br />
Potek priprav (glej program priprav).<br />
9. - 10./12. srečanje:<br />
Priprava na pot (povabilo staršev <strong>in</strong> bivših udeležencev MUM, ki so se <strong>mobilnosti</strong> že<br />
udeležili v prejšnjih letih) <strong>in</strong> <strong>za</strong>ključni sestanek po vrnitvi z MUM (izpolnitev končnega<br />
poročila, kratek pogovor z udeleženci glede mobilne izkušnje).<br />
71
Program priprav:<br />
●<br />
●<br />
●<br />
●<br />
●<br />
●<br />
●<br />
Predstavitev dijakov <strong>in</strong> priprava Europass življenjepisa v angleškem jeziku<br />
<strong>za</strong> šolo gostiteljico, vključno z izpolnjevanjem samoocenjevalnih lestvic o<br />
znanju anglešč<strong>in</strong>e <strong>in</strong> drugih tujih jezikov; dijaki se šoli gostiteljici predstavijo<br />
<strong>in</strong> ovrednotijo svoje znanje tujih jezikov.<br />
Predstavitev države gostiteljice s pomočjo e-gradiv, slikovnega materiala,<br />
brošur, katalogov (geografska lega, večja mesta, kulturne znamenitosti,<br />
osnovni izrazi v jeziku <strong>šole</strong> gostiteljice); dijaki dobijo predstavo o tem, kam<br />
potujejo, spoznajo <strong>za</strong>nimivosti <strong>in</strong> značilnosti države.<br />
Predstavitev izobraževalnega sistema države dest<strong>in</strong>acije <strong>in</strong> izobraževalnih<br />
programov <strong>šole</strong> gostiteljice ter primerjava s slovenskim šolskim sistemom<br />
<strong>in</strong> programi naše <strong>šole</strong>; dijaki spoznajo razlike med sistemi, programi.<br />
Predstavitev <strong>šole</strong> gostiteljice (izročki) <strong>in</strong> programa usposabljanja med<br />
bivanjem v tuj<strong>in</strong>i (ki ga pripravi šola gostiteljica); dijaki spoznajo šolo <strong>in</strong> se<br />
seznanijo s programom dela ter obveznostmi v času izmenjave.<br />
Anglešč<strong>in</strong>a <strong>za</strong> vsakdanjo rabo: vljudnostne fraze, najpogostejša vprašanja<br />
<strong>in</strong> odgovori ter uporabno splošno besedišče (na letališču, v šoli, trgov<strong>in</strong>i);<br />
dijaki ponovijo osnove vsakodnevnega komuniciranja v angleškem jeziku (s<br />
pomočjo učnih listov, igre vlog).<br />
Anglešč<strong>in</strong>a kot jezik stroke: dijaki utrjujejo pridobljeno znanje s področja<br />
jezika stroke, se učijo novih strokovnih izrazov (npr. priprava slovarčkov) <strong>in</strong><br />
širijo strokovno besedišče, ki je uporabno <strong>za</strong> njihovo poklicno področje, s<br />
pomočjo avtentičnih gradiv (npr. besedila, ki se nanašajo na avtomobilizem,<br />
tekstil, promet).<br />
Predstavitve dijakov, ki jih pripravijo s pomočjo power po<strong>in</strong>t prezentacije v<br />
angleškem jeziku: kako dobro poznamo Slovenijo <strong>in</strong> kako jo predstaviti v<br />
tuj<strong>in</strong>i, kaj znamo povedati o naši šoli <strong>in</strong> kako jo predstavimo na šoli gostiteljici.<br />
V prihodnosti želimo pedagoško-strokovni vidik priprav še poglobiti s povabilom<br />
strokovnjakov gospodarskih panog dijakovih poklicnih področij na srečanja, z namenom,<br />
da bi dijakom predstavili potrebe <strong>in</strong> trende podjetij ter učiteljem izvajalcem<br />
pomagali pri izboljšanju programa priprav dijakov.<br />
72
3 METODOLOGIJA<br />
Namen raziskave, ki <strong>za</strong>jema obdobje treh šolskih let (2009/10, 2010/11 <strong>in</strong> 2011/12),<br />
je bil pridobiti mnenja učiteljev srednjih poklicnih <strong>in</strong> strokovnih šol ter šolskih centrov<br />
v Sloveniji, ki vsak na svoj nač<strong>in</strong> (nemalokrat v več vlogah, npr. kot koord<strong>in</strong>atorji<br />
projektov <strong>mobilnosti</strong>, izvajalci priprav dijakov na mobilnost oz. učitelji-mentorji ali<br />
spremljevalci dijakov) pripravljajo dijake na MUM.<br />
Kot tehniko zbiranja podatkov sem izbrala anketo komb<strong>in</strong>iranega tipa vprašanj. Kot<br />
<strong>in</strong>strument ali pripomoček <strong>za</strong> zbiranje podatkov sta mi služila anketni vprašalnik <strong>za</strong><br />
dijake ter anketni vprašalnik <strong>za</strong> učitelje.<br />
Anketiranih je bilo 25 učiteljev. Dobro reprezentativnost vzorca lahko utemeljujemo z<br />
dejstvom, da 25 anketiranih učiteljev, ki sodelujejo v mednarodnih projektih <strong>mobilnosti</strong>,<br />
predstavlja 17 srednjih šol/šolskih centrov (48,6 %, torej slabo polovico) od skupno<br />
37 slovenskih srednjih šol, ki so v obdobju 2009-2012 poslale na MUM skupaj 370<br />
dijakov 9 v 16 različnih evropskih držav.<br />
4 REZULTATI<br />
Rezultati raziskave kažejo, da na različnih srednjih poklicnih šolah/šolskih centrih,<br />
ki sodelujejo v projektih <strong>mobilnosti</strong>, izvedba MUM ni poenotena, saj se postopek <strong>in</strong><br />
kriteriji izbire dijakov od <strong>in</strong>stitucije do <strong>in</strong>stitucije razlikujejo. Prav bi bilo, da bi bil MUM<br />
‚dostopen‘ <strong>za</strong> vse posameznike na enak nač<strong>in</strong> z enakimi možnostmi pod enakimi<br />
pogoji <strong>in</strong> da bi vsi učitelji z vsemi dijaki izvajali tako pedagoške, jezikovne kot kulturne,<br />
po potrebi pa še psihološke <strong>in</strong> sociološke priprave, saj je kakovostna priprava<br />
na MUM <strong>za</strong> udeleženca ključnega pomena, kot opo<strong>za</strong>rjajo na CMEPIUS-u. Vendar<br />
<strong>za</strong>enkrat skupnega koncepta izvajanja priprav na MUM še ni (čeprav sem v raziskavi<br />
<strong>za</strong>sledila težnje po tem), 10 kar pomeni, da se tudi izvedba <strong>in</strong> program priprav od <strong>šole</strong><br />
do <strong>šole</strong> oz. od učitelja do učitelja razlikujeta.<br />
Vsi anketirani učitelji so odgovorili, da izvedba priprav dijakov na MUM poteka na<br />
šoli (v učilnicah <strong>in</strong>/ali učnih delavnicah), štirje učitelji trdijo, da so njihovi dijaki deležni<br />
dodatnih priprav še na šoli gostiteljici v času <strong>mobilnosti</strong>, kamor štejejo zlasti kulturne<br />
9 Po podatkih CMEPIUS-a se je v obdobju 2009-2012 udeležilo <strong>mobilnosti</strong> skupaj 896 dijakov, kar<br />
pomeni, da število 370 predstavlja 41 % mobilnih dijakov.<br />
10 ‚Delno‘ poenotenje izvedbe priprav na MUM (kot tudi kriterijev izbora dijakov) je uspelo Srednji šoli<br />
<strong>za</strong> gost<strong>in</strong>stvo <strong>in</strong> turizem Celje, ki skupaj z drugimi štirimi šolami <strong>za</strong> gost<strong>in</strong>stvo <strong>in</strong> turizem v Sloveniji<br />
(Radenci, Radovljica, Zagorje <strong>in</strong> Ljubljana) tvori konzorcij; ker projekt <strong>mobilnosti</strong> prijavlja v imenu<br />
konzorcija, se priprave sicer izvajajo na vsaki šoli posebej, vendar po skupnih smernicah.<br />
73
priprave (npr. ogled kulturnih znamenitosti), trije učitelji navajajo, da se njihovi dijaki<br />
dodatno pripravljajo samostojno doma (npr. priprava življenjepisov, predstavitve Slovenije<br />
<strong>in</strong> <strong>šole</strong>, priprava slovarčkov <strong>za</strong> svoje poklicno/strokovno področje, spletni tečaj<br />
jezika stroke) ali izven <strong>šole</strong> na taborih, en učitelj pa trdi, da se dijaki pred odhodom<br />
na MUM dodatno pripravljajo še v drugi <strong>in</strong>stituciji, <strong>in</strong> sicer obiskujejo jezikovni tečaj.<br />
Na eni izmed šol pa nameravajo v prihodnje <strong>za</strong> dijake, ki odhajajo na MUM, izvajati<br />
tudi ‚spoznavni konec tedna‘ izven <strong>šole</strong>, kar se zdi zelo dober predlog, saj na ta nač<strong>in</strong><br />
vključimo v priprave še sociološki <strong>in</strong> psihološki vidik.<br />
Več<strong>in</strong>a anketiranih učiteljev (21) <strong>za</strong>čne s pripravami dijakov dva do štiri mesece pred<br />
odhodom dijakov na MUM. Ti učitelji izvedbi priprav skupaj z <strong>za</strong>poslitvijo dijakov z<br />
domačim delom v povprečju namenijo 40 ur, srečanja potekajo različno, enkrat do<br />
dvakrat tedensko, trajajo pa od ene do treh šolskih ur. Izjema so 3 učitelji, ki dijake<br />
pripravljajo na MUM samo mesec dni <strong>–</strong> čeprav se dijaki poleg srečanj pripravljajo še<br />
sami, namenijo pripravam dijakov skupno le 15 do 20 ur, <strong>in</strong> učitelj, ki pripravlja dijake<br />
samo dva tedna pred odhodom <strong>in</strong> pripravam nameni le 10 ur, kar je sodeč po izkušnjah<br />
<strong>in</strong> mnenju anketiranih dijakov <strong>za</strong> dobro pripravo bistveno premalo.<br />
Priprave v več<strong>in</strong>i primerov potekajo izven pouka (v glavnem po pouku, pa tudi pred<br />
poukom), trije učitelji izvajajo priprave tudi med poukom <strong>in</strong> en učitelj v času praktičnega<br />
usposabljanja dijakov. Pogosto je namreč različne urnike dijakov <strong>in</strong> učiteljev/<br />
izvajalcev priprav težko uskladiti <strong>in</strong> najti proste učilnice, pa vendarle bi priprave po<br />
navodilih nacionalne agencije morale potekati izključno izven pouka. Priprave v več<strong>in</strong>i<br />
primerov potekajo v obliki skup<strong>in</strong>skih srečanj ali delavnic, ponekod skup<strong>in</strong>sko <strong>in</strong><br />
<strong>in</strong>dividualno (kot navajajo štirje učitelji) ali v obliki taborov ob vikendih (kot navajata<br />
dva učitelja) ter delno na jezikovnem tečaju v drugi <strong>in</strong>stituciji (kot navaja en učitelj).<br />
Velika razlika v času, ki ga učitelji namenijo izvedbi priprav dijakov na MUM (ponekod<br />
samo 10, drugje tudi do 50 ur), je jasen poka<strong>za</strong>telj, da vsak učitelj/izvajalec priprav po<br />
lastni presoji (katere <strong>in</strong>formacije <strong>in</strong> priprave so <strong>za</strong> dijake nujne <strong>in</strong> katere lahko izpusti)<br />
<strong>in</strong> zmožnostih (delovna obve<strong>za</strong>, razpoložljiv čas) izvaja priprave, ker posebnih navodil<br />
glede tega s strani nacionalne agencije ni, niti ne obstaja kakšen primer dobre prakse<br />
izvajanja priprav, ki bi se ga izvajalci lahko posluževali, ampak se tudi pri pripravi<br />
programa oziroma vseb<strong>in</strong>e priprav učitelji znajdejo sami.<br />
Program priprav na MUM naj bi pripravila vsaka šola prijaviteljica projekta tako, da<br />
vsebuje pedagoške, jezikovne <strong>in</strong> kulturne priprave dijakov. V raziskavi presenečeno<br />
ugotavljam, da ponekod učitelji, ki izvajajo priprave, v program vključujejo najrazličnejše<br />
dodatne možnosti, kot so pripravljalni bivalni tabori v obliki tridnevnih <strong>in</strong>tenzivnih<br />
delavnic <strong>in</strong> t. i. spoznavni konec tedna izven <strong>šole</strong> ali ‚team build<strong>in</strong>g‘ v naravi (sociološke<br />
74
<strong>in</strong> psihološke priprave), organizirane kulturne <strong>in</strong> tudi jezikovne priprave na šoli gostiteljici,<br />
tečaje tujih jezikov v drugi <strong>in</strong>stituciji, spletne <strong>in</strong>tenzivne jezikovne tečaje itd., drugje<br />
pa izvedejo zgolj najnujnejše osnovne priprave z izgovorom, da trenutne razmere ne<br />
dopuščajo več ur izvajanja priprav <strong>in</strong> da šteje lastna iznajdljivost. Obstajajo pa tudi<br />
<strong>šole</strong>, ki si želijo ‚nadgraditi‘ priprave v obliki taborov <strong>in</strong> se želijo seznaniti z izkušnjami<br />
šol, kjer to že izvajajo. Slednje namreč na pripravljalne tabore poleg bodočih udeležencev<br />
MUM peljejo tudi bivše, ki predstavijo izvedene <strong>mobilnosti</strong>. Zanimiv pa je tudi<br />
komentar ene izmed anketiranih učiteljic, ki trdi, da dijaki nimajo posebnega občutka,<br />
da so priprave na MUM nujne; če jih ne bi izvajali na šoli, se dijaki sami ne bi pripravljali.<br />
5 RAZPRAVA<br />
Več<strong>in</strong>a anketiranih učiteljev je s svojim konceptom izvajanja mednarodnih projektov<br />
<strong>mobilnosti</strong> <strong>za</strong>dovoljna, čeprav nekateri razmišljajo o izboljšavah <strong>in</strong> nadgradnji, na primer<br />
o organi<strong>za</strong>ciji priprav v obliki pripravljalnih bivalnih taborov, ‚team build<strong>in</strong>gov‘ oz.<br />
spoznavnih vikendov v naravi kot nač<strong>in</strong>u vključitve socioloških <strong>in</strong> psiholoških priprav<br />
ali preverjanja napredka v znanju jezika pred <strong>in</strong> po učni <strong>mobilnosti</strong> dijakov. Tisti, ki<br />
niso <strong>za</strong>dovoljni, pa si želijo predvsem boljše razmere <strong>za</strong> izvajanje projektov <strong>mobilnosti</strong>,<br />
nadgradnjo priprav, več ur <strong>za</strong> priprave, poenotenje izvajanja priprav, pomoč pri<br />
oblikovanju programa priprav <strong>in</strong> izvedbi projekta.<br />
Kar 20 anketiranih učiteljev (80 %) je odgovorilo, da njihov koncept priprav dijakov<br />
na MUM izvira iz njihovih lastnih izkušenj, da so ga naredili sami, od katerih si je 7<br />
učiteljev pomagalo s priporočili učiteljev/mentorjev/koord<strong>in</strong>atorjev drugih slovenskih<br />
šol, 2 učitelja sta svoj koncept naredila ob pomoči tujih učiteljev, 4 učitelji so si pomagali<br />
s pridobljenimi idejami na raznih srečanjih, delavnicah ali konferencah, 3 pa s<br />
priporočili CMEPIUS-a. Preostalih 5 učiteljev koncepta priprav ni naredilo na podlagi<br />
lastnih izkušenj, ampak po priporočilih CMEPIUS-a <strong>in</strong> drugih izkušenih učiteljev na<br />
področju projektnega dela.<br />
Zanimiv je podatek, da je na vprašanje o potrebah dodatnega usposabljanja <strong>za</strong> izvajanje<br />
priprav dijakov na mobilnost samo 10 učiteljev (40 %) odgovorilo, da se dobro<br />
znajdejo sami, ostalih 15 (60 %) pa izpostavlja nujo po dodatnih navodilih <strong>in</strong> smernicah,<br />
saj menijo, da so njihove izkušnje na tem področju ne<strong>za</strong>dostne. Dodatno usposabljanje<br />
v obliki tematskih delavnic z drugimi izkušenimi izvajalci priprav kot rešitev<br />
vidi 5 učiteljev, 4 učitelji bi ta nač<strong>in</strong> želeli komb<strong>in</strong>irati še z dostopom do <strong>in</strong>ternetnega<br />
gradiva, od katerih bi eden izmed njih potreboval še strokovno literaturo <strong>za</strong> samoučenje,<br />
drugi pa optimalni model izvajanja priprav kot vodilo <strong>za</strong> lasten koncept. Predvsem<br />
pomemben podatek pa je ta, da se slednjemu učitelju pridružuje še 6 učiteljev,<br />
ki bi optimalni model, do katerega smo prišli s pričujočo raziskavo, <strong>za</strong>res potrebovali.<br />
75
6 SKLEP<br />
Torej lahko <strong>za</strong>ključimo, da ne glede na to, kakšen nač<strong>in</strong> izvedbe priprav bomo izbrali,<br />
smo <strong>za</strong> kakovostne priprave dijakov na MUM odgovorni učitelji <strong>in</strong> moramo namesto<br />
izgovorov iskati rešitve, kako jim takšne priprave tudi omogočiti.<br />
Program priprav na MUM se lahko med šolami razlikuje, ker le-te izvajajo različne<br />
programe <strong>in</strong> izobražujejo <strong>za</strong> mnoge poklice, vendar bi moral vsebovati pedagoške,<br />
jezikovne <strong>in</strong> kulturne priprave, po izkušnjah sodeč (lastnih <strong>in</strong> nekaterih anketiranih<br />
učiteljev) pa še sociološke <strong>in</strong> psihološke. Program priprav, ne glede na to, kje oziroma<br />
v kakšni obliki se izvajajo (skupna srečanja na šoli pošiljateljici ali gostiteljici,<br />
delavnice, tabori, jezikovne <strong>šole</strong>), bi tako moral <strong>za</strong>jemati:<br />
●<br />
●<br />
●<br />
●<br />
●<br />
●<br />
●<br />
●<br />
●<br />
predstavitev projekta <strong>mobilnosti</strong> (namen <strong>in</strong> cilji) <strong>in</strong> f<strong>in</strong>ančnega dela programa<br />
(sredstva <strong>za</strong> kritje stroškov);<br />
predstavitev obveznosti dijakov pred odhodom, v času namestitve <strong>in</strong> po<br />
njej (priprava dokumentacije: pogodbe med šolo pošiljateljico, šolo gostiteljico<br />
<strong>in</strong> udeležencem usposabljanja v tuj<strong>in</strong>i, izjava/soglasje staršev, <strong>za</strong>varovanja,<br />
fotokopije osebnih dokumentov, obvezna udeležba na pripravah,<br />
oddaja končnega poročila o MUM, <strong>sodelovanje</strong> v drugih šolskih projektih<br />
po vrnitvi, npr. s tujimi dijaki izmenjave na šoli, predstavitev MUM bodočim<br />
udeležencem);<br />
pripravo Europass življenjepisa <strong>in</strong> določitev ravni jezikovnega znanja s pomočjo<br />
samoocenjevalne lestvice ter pripravo predstavitve dijakov v angleškem<br />
jeziku (priloga k življenjepisu);<br />
predstavitev države gostiteljice <strong>in</strong> kraja namestitve (geografske, kulturne <strong>in</strong><br />
zgodov<strong>in</strong>ske značilnosti, jezik, gospodarstvo, politika);<br />
predstavitev izobraževalnega sistema države gostiteljice <strong>in</strong> izobraževalnih<br />
programov <strong>šole</strong> gostiteljice;<br />
predstavitev programa izobraževanja <strong>in</strong> usposabljanja na šoli/v podjetju v<br />
tuj<strong>in</strong>i;<br />
predstavitev namestitve/bivanja <strong>in</strong> organi<strong>za</strong>cija prehrane;<br />
jezikovne priprave v angleškem jeziku s poudarkom na jeziku stroke (priprava<br />
term<strong>in</strong>ološkega slovarčka <strong>za</strong> poklicno področje);<br />
jezikovne priprave v jeziku države gostiteljice (osnovni izrazi);<br />
76
●<br />
●<br />
●<br />
●<br />
priprava predstavitve Slovenije <strong>in</strong> matične <strong>šole</strong> <strong>za</strong> državo gostiteljico (govorni<br />
nastop);<br />
priprava ali izdelava daril <strong>za</strong> šolo gostiteljico (izdelki dijakov, spom<strong>in</strong>ki);<br />
priprava gradiva <strong>za</strong> potrebe namestitve v tuj<strong>in</strong>i (npr. mapa, v kateri je zbrano<br />
gradivo, ki so ga dijaki uporabljali oz. dobili na pripravah);<br />
priprava na pot (vloga spremljevalne osebe <strong>in</strong> vloga dijakov, plan potovanja,<br />
podatki o kontaktnih osebah v primeru nastalih težav).<br />
LITERATURA IN VIRI<br />
Fister, S., 2013. Pomen mednarodne učne <strong>mobilnosti</strong> <strong>za</strong> dijake <strong>srednje</strong>ga <strong>poklicne</strong>ga <strong>in</strong> <strong>strokovne</strong>ga<br />
izobraževanja ter njen vpliv na izboljšanje jezikovne zmožnosti v anglešč<strong>in</strong>i kot<br />
jeziku stroke: doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek <strong>za</strong> anglistiko<br />
<strong>in</strong> amerikanistiko.<br />
Lenc, A. (ur.), 2010. Priložnosti (december 2010, št. 8). Ljubljana: CMEPIUS. [onl<strong>in</strong>e] Dostopno<br />
na: http://www.cmepius.si/files/cmepius/userfiles/publikacije/priloznosti/Priloznosti_8.pdf<br />
[2. 2. 2016].<br />
Vovk Korže, A., Vihar, N. (ur.), 2007. Priložnosti v izobraževanju z bolonjsko reformo v Sloveniji.<br />
Maribor: Filozofska fakulteta.<br />
77
PRILOGA<br />
Slika 1: Optimalni <strong>in</strong>ovativni model <strong>za</strong> izvajanje MUM (Vir: Fister, 2013)<br />
78
MOBILNOST DIJAKOV SPSŠB LJUBLJANA IN TUJIH<br />
DIJAKOV V LUČI PRETEKLEGA DESETLETJA<br />
SPSŠB LJUBLJANA STUDENT AND FOREIGN<br />
STUDENT MOBILITY IN THE PAST DECADE<br />
Marko Gale<br />
Srednja poklicna <strong>in</strong> strokovna šola Bežigrad <strong>–</strong> Ljubljana<br />
marko.gale@spssb.si<br />
Povzetek<br />
Teoretična izhodišča: Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo smo si bili enotni, da se<br />
bodo morale slovenske <strong>srednje</strong> <strong>poklicne</strong> <strong>in</strong> <strong>strokovne</strong> <strong>šole</strong> povezovati s sorodnimi<br />
evropskimi šolami. Naša šola je prve projektne kontakte vzpostavila s f<strong>in</strong>skimi srednjimi<br />
šolami, ki veljajo <strong>za</strong> <strong>šole</strong> s kvalitetnim poklicnim izobraževanjem.<br />
Metoda: V prispevku sem uporabil metodo analize <strong>za</strong> oceno šolskega projektnega sodelovanja<br />
na področju mednarodnih <strong>mobilnosti</strong> dijakov <strong>in</strong> učiteljev SPSŠB Ljubljana.<br />
Rezultati: Šola izvaja številne projektne <strong>mobilnosti</strong> dijakov <strong>in</strong> učiteljev. Zadovoljstvo<br />
dijakov s praktičnim usposabljanjem je odvisno od podpore vseh vključenih v projekt:<br />
organi<strong>za</strong>torja praktičnega pouka, projektnih koord<strong>in</strong>atorjev, učiteljev, dijakov <strong>in</strong> vodstva<br />
<strong>šole</strong>.<br />
Razprava: Na področju načrtovanja <strong>in</strong> izvajanja <strong>mobilnosti</strong> dijakov so še <strong>priložnost</strong>i <strong>za</strong><br />
izboljšave. Predvsem vidim <strong>izziv</strong>e pri boljši <strong>in</strong>tegraciji tujih dijakov v naš izobraževalni<br />
<strong>in</strong> kulturni prostor. Več angažmaja bi morali skupaj z učitelji prevzeti tudi naši dijaki<br />
prostovoljci v okviru <strong>mobilnosti</strong>.<br />
Ključne besede: mobilnost dijakov, mobilnost učiteljev, F<strong>in</strong>ska<br />
Abstract<br />
Theoretical framework: After Slovenia entered the European Union it was understandable<br />
that Slovenian secondary vocational and technical schools should establish<br />
79
contacts with European schools. SPSŠB first established project contacts were with<br />
F<strong>in</strong>nish secondary schools known for high quality vocational education.<br />
Method: Analysis method for evaluat<strong>in</strong>g school project collaboration, <strong>in</strong> the field of<br />
<strong>in</strong>ternational student and teacher mobility at SPSŠB Ljubljana, was used.<br />
Results: The school carries out a number of student and teacher mobilities. Students’<br />
satisfaction with practical tra<strong>in</strong><strong>in</strong>g depends on the support of everyone <strong>in</strong>volved <strong>in</strong> the<br />
project: practical tra<strong>in</strong><strong>in</strong>g organizer, project coord<strong>in</strong>ators, teachers, pupils and school<br />
management.<br />
Discussion: There is still room for improvement <strong>in</strong> the field of plann<strong>in</strong>g and implementation<br />
of student mobility. Above all, I see challenges for better <strong>in</strong>tegration of<br />
foreign students <strong>in</strong> our educational and cultural space. Teachers and students should<br />
become more engaged <strong>in</strong> the context of mobility.<br />
80<br />
Keywords: student mobility, teacher mobility, F<strong>in</strong>land.<br />
1 UVOD<br />
Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo smo si bili enotni, da se bodo morale slovenske<br />
<strong>srednje</strong> <strong>šole</strong> povezovati s sorodnimi evropskimi šolami. A s katerimi, je bilo takoj<br />
na <strong>za</strong>četku naše osnovno vprašanje. Izbor so nam olajšali kar F<strong>in</strong>ci, ki so, podobno<br />
kot mi, iskali partnerje iz novih članic EU. Dobro se še spom<strong>in</strong>jam prvega stika naše<br />
<strong>šole</strong>, SPSŠB Ljubljana, z delegacijo, ki je prispela na obisk iz daljne Skand<strong>in</strong>avije.<br />
Sestavljali so jo predstavniki f<strong>in</strong>skih šol. Za razliko od nas so imeli precej več izkušenj<br />
na področju mednarodnega sodelovanja. To nas je opogumilo <strong>za</strong> vstop v <strong>projektno</strong><br />
povezovanje.<br />
2 RAZPRAVA<br />
V zgodnjem zimskem obdobju leta 2005 nas je obiskala delegacija desetih predstavnikov,<br />
učiteljev <strong>in</strong> mednarodnih koord<strong>in</strong>atorjev, s treh različnih f<strong>in</strong>skih poklicnih šol,<br />
iz krajev Tampere, Mikkeli <strong>in</strong> Joensuu. F<strong>in</strong>ska je v naših očeh slovela kot dežela z<br />
najuč<strong>in</strong>kovitejšim <strong>in</strong> nasploh najboljšim šolskim sistemom, <strong>za</strong>to smo bili pripravljeni<br />
<strong>za</strong> vzpostavitev projektnega sodelovanja s temi šolami. Ponudila se nam je <strong>priložnost</strong><br />
<strong>za</strong> raziskovanje uspešnosti najboljših <strong>in</strong> najbolj uglednih f<strong>in</strong>skih šol. Vedeli smo, da je<br />
ta prvi formalni mednarodni obisk <strong>za</strong> nas zelo pomemben <strong>za</strong>radi naše mednarodne<br />
prihodnosti, saj postavlja našo šolo na evropski zemljevid projektnega sodelovanja<br />
<strong>za</strong>to smo se zelo dobro pripravili na njihov sprejem <strong>in</strong> obisk. F<strong>in</strong>ci so bili zelo sproščeni,<br />
z izoblikovano <strong>projektno</strong> idejo, kako bi lahko v prihodnje sodelovali. Opaziti
je bilo, da so f<strong>in</strong>ski gostje v druženju z nami zelo uživali <strong>in</strong> da so <strong>za</strong>dovoljni z našo<br />
gostoljubnostjo. Zanimivo je bilo moje osebno spoznanje, da je izjemno navdušenje<br />
članov našega kolektiva, ki so sodelovali na projektnih sestankih, z dnevi popuščalo <strong>in</strong><br />
na koncu enotedenskega obiska sem po <strong>za</strong>četni evforiji imel občutek, da se postopno<br />
»vsi« umikajo k svojim delovnim obveznostim <strong>in</strong> da sem tudi <strong>za</strong>radi <strong>poklicne</strong> kompatibilnosti<br />
na koncu največ časa z njimi preživel kar sam.<br />
Slika 1: Prvi obisk predstavnikov f<strong>in</strong>skih šol ― z našimi učitelji v Sloveniji<br />
Foto: M. Gale, 2005.<br />
Člani našega kolektiva so izka<strong>za</strong>li veliko <strong>za</strong>nimanje <strong>za</strong> f<strong>in</strong>ske goste <strong>in</strong> <strong>in</strong>teres <strong>za</strong> <strong>sodelovanje</strong><br />
z njimi. Večji del kolektiva iskreno. Nekateri so, jasno, vedno »<strong>za</strong>«, dokler ni<br />
treba kaj konkretnega narediti. A vedno prisotna, skeptična »opozicijska« manjš<strong>in</strong>a,<br />
ki jo premore vsak kolektiv, je izražala mnenja, kot npr.: kaj nam je pa še tega treba,<br />
kar sodelujte, raje rešujmo svoje probleme, a ni škoda časa <strong>in</strong> denarja še <strong>za</strong> to. In še<br />
marsikaj se je dalo (neuradno) slišati …<br />
In kakšne so moje osebne izkušnje v tem procesu mednarodnega projektnega povezovanja?<br />
Vsekakor izredno pozitivne. Po skoraj dvajsetih letih sem, bolj ali manj<br />
uspešno, obudil svoje »ostanke znanja« angleškega jezika. Stereotipno mnenje o<br />
f<strong>in</strong>ski »hladnosti, <strong>za</strong>držanosti <strong>in</strong> redkobesednosti« se ni izka<strong>za</strong>lo <strong>za</strong> resnično, F<strong>in</strong>ci so<br />
me presenetili, saj so zelo topli, prijazni, iskreni, pristni <strong>in</strong> »ne<strong>za</strong>igrani« ljudje. Poleg<br />
tega pa se je izka<strong>za</strong>lo, da so izjemno radovedni, iskreno jih je <strong>za</strong>nimalo vse mogoče<br />
o našem razvoju <strong>in</strong> zgodov<strong>in</strong>i, o naši deželi <strong>in</strong> naši kulturi, kul<strong>in</strong>ariki ... Nad Slovenijo<br />
81
so F<strong>in</strong>ci vedno znova <strong>in</strong> znova očarani. Tako jih ocenjujem na podlagi dolgoletnih<br />
izkušenj sodelovanja z njimi.<br />
V nadaljevanju bom predstavil korake projektnega sodelovanja s F<strong>in</strong>ci. V obdobju do<br />
pomladi 2006 sta F<strong>in</strong>sko obiskali dve naši desetčlanski delegaciji, ki so jih sestavljali<br />
vodstvo <strong>šole</strong>, naši novi mednarodni koord<strong>in</strong>atorji <strong>in</strong> učitelji splošnoizobraževalnih, strokovnih<br />
<strong>in</strong> poklicnih predmetov. Sam sem vodil drugo desetčlansko skup<strong>in</strong>o učiteljev na<br />
njihovem <strong>strokovne</strong>m usposabljanju na F<strong>in</strong>skem.<br />
Slika 2: Strokovno usposabljanje učiteljev SPSŠB Ljubljana na F<strong>in</strong>skem<br />
Foto: M. Gale, 2006.<br />
Vsi udeleženci te druge skup<strong>in</strong>e smo takrat prvič stopili na f<strong>in</strong>ska tla. Sama dežela,<br />
ki se s svojimi pokraj<strong>in</strong>skimi motivi, številnimi jezeri <strong>in</strong> gozdovi ter pretežno ravn<strong>in</strong>sko<br />
lego ponavlja <strong>in</strong> ponavlja, na nas v primerjavi s slovensko pestrostjo v prvem trenutku<br />
ni naredila pretirano dobrega vtisa. Sčasoma smo se vživeli v njihove naravne <strong>in</strong><br />
kulturne lepote.<br />
Smo pa bili toliko bolj očarani nad občečloveškimi, kulturološkimi, okoljevarstvenimi<br />
<strong>in</strong> ostalimi specifikami, na katere smo tam naleteli med domač<strong>in</strong>i. Nad mirnim vedenjem<br />
f<strong>in</strong>skih dijakov, delom naših f<strong>in</strong>skih kolegov učiteljev ter nad odnosi, ki vladajo<br />
med njimi, smo bili navdušeni <strong>in</strong> hkrati presenečeni, saj so bili <strong>za</strong> nas nekaj povsem<br />
nepredstavljivega. Kolegialni, partnerski <strong>in</strong> mentorski odnosi so vzorni <strong>in</strong> res pristni. O<br />
teoretičnih navodilih, kakšni bi ti odnosi morali biti v slovenskih <strong>in</strong>stitucijah, smo veliko<br />
slišali na mnogih predavanjih različnih strokovnjakov ob uvajanju prenovljenih izobraževalnih<br />
programov na naši šoli. A v praksi to pri nas ni <strong>za</strong>res delovalo. Zdelo se nam<br />
je, da so taki odnosi še en razkorak med teorijo <strong>in</strong> prakso. Tam na F<strong>in</strong>skem, v času<br />
82
našega <strong>strokovne</strong>ga usposabljanja, pa smo lahko v živo videli, spoznali <strong>in</strong> se naučili,<br />
da tovrstni odnosi dejansko obstajajo <strong>in</strong> se ob ustrezni podpori tudi vzpostavijo.<br />
Slika 3: Obisk druge skup<strong>in</strong>e učiteljev SPSŠB Ljubljana na F<strong>in</strong>skem<br />
Foto: M. Gale, 2006.<br />
V nadaljevanju bom predstavil še prostorske, materialne <strong>in</strong> delovne pogoje, opremljenost<br />
f<strong>in</strong>skih šol <strong>in</strong> normativne obremenitve učiteljev z dijaki. Vse to se nam je<br />
zdelo, v primerjavi z našo situacijo, kot »znanstvena fantastika«. Poskušal sem biti<br />
tudi malo kritičen v stilu »ni vse zlato, kar se sveti«. A česa <strong>za</strong>res negativnega, razen<br />
občasne povečane odsotnosti dijakov, tu <strong>in</strong> tam nepospravljene delavnice ipd., nisem<br />
uspel najti. Gostitelji so kot enega večjih problemov izpostavili nemotiviranost<br />
njihove mlad<strong>in</strong>e. Njihove težave <strong>in</strong> problemi so se nam tedaj v primerjavi z našimi<br />
zdeli »malenkostni«, »<strong>za</strong>nemarljivi« <strong>in</strong> »enostavno rešljivi«.<br />
V naslednjem letu smo z novimi f<strong>in</strong>skimi partnerji iz Mikkelija načrtovali mobilnost<br />
dijakov, ki bi bila popolna izmenjava: najprej naša šola sprejme dva f<strong>in</strong>ska dijaka <strong>in</strong> ju<br />
seznani ter spoprijatelji z dvema našima dijakoma; v naslednji potezi pa ta dva naša<br />
dijaka odpotujeta k partnerjem. Program <strong>za</strong> gostujoča dijaka je bil zelo natančno<br />
pripravljen, tako <strong>za</strong> obdobje njihovega praktičnega usposabljanja v šoli kot tudi pri<br />
delodajalcu. Načrtovane so bile tudi prostočasne aktivnosti.<br />
83
Slika 4 <strong>in</strong> 5: Prva f<strong>in</strong>ska dijaka na <strong>mobilnosti</strong> v SPSŠB Ljubljana<br />
Foto: M. Gale, 2007.<br />
Zastavljeni koncept mednarodnih <strong>mobilnosti</strong> dijakov je tudi v praksi, ob konkretni<br />
izvedbi, dobro deloval. Dijaki so se na vseh področjih, v šoli, pri delodajalcih <strong>in</strong> v<br />
prostem času, družili kot dobri prijatelji <strong>in</strong> stkali pristne osebne vezi.<br />
Podobno je potekal po pripovedovanju spremljevalnih učiteljev tudi drugi del izmenjave<br />
na F<strong>in</strong>skem, saj so dijaki ostali v medsebojnih stikih še tudi v naslednjih letih.<br />
Slika 6: Prvo leto mednarodnih projektov ― leto 2006: uvodna <strong>in</strong> skromna zbirka<br />
<strong>za</strong>stav partnerskih držav<br />
Foto: M. Gale, 2006.<br />
84
Prvi, dobro delujoč vzorčni primer <strong>mobilnosti</strong> dijakov bi lahko postal pravilo pri vseh<br />
nadaljnjih <strong>mobilnosti</strong>h, ki jih je naša šola od tedaj izvajala redno vsako leto <strong>–</strong> to je bilo<br />
naše skupno izhodišče <strong>za</strong> <strong>projektno</strong> <strong>sodelovanje</strong> s f<strong>in</strong>skimi šolami tudi v prihodnje. Iz<br />
leta v leto se je povečevalo tako število dijakov, udeleženih v <strong>mobilnosti</strong>, kakor tudi<br />
število partnerskih šol. Skladno s tem trendom je raslo število držav, s katerimi smo<br />
izvajali mobilnost. Kmalu smo ugotovili, da je podstavek oziroma nosilec <strong>za</strong> <strong>za</strong>stave<br />
novih držav partneric, ki se nahaja v avli naše <strong>šole</strong>, že po nekaj letih mednarodnega<br />
sodelovanja s tujimi šolami premajhen.<br />
Slika 7: F<strong>in</strong>ski <strong>in</strong> slovenski dijak na praktičnem delu pri slovenskem delodajalcu<br />
Foto: M. Gale, 2007.<br />
Pomembno je, da smo skozi vsa ta leta izvajanja <strong>mobilnosti</strong> pridobivali izkušnje, na<br />
katerih lahko gradimo naprej. Poleg tega smo sodelovali še v nekaterih drugih mednarodnih<br />
projektih: Leonardo da V<strong>in</strong>ci <strong>–</strong> prenos <strong>in</strong>ovacij, ki so se tako ali drugače<br />
dotikali <strong>mobilnosti</strong> <strong>in</strong> prenosa naših bogatih izkušenj s tega področja (npr. projekta<br />
PLIMe <strong>in</strong> SIMPLE).<br />
Nismo <strong>za</strong>nemarili niti novega projektnega sodelovanja z državami bivše Jugoslavije.<br />
Dejavno sodelujemo tudi z njimi, s šolami iz Skopja, Kragujevca, Osijeka, Podgorice<br />
<strong>in</strong> drugih mest jugoslovanskega prostora, s katerimi smo stkali močne <strong>projektno</strong> sodelovalne<br />
<strong>in</strong> prijateljske vezi.<br />
85
Slika 8 <strong>in</strong> 9: Mobilnost naših dijakov na F<strong>in</strong>skem<br />
Foto: M. Gale, 2009─2011.<br />
Slika 10 <strong>in</strong> 11: Mobilnost f<strong>in</strong>skih dijakov v Sloveniji<br />
Foto: M. Gale, 2009─2011.<br />
86
3 SKLEP<br />
Kakšne so moje osebne izkušnje, glede na dejstvo, da sem bil vsa ta leta močno vpet<br />
v izvedbo <strong>mobilnosti</strong> dijakov tudi kot učitelj spremljevalec <strong>in</strong> kot učitelj na lastnem<br />
<strong>strokovne</strong>m usposabljanju?<br />
Lahko potrdim, da zelo pozitivne. Z veseljem <strong>in</strong> rad delam z dijaki, z domačimi <strong>in</strong><br />
tujimi. Nasploh je užitek delati z motivirano mlad<strong>in</strong>o, polno pozitivne mladostne življenjske<br />
energije. V <strong>mobilnosti</strong> sem več<strong>in</strong>oma srečeval tovrstne dijak<strong>in</strong>je <strong>in</strong> dijake.<br />
Sicer so se občasno našli posamezni dijaki, domači <strong>in</strong> tuji, <strong>za</strong> katere sem, medtem<br />
ko je izvedba <strong>mobilnosti</strong> že potekala, ugotovil, da imajo neke svoje poglede <strong>in</strong> <strong>in</strong>terese.<br />
A več<strong>in</strong>oma je pomagal resen pogovor, ki se je končal s sprejetimi dogovori <strong>in</strong><br />
praviloma po njem ni več prihajalo do ne<strong>za</strong>želenih pojavov ali dogodkov. Še najpogosteje<br />
oziroma skoraj vsakič se je zgodilo, da so prihajajoči dijaki, po tednu ali dveh<br />
prebivanja na naših tleh, zboleli. V takih primerih sem po svojih najboljših močeh<br />
maksimalno poskrbel <strong>za</strong>nje. Imel sem tudi en zelo resen primer, ki je <strong>za</strong>hteval hitri<br />
prevoz na urgenco <strong>za</strong>radi hudega vnetja dihalnih poti, ki je izredno hitro napredovalo.<br />
Vsakič skušam vzpostaviti z dijaki profesionalen odnos, ki temelji na obojestranskem<br />
<strong>za</strong>upanju <strong>in</strong> ki je nekje vmes med mentorskim, nadrejenim <strong>in</strong> starševskim. V vsakem<br />
trenutku, 24 ur na dan <strong>in</strong> sedem dni v tednu, sem jim na voljo <strong>in</strong> v oporo. To mladim,<br />
ki so oddaljeni od svojcev, veliko pomeni. In to cenijo tudi tuji projektni koord<strong>in</strong>atorji.<br />
Tako sem bil pri izvedbi <strong>mobilnosti</strong> dijakov pogosto kar v trojni vlogi <strong>–</strong> kot organi<strong>za</strong>tor<br />
praktičnega usposabljanja, projektni koord<strong>in</strong>ator <strong>in</strong> tutor.<br />
Kje pa <strong>za</strong>znavam manjše odklone od optimalne izvedbe <strong>mobilnosti</strong> dijakov <strong>in</strong> kje so<br />
še možne izboljšave? S povečevanjem obsega <strong>mobilnosti</strong> je prišlo tudi do delitve<br />
nalog na več koord<strong>in</strong>atorjev. S tem se je pojavil izvedbeni problem usklajenosti njihovega<br />
dela. En primer: meni se ni zdelo dobro, da smo neko šolsko leto istočasno<br />
načrtovali <strong>in</strong> izpeljali tako pošiljanje naših dijakov v partnerske <strong>šole</strong> kot tudi sprejemanje<br />
tujih dijakov <strong>–</strong> kot da bi jih namerno želeli strogo ločiti. Po mojem opozorilu<br />
našim koord<strong>in</strong>atorjem te napake v nadaljevanju nismo ponavljali. Tudi to je učenje v<br />
načrtovanju projektnih <strong>mobilnosti</strong> naše <strong>šole</strong> <strong>in</strong> tujih partnerskih šol.<br />
Mobilnost izvajamo na obeh področjih, sprejemamo tuje dijake <strong>in</strong> pošiljamo partnerjem<br />
naše dijake. Kljub zelo dobrim izkušnjam s prve izmenjave pa <strong>za</strong>nemarjamo »neformalno<br />
plat« izmenjave gostujočih dijakov. Zanemarjamo druženje naših dijakov s<br />
tujimi. Oziroma lepše rečeno, prepuščamo ga njihovi medsebojni iznajdljivosti <strong>in</strong> <strong>in</strong>teresom.<br />
Menim, da to ne poteka v redu, glede na dejstvo, da tuji dijaki vse prepogosto<br />
ob odhodu domov omenjajo, da so se zelo malo ali celo nič družili z našimi dijaki.<br />
87
Tudi naši dijaki po mojem mnenju »precej soprispevajo« k temu. Ko so na izmenjavi v<br />
tuj<strong>in</strong>i, jih tamkajšnji dijaki v<strong>za</strong>mejo s seboj na tekme, izlete, v savno ali plavalni bazen,<br />
na neformalna druženja v mestu, večerne <strong>za</strong>bave <strong>in</strong> podobno. Skratka, ukvarjajo se z<br />
njimi (ni mi znano, ali je to načrtovano s strani njihovih učiteljev/koord<strong>in</strong>atorjev ali ne).<br />
Ko se pa tu pojavijo tamkajšnji dijaki, s katerimi se lahko celo že poznajo, pa na vse<br />
omenjeno »po<strong>za</strong>bijo« <strong>in</strong> ne čutijo neke moralne dolžnosti, da bi kaj podobnega pripravili<br />
<strong>in</strong> naredili <strong>za</strong> dijake, ki so prišli k nam. Na tem področju nas še čakajo izboljšave,<br />
ki bodo nadgradile kvaliteto <strong>mobilnosti</strong>.<br />
Seveda tega področja ni možno preprosto le vnesti v izvedbeni program <strong>mobilnosti</strong>.<br />
S trenutnim stanjem, da to področje prepuščamo spontanosti oziroma meni kot osebi,<br />
ki je največ v stiku s tujimi dijaki na njihovi <strong>mobilnosti</strong> v Sloveniji <strong>in</strong> »tako ali tako«<br />
skrbi <strong>za</strong> njih, menim, ne moremo biti <strong>za</strong>dovoljni. Zato bomo v prihodnje uvedli novosti<br />
na tem področju.<br />
Dobro bi bilo, če bi v program priprave naših dijakov, preden gredo v tuj<strong>in</strong>o, vnesli<br />
tudi to pravilo moralne obveze. V izvedbenem programu dijakov, ki jih sprejmemo, pa<br />
bi po mojem mnenju moralo biti nekaj ur namenjenih tudi poglavju »kulturna <strong>in</strong> geografska<br />
predstavitev mesta <strong>in</strong> dežele, v katero prihajajo«, tako v obliki predstavitev<br />
kot v »živo«, z namenom njihove boljše <strong>in</strong>tegracije v našo kulturno okolje. Tu bi lahko<br />
vključili, poleg ustreznih učiteljev <strong>in</strong> projektnih koord<strong>in</strong>atorjev, tudi <strong>za</strong><strong>in</strong>teresirane<br />
naše dijake prostovoljce. Prepričan sem, da imamo tudi take dijake na šoli, le poiskati<br />
jih moramo, dodatno motivirati <strong>in</strong> tudi to poglavje bo pohvaljeno s strani <strong>za</strong>dovoljnih<br />
odhajajočih tujih dijakov.<br />
88
IMPLEMENTACIJA PROJEKTOV ZDRAVE ŠOLE IN<br />
EKOŠOLE: IZZIVI ZA POVEZOVANJE NACIONALNIH<br />
IN MEDNARODNIH PROJEKTOV<br />
ECO SCHOOL AND SCHOOLS FOR HEALTH<br />
PROJECT IMPLEMENTATION: CHALLENGES TO JOIN<br />
NATIONAL AND INTERNATIONAL PROJECTS<br />
mag. Manca Omahen Majnardi<br />
Srednja poklicna <strong>in</strong> strokovna šola Bežigrad <strong>–</strong> Ljubljana<br />
manca.o.majnardi@spssb.si<br />
Povzetek<br />
Teoretična izhodišča: Vprašanja trajnostnega razvoja <strong>in</strong> skrbi <strong>za</strong> okolje so v <strong>za</strong>dnjih<br />
desetletjih močno okrepila pri<strong>za</strong>devanja tudi izobraževalnega okolja <strong>za</strong> obravnavo<br />
ekoloških vprašanj, ohranjanje biotske raznolikosti <strong>in</strong> čistega bivanjskega okolja. Spremenjen<br />
nač<strong>in</strong> življenja se močno odraža tudi v spremenjenem nač<strong>in</strong>u življenja mladih.<br />
Prav <strong>za</strong>to je umeščanje vseb<strong>in</strong> o zdravju <strong>in</strong> zdravem življenjskem slogu mladih v šolski<br />
prostor v okviru projekta Zdrava šola nuja.<br />
Metodologija: Uporabljena je metoda kvalitativne vseb<strong>in</strong>ske analize realiziranih projektnih<br />
aktivnosti <strong>za</strong> šolska projekta Ekošola <strong>in</strong> Zdrava šola.<br />
Rezultati: Projekta Ekošola <strong>in</strong> Zdrava šola sta na šoli prepoznavna projekta, saj se v<br />
njune aktivnosti vključuje vsako leto več dijakov <strong>in</strong> učiteljev. Projektne aktivnosti povezujemo<br />
z drugimi šolskimi nacionalnimi <strong>in</strong> mednarodnimi projekti ter jih implementiramo<br />
neposredno tako v učni proces kot medpredmetno povezovanje različnih strok.<br />
Razprava: Oba projekta, tako Ekošola kot Zdrava šola, s svojimi nazori, miselnostjo, cilji<br />
<strong>in</strong> smernicami sooblikujeta boljše okolje <strong>za</strong> razvoj otrok <strong>in</strong> mladostnikov. Oba programa<br />
sta iz skromnih <strong>za</strong>četkov prerasla v vseslovensko priznana projekta, katerih del je več<strong>in</strong>a<br />
slovenskih šol. SPSŠB Ljubljana skuša slediti smernicam, ki sta si jih projekta <strong>za</strong>stavila.<br />
Ključne besede: Ekošola, Zdrava šola, projekt<br />
89
Abstract<br />
Theoretical background: The issues of susta<strong>in</strong>able development and environmental<br />
care <strong>in</strong> recent decades have greatly enhanced the efforts of educational environment<br />
and ecological issues, preserv<strong>in</strong>g biodiversity and clean liv<strong>in</strong>g environment. Changed<br />
lifestyle is strongly reflected <strong>in</strong> changed youngsters’ lifestyles. That is why the <strong>in</strong>tegration<br />
of health and young people’s healthy lifestyles <strong>in</strong>to educational curriculum with<strong>in</strong><br />
Schools for Health project is a necessity.<br />
Method: Qualitative content analysis method of realized project activities of Eco<br />
School and Schools for Health projects was used.<br />
Results: Eco Schools and Schools for Health are known school projects as their activities<br />
<strong>in</strong>volve more students and teachers every year. Project activities are <strong>in</strong>tertw<strong>in</strong>ed<br />
with other national and <strong>in</strong>ternational school projects and implemented directly <strong>in</strong> the<br />
learn<strong>in</strong>g process as a cross-curricular <strong>in</strong>tegration of different discipl<strong>in</strong>es.<br />
Discussion: Both projects, Eco Schools and Schools for Health, with their beliefs, mentality,<br />
objectives and guidel<strong>in</strong>es formulate a better environment for development of children<br />
and adolescents. Both programmes, grown from humble beg<strong>in</strong>n<strong>in</strong>gs, are well known thus<br />
<strong>in</strong>clud<strong>in</strong>g a majority of Slovenian schools. SPSŠB tries to follow projects’ set guidel<strong>in</strong>es.<br />
Keywords: Eco Schools, Schools for Health, project.<br />
1 UVOD<br />
Oba projekta temeljita na deležnikih (s poudarkom na dijakih), njun namen pa je preučiti<br />
znanje <strong>in</strong> izkušnje o okolju <strong>in</strong> zdravju, jih aktivno uporabiti izven pouka, tj. v realnih<br />
življenju, <strong>in</strong> znatno prispevati k vprašanju trajnostnega razvoja tako z vidika okolja kot<br />
zdravja mladih (Murphy, 2011).<br />
Kot dolgoletna koord<strong>in</strong>atorica obeh projektov sem se strokovno usposabljala <strong>in</strong> preučevala<br />
tuje primere dobrih praks v sklopu svojih <strong>mobilnosti</strong> v Madridu v Španiji <strong>in</strong><br />
Sonderborgu na Danskem.<br />
2 TEORETIČNA IZHODIŠČA<br />
2.1 Projekt Ekošola: namen <strong>in</strong> cilji projekta<br />
Program Ekošola svetovno združuje 48.000 šol iz 58 držav. V Sloveniji je program<br />
prisoten od 1996 v okviru društva Doves<strong>–</strong>FEE (ang. Foundation for Environmental<br />
Education) Slovenija.<br />
90
Ekošola je mednarodna pobuda, ki spodbuja otroke, učence <strong>in</strong> dijake k aktivnemu sodelovanju<br />
pri sooblikovanju okolja, v katerem živijo. Daje jim možnost sooblikovanja okoljskega<br />
upravljanja. Program je namenjen spodbujanju <strong>in</strong> večanju o<strong>za</strong>veščenosti o trajnostnem<br />
razvoju med otroki, učenci <strong>in</strong> dijaki skozi njihov vzgojni <strong>in</strong> izobraževalni program<br />
ter skozi aktivno udejstvovanje v lokalni skupnosti <strong>in</strong> širše. Ob koncu šolskega leta najuspešnejše<br />
<strong>šole</strong> prejmejo priznanje <strong>–</strong> zeleno <strong>za</strong>stavo. To je tudi ed<strong>in</strong>o javno <strong>in</strong> mednarodno<br />
priznanje slovenskim šolam <strong>za</strong> okoljevarstveno delovanje, skladno z mednarodnimi<br />
kriteriji FEE (Ekošola, 2011).<br />
Program stremi k vključevanju vseh deležnikov izobraževanja, učencev, učiteljev, lokalnega<br />
okolja <strong>in</strong> širše. Participativni (ang. all-<strong>in</strong>clusive) odnos/pristop ima pozitiven<br />
vpliv na mlade, da že v rani mladosti stopijo na pot ekološke o<strong>za</strong>veščenosti <strong>in</strong> tako<br />
pripomorejo k izboljševanju okoljske problematike. Program ne deluje zgolj na nacionalni<br />
ravni, nasprotno, naravnan je širše, mednarodno <strong>in</strong> globalno (Ecoschools,<br />
2014). Spodbuja pove<strong>za</strong>vo vrtcev, šol, dijaških domov, osnovnih <strong>in</strong> srednjih šol <strong>in</strong> fakultet/univerz<br />
k izmenjavi mnenj/<strong>in</strong>formacij o ekologiji. Posledično ne krepi le okoljske<br />
<strong>za</strong>vesti, temveč znatno pomaga pri premagovanju jezikovnih <strong>in</strong> kulturoloških preprek.<br />
Program temelji na metodologiji sedmih korakov <strong>in</strong> je primerljiv z okoljskim standardom<br />
ISO 14001.<br />
2.2 Slovenska mreža zdravih šol: namen <strong>in</strong> cilji projekta<br />
Mreža zdravih šol je v slovenskem prostoru prisotna od poznih osemdesetih let prejšnjega<br />
stoletja, a njene smernice <strong>in</strong> merila ostajajo nespremenjeni: celostna skrb (telesna,<br />
duševna, socialna <strong>in</strong> okoljska) <strong>za</strong> promocijo zdravja mladih. Smelo <strong>za</strong>stavljen<br />
projekt iz osemdesetih let je do danes prerasel v mrežo, ki združuje več kot 57 %<br />
vseh slovenskih šol <strong>in</strong> deluje s podporo M<strong>in</strong>istrstva <strong>za</strong> zdravje, M<strong>in</strong>istrstva <strong>za</strong> izobraževanje,<br />
znanost <strong>in</strong> šport ter Nacionalnega <strong>in</strong>štituta <strong>za</strong> javno zdravje na področju<br />
območne koord<strong>in</strong>acije. Stremi k nač<strong>in</strong>u miselnosti, ki sprem<strong>in</strong>ja življenjske navade<br />
vseh vpetih deležnikov, tj. učencev, učiteljev <strong>in</strong> staršev.<br />
Mreža <strong>za</strong>jema tako vrtce kot osnovne <strong>in</strong> <strong>srednje</strong> <strong>šole</strong>. Koncept je razvojni program<br />
promocije zdravja, ki presega okvir zgolj zdravega življenja <strong>in</strong> vključuje programe<br />
zdrave prehrane, spolnosti, varovalne dejavnosti, sodelovanja z zdravstvenimi <strong>in</strong>stitucijami<br />
ipd. Deluje celostno, saj svoje nazore preslika v učne načrte vrtcev <strong>in</strong> šol,<br />
kont<strong>in</strong>uirano izobražuje nosilce dejavnosti, sodeluje z lokalno skupnostjo <strong>in</strong> posledično<br />
izboljšuje počutje v vrtcih <strong>in</strong> šolah. Poudarek, t. i. rdeča nit Zdrave <strong>šole</strong> se vsako<br />
leto določi sproti, <strong>za</strong>vod pa nato izvede načrtovanje <strong>in</strong> evalvacijo. Zastavljeni cilji<br />
načrta se nadgrajujejo <strong>in</strong> lahko trajajo več let do popolne implementacije. Rdeče niti<br />
91
sledijo družbenemu dogajanju <strong>in</strong> se tako nanašajo na prisotnost alkohola pri mladih,<br />
duševno zdravje, gibanje <strong>in</strong> prehrano, <strong>sodelovanje</strong> staršev <strong>in</strong> <strong>šole</strong>, odnose, medgeneracijsko<br />
<strong>sodelovanje</strong> itd.<br />
Vizija Zdrave <strong>šole</strong> je prisotnost v vseh šolah, saj bomo le tako lahko okrepili skupno<br />
delovanje <strong>za</strong> krepitev zdravja <strong>in</strong> kakovosti življenja otrok <strong>in</strong> mladostnikov. Vizija ni le<br />
znanje, temveč razumevanje zdravja <strong>in</strong> podpornih elementov, potrebnih <strong>za</strong> uspešno<br />
odraščanje <strong>in</strong> razvoj mladostnikov. Sledi smernicam SHE (ang. Schools for Health <strong>in</strong><br />
Europe), katere članica je, ki se ažurno odziva na problematiko v zvezi z zdravjem otrok<br />
<strong>in</strong> mladostnikov <strong>in</strong> stremi k podpori vsem organi<strong>za</strong>cijam <strong>in</strong> strokovnjakom <strong>za</strong> nadaljnji<br />
razvoj <strong>in</strong> vzdrževanje promocije zdravja v šolah v vsaki državi, ki jo <strong>za</strong>gotavlja<br />
evropska platforma <strong>za</strong> promocijo zdravja v šolah (Zdrava šola <strong>in</strong> SHE Network, 2014).<br />
3 REZULTATI IN RAZPRAVA<br />
3.1 Implementacija projekta Ekošola na SPSŠB Ljubljana<br />
SPSŠB Ljubljana je k programu Ekošola pristopila leta 2010 <strong>in</strong> je bila ena izmed<br />
prvih srednjih šol v programu. Program je šola ponotranjila celostno <strong>in</strong> leta 2011 pridobila<br />
najvišje priznanje <strong>–</strong> zeleno <strong>za</strong>stavo. Med letom je sledila metodologiji sedmih<br />
korakov, ki vključujejo ustanovitev Eko odbora, ki združuje tako učitelje kot učence,<br />
akcijski načrt, ki šolo <strong>za</strong>vezuje k izpolnitvi kratko- <strong>in</strong> dolgoročnih ciljev, umestitev<br />
slednjega v kurikul, nadgradnjo izobraževalnega procesa, okoljski pregled <strong>za</strong>voda <strong>in</strong><br />
možne izboljšave, nadzor, spremljavo <strong>in</strong> končno evalvacijo načrtovanih del, obveščanje<br />
<strong>in</strong>/ali o<strong>za</strong>veščanje deležnikov <strong>in</strong> vključevanje okolice ter eko list<strong>in</strong>o.<br />
Šola je v času delovanja v programu Ekošola naredila znaten korak na ekološkem <strong>in</strong><br />
okoljevarstvenem področju. Izpostavljamo nekaj ključnih realiziranih <strong>in</strong>/ali nadgrajenih<br />
projektov (Ekošola, 2011):<br />
●<br />
●<br />
●<br />
●<br />
priprava <strong>in</strong> izdelava energetskega načrta, ki odločilno vpliva na porabo<br />
energije;<br />
izgradnja ekološkega otoka, ki spodbuja pravilno ločevanje odpadkov (papir/karton,<br />
steklo, embalaža, biorazgradljivi odpadki, nevarni odpadki);<br />
izdelava ekokotička <strong>za</strong> zbiranje odpadne električne <strong>in</strong> elektronske opreme<br />
ter baterij z možnostjo ponovne uporabe: namen <strong>in</strong> cilj projekta je dolgoročno<br />
dvigovanje o<strong>za</strong>veščenosti ciljnih javnosti glede ustreznega ravnanja z<br />
odpadno električno <strong>in</strong> elektronsko opremo;<br />
zbiranje odpadnih tonerjev, kartuš <strong>in</strong> trakov;<br />
92
●<br />
●<br />
●<br />
●<br />
●<br />
●<br />
zbiranje tekstilij <strong>in</strong> njihova ponovna uporaba: izdelava trajnostnih nakupovalnih<br />
vrečk;<br />
aktivno <strong>sodelovanje</strong> <strong>in</strong> nagrada v projektu Mladi v svetu energije: cilj <strong>in</strong> pomen<br />
projekta je celovit <strong>in</strong> strokoven pristop k pomenu, porabi, proizvodnji<br />
<strong>in</strong> oskrbi z (električno) energijo <strong>in</strong> nač<strong>in</strong> proizvodnje le-te;<br />
izdelava načrta <strong>za</strong> varčevanje z električno energijo pri uporabi računalniške<br />
opreme: cilj je bil redno spremljanje porabe električne energije računalniške<br />
opreme na šoli, spoznavanje različnih možnosti varčevanja z električno<br />
energijo pri uporabi računalniške opreme, iskanje rešitev s predlogi ukrepov<br />
<strong>za</strong> manjšo porabo energije <strong>in</strong> posledično manjše onesnaževanje okolja, prenos<br />
izkušenj <strong>in</strong> znanja v prakso ter domače okolje, osveščanje odgovornih<br />
v pri<strong>za</strong>devanjih <strong>za</strong> varčevanje z energijo;<br />
aktivno <strong>sodelovanje</strong> v projektu Očistimo Slovenijo;<br />
uporaba ekoloških/predelanih materialov pri izdelavi likovnih del, katerih<br />
prodaja je namenjena zbiranju eko evra z možnostjo sledljivosti <strong>in</strong><br />
zmanjšanje porabe pitne vode: projekt Vodni agent <strong>–</strong> vsaka kapljica šteje.<br />
Projekt Ekošola raste z ustanovo oziroma <strong>za</strong>vodom. Ciljni projekti (odpadki, energija,<br />
voda ipd.) se z leti nadgrajujejo <strong>in</strong> posodabljajo. Cilj je končna izpolnitev <strong>za</strong>stavljenih<br />
ciljev ob čim večji udeležbi vseh deležnikov. Vse spremembe na področju ekologije<br />
so dobrodošle, ker celostno prispevajo k izboljšanju okoljskega odtisa <strong>za</strong>voda, ki pa<br />
neizogibno vodi k bolj trajnostni, cenejši <strong>in</strong> odgovornejši politiki šolskega prostora<br />
(Medved <strong>in</strong> Novak, 2000).<br />
3.2 SPSŠB Ljubljana kot del projekta Zdrava šola<br />
SPSŠB Ljubljana je del projekta Mreža zdravih šol od leta 2008. Pogoj članstva je <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>nost<br />
vseh <strong>za</strong>poslenih, da dejavno sodelujejo v projektu <strong>in</strong> posledično podpirajo<br />
<strong>in</strong> soustvarjajo usmeritve promocije zdravja <strong>in</strong> zdravju prijazno šolsko okolje. Šolski<br />
projekt temelji na načrtovanih dejavnostih, ki <strong>za</strong>sledujejo kriterije <strong>in</strong> se letno nadgrajujejo:<br />
odnos do okolja (dolgoročni cilj je dodatno spodbuditi odnos do okolja), odnos<br />
do sočloveka (dolgoročni cilj je vključenost v humanitarne dejavnosti, medvrstniška/<br />
medsebojna pomoč), odnos do zdravega življenja (obeležitev svetovnih dni: dan brez<br />
cigarete, svetovni dan zdravja itd.) <strong>in</strong> vrsta dejavnosti, ki šolo povezujejo z zunanjimi<br />
<strong>in</strong>stitucijami (zdravstvena preventiva, droge, nenasilna komunikacija, škodljivi uč<strong>in</strong>ki<br />
alkohola, zdrava prehrana, higiena <strong>in</strong> zdravje …). Dejavnosti se osred<strong>in</strong>jajo na deležnike<br />
v obliki delavnic, predavanj, skup<strong>in</strong>skega dela <strong>in</strong>/ali sem<strong>in</strong>arja.<br />
93
4 SKLEP<br />
Članstvo v obeh projektih temelji na pričakovanju izboljšave poučevanja <strong>in</strong>/ali učenja<br />
z iskanjem novih poti neposredno pove<strong>za</strong>nih z ekologijo <strong>in</strong>/ali zdravjem. Letno jih<br />
evalviramo <strong>in</strong> vključimo čim več orodij <strong>za</strong> doseganje <strong>za</strong>stavljenih ciljev.<br />
Razvoj obeh projektov bo v prihodnje temeljil na dosežkih, vrednotah, nenehnem<br />
raziskovanju <strong>in</strong> <strong>in</strong>ovativnih pristopih reševanja okoljske <strong>in</strong> zdravstvene problematike.<br />
Prepletanje z ostalimi projekti, ki se izvajajo na SPSŠB Ljubljana, je tako nujno <strong>za</strong><br />
spoznavanje kulturnih praks kot sestavnega dela vprašanj trajnosti <strong>in</strong> zdravja.<br />
LITERATURA IN VIRI<br />
Ecoschools, 2014. Ecoschools [onl<strong>in</strong>e]. Dostopno na: http://www.ecoschools.global/ [19. 2.<br />
2016].<br />
Ekošola, 2010. Ekošola [onl<strong>in</strong>e]. Dostopno na: http://www.ekosola.si/ [10. 1. 2016].<br />
Medved, S., Novak, P., 2000. Varstvo okolja <strong>in</strong> obnovljivi viri. Ljubljana: Fakulteta <strong>za</strong> strojništvo.<br />
Murphy, G., 2011. Majhni koraki ― velik uč<strong>in</strong>ek <strong>za</strong> čistejši svet. Ljubljana: MK.<br />
SHE Network, 2014. SHE Network [onl<strong>in</strong>e]. Dostopno na: http://www.schools-for-health.eu/<br />
she-network [10. 2. 2016].<br />
Zdrava šola, 2014. Slovenska mreža zdravih šol [onl<strong>in</strong>e]. Dostopno na: http://www.nijz.si/sl/<br />
slovenska-mre<strong>za</strong>-zdravih-sol [10. 2. 2016].<br />
94
eTWINNING KOT PRILOŽNOST ZA VIRTUALNO<br />
UČNO OKOLJE<br />
eTWINNING: OPPORTUNITY FOR VIRTUAL<br />
LEARNING ENVIRONMENT<br />
Inka Nose<br />
Srednja šola <strong>za</strong> gost<strong>in</strong>stvo <strong>in</strong> turizem v Ljubljani<br />
<strong>in</strong>ka.nose@ssgtlj.si<br />
Povzetek<br />
Teoretična izhodišča: Mobilnost predstavlja <strong>za</strong> posameznika <strong>priložnost</strong> <strong>za</strong> osebnostni razvoj<br />
<strong>in</strong> pridobivanje znanja na neformalen ali formalen nač<strong>in</strong>. To mu pomaga razvijati<br />
kompetence timskega dela, ustvarjalnost, prevzemanje odgovornosti, zmožnost reševanja<br />
problemov, izboljšati jezikovne <strong>in</strong> socialne kompetence ... Vse to pa so sposobnosti,<br />
ki jih pri posamezniku cenijo delodajalci, zlasti pri vstopanju mladih na trga dela. Nove IKT<br />
danes omogočajo, da v ospredje učnega procesa stopajo nove oblike <strong>mobilnosti</strong> kot premik<br />
iz »prostorske« v novo obliko <strong>mobilnosti</strong> <strong>–</strong> »virtualno oziroma kognitivno mobilnost«.<br />
To pa lahko dosežemo v učnem okolju na različne nač<strong>in</strong>e <strong>–</strong> tudi s platformo eTw<strong>in</strong>n<strong>in</strong>g.<br />
Metoda: V raziskavi sem uporabila kvalitativni raziskovalni pristop. Uporabila sem metodo<br />
SPIN, ki izpostavlja slabosti, prednosti, <strong>izziv</strong>e <strong>in</strong> nevarnosti uvajanja eTw<strong>in</strong>n<strong>in</strong>ga<br />
v učni proces <strong>za</strong> dijake <strong>in</strong> učitelje.<br />
Rezultati: Prednosti z vidika spremenjene vloge učitelja vidim v nudenju podpore dijakom<br />
<strong>in</strong> spodbujanju aktivnega nač<strong>in</strong>a učenja. Poveča se motiviranost dijakov <strong>in</strong> osmišljanje<br />
usvojenega znanja v avtentični življenjski situaciji (npr. pri tujem jeziku). Pri<br />
dijakih dosežemo hkrati razvijanje številnih kompetenc. To pa seveda pomeni veliko<br />
<strong>izziv</strong>ov tudi <strong>za</strong> učitelja, saj od njega <strong>za</strong>hteva spremenjen pristop poučevanja <strong>in</strong> dodatno<br />
strokovno usposabljanje.<br />
Razprava: Uvajanje eTw<strong>in</strong>n<strong>in</strong>g platforme je <strong>priložnost</strong> <strong>za</strong> vzpostavljanje novih možnosti<br />
virtualnih oziroma kognitivnih <strong>mobilnosti</strong> dijakov v nova učna okolja <strong>in</strong> povezovanje<br />
dijakov iz različnih držav.<br />
Ključne besede: mobilnost, učna okolja, dijaki, učitelji, eTw<strong>in</strong>n<strong>in</strong>g<br />
95
Abstract<br />
Theoretical background: Mobility presents an <strong>in</strong>dividual with an opportunity for personal<br />
development and knowledge acquisition <strong>in</strong> formal and <strong>in</strong>formal way. The latter<br />
helps develop teamwork skills, creativity, accountability, creativity, problem solv<strong>in</strong>g,<br />
language and social skills improvement... Such skills are appreciated <strong>in</strong> young people<br />
when enter<strong>in</strong>g the labour market by future employers. New ICT prioritize new forms of<br />
mobility <strong>in</strong> an educational framework as a shift from „space“ mobility to a new form of<br />
mobility: ‘virtual/cognitive mobility’. This can be achieved <strong>in</strong> the learn<strong>in</strong>g environment<br />
<strong>in</strong> different ways <strong>–</strong> also by us<strong>in</strong>g eTw<strong>in</strong>n<strong>in</strong>g platform.<br />
Method: Qualitative research approach was used. SPIN method expos<strong>in</strong>g strengths,<br />
weaknesses, challenges and risks of <strong>in</strong>troduc<strong>in</strong>g eTw<strong>in</strong>n<strong>in</strong>g <strong>in</strong> the learn<strong>in</strong>g process for<br />
students and teachers was applied.<br />
Results: The advantages, <strong>in</strong> terms of a changed teacher role, can be seen <strong>in</strong> provid<strong>in</strong>g<br />
student support and promot<strong>in</strong>g active ways of learn<strong>in</strong>g. Student motivation<br />
and knowledge of real life situations <strong>in</strong>crease (ex. foreign language teach<strong>in</strong>g). Thus<br />
students achieve a number of competences. This means a lot of challenges for the<br />
teacher as s/he is required to change his/her teach<strong>in</strong>g methods and attend additional<br />
professional tra<strong>in</strong><strong>in</strong>g.<br />
Discussion: Introduc<strong>in</strong>g eTw<strong>in</strong>n<strong>in</strong>g platform is an opportunity to establish new possibilities<br />
of student virtual or cognitive mobility <strong>in</strong> new learn<strong>in</strong>g environments and student<br />
<strong>in</strong>tegration from different countries.<br />
Keywords: mobility, learn<strong>in</strong>g environments, students, teachers, eTw<strong>in</strong>n<strong>in</strong>g<br />
1 UVOD<br />
Spremembe v življenju so stalnica <strong>in</strong> izobraževanje ni nikakršna izjema. Dejstvo pa<br />
je, da mora izobraževanje danes hitreje slediti vsem družbenim spremembam, kot je<br />
pred dvema ali tremi desetletji. Priložnost <strong>za</strong> to nam ponujajo tudi novi pristopi projektnega<br />
povezovanja <strong>in</strong> sodelovanja v šolskem prostoru.<br />
S projektnim delom v šolah sem se prvič seznanila <strong>in</strong> tudi konkretno sodelovala med<br />
svojih pripravništvom na Srednji poklicni <strong>in</strong> strokovni šoli Bežigrad <strong>–</strong> Ljubljana, ko<br />
smo pri pouku geografije <strong>in</strong> prometne geografije v pouk <strong>in</strong>tegrirali pristope projektnega<br />
dela. Geografija <strong>in</strong> še predvsem prometna geografija sta učna predmeta, ki od<br />
mladih <strong>za</strong>htevata razumevanje sodobnega sveta v raznolikosti kultur ter naravnih <strong>in</strong><br />
družbenih značilnosti različnih okolij. Vedno se ni mogoče fizično premakniti v vsa ta<br />
96
odmaknjena okolja po svetu, <strong>za</strong>to je dijakom potrebno drugače, z ustreznimi učnimi<br />
pripomočki ali gradivom, predstaviti, kaj se dogaja v različnih regijah sveta.<br />
Sedaj poučujem geografijo <strong>in</strong> različne predmete s področja turizma na Srednji šoli <strong>za</strong><br />
gost<strong>in</strong>stvo <strong>in</strong> turizem v Ljubljani. Tudi turizem kot hitro razvijajoča se panoga <strong>za</strong>hteva<br />
nov <strong>in</strong> mlad kader, ki se bo hitro prilagajal novim okolišč<strong>in</strong>am, ki bo znal <strong>projektno</strong><br />
iskati nove rešitve <strong>in</strong> ki se bo <strong>projektno</strong> povezoval s partnerji po svetu. Zato je potrebno<br />
mlade, ki se izobražujejo <strong>za</strong> poklice v gost<strong>in</strong>stvu <strong>in</strong> turizmu, naučiti uporabljati<br />
nove IKT <strong>in</strong> platforme <strong>za</strong> mreženje <strong>in</strong> <strong>sodelovanje</strong>. Takšno <strong>priložnost</strong> <strong>za</strong> učenje mladim<br />
ponuja tudi eTw<strong>in</strong>n<strong>in</strong>g.<br />
2 TEORETIČNA IZHODIŠČA<br />
2.1 Novi pogledi na mobilnost<br />
Povezovanje ljudi <strong>in</strong> kultur ter izmenjava idej <strong>in</strong> znanj v zgodov<strong>in</strong>i nista bila še nikoli<br />
tako hitra, enostavna <strong>in</strong> d<strong>in</strong>amična. Mobilnost je danes enostavnejša <strong>in</strong> hitrejša kot kadarkoli<br />
prej. Vstopanje, <strong>sodelovanje</strong> <strong>in</strong> prevzemanje <strong>in</strong>iciativ v mednarodnem prostoru<br />
je postalo nekaj povsem običajnega. Če je bila <strong>za</strong> doseganje teh ciljev nekoč nujna<br />
fizična mobilnost, pa danes globali<strong>za</strong>cijski vplivi omogočajo nove vloge posameznika v<br />
<strong>in</strong>formacijski družbi, saj lahko brez fizične spremembe lokacije oziroma <strong>mobilnosti</strong> dosežemo<br />
podobne uč<strong>in</strong>ke z uporabo najsodobnejše IKT, kar redef<strong>in</strong>ira nač<strong>in</strong> življenja <strong>in</strong><br />
delovne aktivnosti posameznika. Gre <strong>za</strong> novo pojmovanje participacije posameznika v<br />
globalnem svetu <strong>za</strong> doseganje lastnih ciljev v poslovnem ali osebnem življenju. Gre <strong>za</strong><br />
novo razumevanje <strong>mobilnosti</strong> kot premik iz »prostorske <strong>mobilnosti</strong>« v novo obliko <strong>mobilnosti</strong><br />
<strong>–</strong> »virtualno mobilnost«, ki jo lahko identificiramo tudi kot »kognitivno oziroma<br />
miselno mobilnost«. Ker je <strong>za</strong>radi najrazličnejših omejitev v vzgojno-izobraževalnem<br />
procesu pogosto težko doseči fizično mobilnost v novo učno situacijo ali okolje, pa je<br />
prav virtualno kognitivna mobilnost <strong>priložnost</strong> <strong>za</strong> doseganje novih ciljev izobraževanja<br />
v današnjem globalnem učnem prostoru. Virtualna mobilnost je pri izvajanju različnih<br />
oblik pouka lažje izvedljiva, lažje jo je vrednotiti <strong>in</strong> kot <strong>priložnost</strong> <strong>za</strong> kont<strong>in</strong>uiteto lahko<br />
pr<strong>in</strong>aša tudi dolgoročne uč<strong>in</strong>ke.<br />
Z uporabo sodobnih IKT pri pouku lahko dosežemo številne pozitivne uč<strong>in</strong>ke tako<br />
pri delu učitelja kot tudi pri doseganju učnih rezultatov v izobraževalnem procesu pri<br />
dijakih.<br />
Dijaki so danes predvsem <strong>za</strong>radi <strong>in</strong>terneta seznanjeni z dogajanjem po svetu. Vendar<br />
enoznačna uporaba <strong>in</strong>terneta kot medija <strong>za</strong> iskanje podatkov <strong>in</strong> <strong>in</strong>formacij postavlja<br />
dijaka pogosto <strong>in</strong> predvsem v pasivno vlogo, vlogo opazovalca ali tistega, ki samo<br />
97
sprejema <strong>in</strong>formacije. Pogosto dijaki nimajo <strong>priložnost</strong>i <strong>za</strong> kritično vrednotenje <strong>in</strong>formacij<br />
ali dogodkov z vrstniki iz drugih kulturnih okolij, drugih držav. Prav <strong>za</strong>to<br />
menimo, da so »virtualne <strong>mobilnosti</strong>«, kot je <strong>sodelovanje</strong> dijakov iz različnih držav neposredno<br />
v učnem procesu, <strong>priložnost</strong> <strong>za</strong> doseganje učnih ciljev višjih taksonomskih<br />
stopenj. To vsem vključenim pr<strong>in</strong>aša številne prednosti, kot so: izboljšanje ključnih<br />
poklicnih <strong>in</strong> jezikovnih kompetenc, medkulturni dialog, timsko delo v mednarodnem<br />
okolju <strong>–</strong> izboljšanje socialnih kompetenc, povečanje motiviranosti <strong>in</strong> samo<strong>za</strong>vesti,<br />
osebna rast … Spodbuja tudi ustvarjalnost, <strong>in</strong>ovativnost, podjetnost, funkcionalno<br />
pismenost, moralno <strong>in</strong> družbeno kritičnost, prevzemanje odgovornosti ter ne na<strong>za</strong>dnje<br />
možnost uporabe tega znanja kasneje v avtentičnih problemskih situacijah. S tem<br />
je usvojeno znanje osmišljeno, k čemur teži sodobni pouk <strong>in</strong> kar narekujeta gospodarstvo<br />
<strong>in</strong> trg dela.<br />
Delo v mednarodnem kulturnem okolju <strong>in</strong> reševanje konkretnih problemov tudi s pomočjo<br />
virtualne oziroma kognitivne <strong>mobilnosti</strong> je <strong>za</strong>gotovo sodoben pristop poučevanja<br />
<strong>in</strong> učenja na nač<strong>in</strong>, kako lahko mladostnik pridobi kompetence <strong>in</strong> socialne vešč<strong>in</strong>e,<br />
ki jih potrebuje <strong>za</strong> vstop na trg dela <strong>in</strong> samostojno življenje.<br />
2.2 eTw<strong>in</strong>n<strong>in</strong>g: <strong>priložnost</strong> <strong>za</strong> <strong>projektno</strong> delo<br />
Danes je pove<strong>za</strong>va s tujimi učitelji <strong>in</strong> <strong>sodelovanje</strong> v mednarodnih projektih z aktivnim<br />
<strong>sodelovanje</strong>m dijakov v učilnici enostavna. Ena od možnosti je uporaba platforme<br />
eTw<strong>in</strong><strong>in</strong>n<strong>in</strong>g.<br />
eTw<strong>in</strong>n<strong>in</strong>g je skupnost <strong>za</strong> evropske <strong>šole</strong>, ki nudi platformo <strong>za</strong>poslenim (učiteljem,<br />
ravnateljem, knjižničarjem itd.), ki delajo na šoli v eni izmed evropskih držav, ter jim<br />
omogoča komunikacijo, <strong>sodelovanje</strong>, razvijanje projektov, izmenjavo, spodbuja pa<br />
tudi <strong>sodelovanje</strong> evropskih šol s pomočjo IKT tako, da nudi podporo, orodja <strong>in</strong> storitve,<br />
ki šolam poenostavljajo oblikovanje kratkoročnih <strong>in</strong> dolgoročnih partnerstev na<br />
katerem koli predmetnem področju.<br />
Portal učiteljem nudi spletna orodja <strong>za</strong> iskanje partnerjev, oblikovanje projektov, izmenjavo<br />
idej ter dobrih praks <strong>in</strong> jim omogoča takojšnje <strong>sodelovanje</strong> s pomočjo številnih<br />
posebej <strong>za</strong> to prilagojenih orodij, dostopnih na platformi eTw<strong>in</strong>n<strong>in</strong>g 1 . Ne na<strong>za</strong>dnje<br />
pa z nave<strong>za</strong>nimi stiki s partnerskimi šolami lahko učitelji vzpostavimo tudi partnerski<br />
odnos, ki ni omejen na trajanje posameznega projekta.<br />
1 Vir: https://www.etw<strong>in</strong>n<strong>in</strong>g.net/sl/pub/discover/what_is_etw<strong>in</strong>n<strong>in</strong>g.htm<br />
98
3 METODOLOGIJA<br />
V raziskavi sem uporabila kvalitativni raziskovalni pristop. Uporabila sem metodo<br />
SPIN, ki v splošnem opredeljuje slabosti, prednosti, <strong>izziv</strong>e <strong>in</strong> nevarnosti. Sama sem<br />
to analizo uporabila <strong>za</strong> vrednotenje koristi uporabe učne platforme eTw<strong>in</strong>n<strong>in</strong>g v učnem<br />
procesu <strong>za</strong> dijake <strong>in</strong> učitelje.<br />
4 REZULTATI<br />
V mednarodnem projektu, v katerem sta bili vključeni dve šoli, sem ugotavljala uč<strong>in</strong>ke<br />
<strong>sodelovanje</strong> v projektnih aktivnostih <strong>za</strong> dijake <strong>in</strong> učitelje.<br />
99
Tabela 1: SPIN-anali<strong>za</strong> koristi eTw<strong>in</strong>n<strong>in</strong>ga <strong>za</strong> dijake <strong>in</strong> učitelje<br />
SLABOSTI<br />
PREDNOSTI<br />
Učitelji: Dijaki: Učitelji: Dijaki:<br />
- partnerji niso ustrezni;<br />
- v fazi priprave projekta<br />
veliko organi<strong>za</strong>cijskega<br />
dela;<br />
- vsi učitelji niso pripravljeni<br />
sodelovati v takšnih<br />
projektnih aktivnostih;<br />
- odsotnost podpore<br />
vodstva;<br />
- slaba IKT-opremljenost<br />
<strong>šole</strong>.<br />
IZZIVI<br />
- nestrukturirana snov;<br />
- v okviru pouka porabljenega<br />
veliko časa <strong>za</strong><br />
organi<strong>za</strong>cijske aktivnosti;<br />
- vsi dijaki niso dovolj<br />
dobro digitalno pismeni<br />
<strong>za</strong> uporabo sodobnih<br />
IKT;<br />
- v primeru odsotnosti<br />
dijaka od pouka lahko<br />
pretrgamo kont<strong>in</strong>iuteto<br />
projektnega dela.<br />
- učitelj prev<strong>za</strong>me<br />
vlogo mentorja;<br />
- učitelj je motivator<br />
dijakov;<br />
- učitelj prev<strong>za</strong>me<br />
vlogo koord<strong>in</strong>atorja<br />
procesa dela;<br />
- <strong>priložnost</strong> <strong>za</strong><br />
uvajanje sodobnih<br />
pristopov poučevanja.<br />
- samostojno učenje;<br />
- razvija digitalne kompetence;<br />
- razvija jezikovne<br />
kompetence <strong>–</strong> tuji<br />
jezik;<br />
- ustvarjalnost <strong>in</strong> <strong>in</strong>ovativnost;<br />
- kritično razmišljanje;<br />
- reševanje problemov;<br />
- sprejemanje odločitev;<br />
- <strong>sodelovanje</strong>;<br />
- odločanje.<br />
NEVARNOSTI<br />
Učitelji: Dijaki: Učitelji: Dijaki:<br />
- razvijanje organi<strong>za</strong>cijskih<br />
sposobnosti z jasnimi<br />
navodili;<br />
- timsko delo;<br />
- vključitev projektnega<br />
dela v redni pouk;<br />
- potreba po dodatnem<br />
izobraževanju <strong>in</strong> usposabljanju;<br />
- vrednotenje dela dijakov;<br />
- iskanje ustreznih projektov<br />
<strong>za</strong> učno vseb<strong>in</strong>o.<br />
Vir: povzeto po Lipič, 2013.<br />
- <strong>priložnost</strong> <strong>za</strong> <strong>sodelovanje</strong><br />
tudi dijakov s<br />
šibkimi sposobnostmi;<br />
- razumevanje drugih<br />
kultur <strong>in</strong> sprejemanje<br />
drugačnosti;<br />
- izmenjava znanj <strong>in</strong><br />
izkušenj;<br />
- razvijanje projektnih<br />
vešč<strong>in</strong>;<br />
- možnost sodelovanja<br />
tudi izven učilnice;<br />
- spodbujanje sodelovanja<br />
med dijaki <strong>in</strong><br />
učitelji.<br />
- učna vseb<strong>in</strong>a postane<br />
sekundarnega<br />
pomena;<br />
- (so)odvisnost od<br />
partnerja <strong>za</strong> dokončanje<br />
projekta;<br />
- konflikti;<br />
- tekmovalnost.<br />
- slabša kontrola dela<br />
<strong>in</strong> vrednotenje napredka<br />
posameznika;<br />
- potrebno veliko samo<strong>in</strong>iciative<br />
dijaka;<br />
- <strong>projektno</strong> delo <strong>za</strong>senči<br />
usvajanje učne<br />
vseb<strong>in</strong>e.<br />
100
5 RAZPRAVA<br />
V raziskavi sem ugotavljala uč<strong>in</strong>ke virtualne oziroma kognitivne <strong>mobilnosti</strong> na učne<br />
izide dijakov <strong>in</strong> pristope poučevanja učiteljev.<br />
Predvsem so me <strong>za</strong>nimali vidik motiviranosti <strong>za</strong> delo, osmišljenost njihovega znanja<br />
<strong>in</strong> kompetenčna uporaba v avtentičnih situacijah.<br />
Sama sem prednosti videla predvsem z vidika izvajanja projekta, kjer se je moja<br />
vloga spremenila predvsem v nudenje podpore dijakom <strong>in</strong> spodbujanje aktivnega<br />
nač<strong>in</strong>a učenja, namesto pasivi<strong>za</strong>cije dijaka ob klasičnem, frontalnem posredovanju<br />
znanja. Motiviranost dijakov je povečana <strong>in</strong> osmišljena z uporabo znanj v avtentični<br />
situaciji (tuji jezik). Priložnost je tudi <strong>za</strong> razvijanje več kompetenc hkrati. To pa seveda<br />
predstavlja veliko <strong>izziv</strong>ov <strong>za</strong> učitelja, saj <strong>za</strong>hteva tudi od njega spremenjen pristop k<br />
poučevanju <strong>in</strong> drugačne priprave na učni proces.<br />
Zavedati pa se je seveda potrebno tudi slabosti, predvsem jih <strong>za</strong>znam pri sodelovanju<br />
s partnerji, saj se lahko zgodi, da ti ne opravijo dogovorjenih nalog.<br />
6 SKLEP<br />
Znotraj EU je določenih 8 kompetenc, ki so ključne <strong>za</strong> osebno rast <strong>in</strong> razvoj, aktivno<br />
državljanstvo, socialno vključenost <strong>in</strong> <strong>za</strong>poslitev vsakega posameznika, še posebej<br />
pa so potrebne <strong>za</strong>radi visoke stopnje brezposelnosti mladih v Evropi.<br />
Tako je virtualna kognitivna mobilnost postala v vse bolj digitalnem svetu pomembna<br />
izkušnja <strong>za</strong> osebnosti razvoj tako v formalni kot neformalni obliki učenja. Omogoča<br />
aktivno učenje, ki temelji na večji motiviranosti <strong>in</strong> <strong>za</strong>radi bolj osmišljenega učenja<br />
<strong>za</strong>gotavlja trajnejši uč<strong>in</strong>ek. Dijaki se učijo v realnih situacijah <strong>in</strong> preizkušajo svoje vešč<strong>in</strong>e<br />
<strong>in</strong> spretnosti, kar jim omogoča lažji prehod na trg dela.<br />
Namen izobraževanja je opolnomočiti mlade kot bodoče akterje v razvoju družbe <strong>in</strong><br />
gospodarstva s celostnim znanjem <strong>in</strong> izkušnjami. Tako bodo lahko vstopali na trg<br />
dela samo<strong>za</strong>vestno <strong>in</strong> bodo znali pridobljeno znanje osmisliti <strong>in</strong> iskati rešitve. Virtualna<br />
kognitivna mobilnost jim nudi možnost gradnje, izmenjave <strong>in</strong> preizkusa svojih<br />
sposobnosti <strong>in</strong> <strong>priložnost</strong> <strong>za</strong> udejanjanje ustvarjalnosti na realističen nač<strong>in</strong>. Takšen<br />
nač<strong>in</strong> dela jih bolje motivira <strong>in</strong> omogoča bolj produktivno učenje.<br />
Hkrati pa na ta nač<strong>in</strong> mladi gradijo <strong>in</strong> širijo svojo socialno mrežo ter dobijo uvid v<br />
različne kulture <strong>in</strong> družbe. To sprem<strong>in</strong>ja nač<strong>in</strong> dela učitelja <strong>in</strong> ga postavlja v vlogo<br />
101
spodbujevalca aktivnega učenja, ki daje poudarek razvijanju ključnih vidikov učenčevega<br />
razvoja, kot so spoznavna, moralna <strong>in</strong> družbena kritičnost, ustvarjalnost,<br />
<strong>in</strong>ovativnost, podjetnost, funkcionalna pismenost ter razvijanje zmožnosti uporabe<br />
znanja v avtentičnih problemskih situacijah <strong>in</strong> s tem osmišljanje usvojenega znanja<br />
(Sentočnik, 2013).<br />
LITERATURA IN VIRI<br />
Lipič, N., 2013. Mednarodna mobilnost: <strong>izziv</strong>i <strong>za</strong> dijake <strong>in</strong> učitelje srednjih poklicnih <strong>in</strong> strokovnih<br />
šol. Zbornik prispevkov: Nacionalna konferenca Socialna <strong>in</strong> državljanska odgovornost,<br />
Brdo pri Kranju, 10. oktober 2013; str. 101 [onl<strong>in</strong>e]. Dostopno na: http://www.<br />
zrss.si/sidro/files/SIDRO2013-zbornik.pdf [20. 1. 2016].<br />
Sentočnik, S., 2013. Študija uč<strong>in</strong>kov programa Vseživljenjsko učenje na osnovno <strong>in</strong> <strong>srednje</strong>šolsko<br />
izobraževanje z vidika nacionalnih prioritet. Ljubljana: Cmepius, str. 6.<br />
Razvijanje kompetenc učenca s pomočjo eTw<strong>in</strong>n<strong>in</strong>ga. 2014 [onl<strong>in</strong>e]. Dostopno na: http://<br />
files.eun.org/etw<strong>in</strong>n<strong>in</strong>g/book2014/SL_Etw<strong>in</strong>n<strong>in</strong>g_2014.pdf. [5. 3. 2016].<br />
102
USPOSABLJANJE UČITELJEV V MEDNARODNIH<br />
PROJEKTIH <strong>–</strong> PRILOŽNOST ZA IZBOLJŠANJE<br />
KVALITETE POUKA SLOVENŠČINE<br />
TEACHER TRAINING IN INTERNATIONAL PROJECTS<br />
<strong>–</strong> OPPORTUNITY TO IMPROVE SLOVENIAN<br />
LANGUAGE TEACHING<br />
Andrej Gol<strong>in</strong>ar<br />
Srednja poklicna <strong>in</strong> strokovna šola Bežigrad <strong>–</strong> Ljubljana<br />
andrej.gol<strong>in</strong>ar@spssb.si<br />
Povzetek<br />
Teoretična izhodišča: Didaktiko pojmujemo kot vedo o izobraževanju <strong>in</strong> pouku, didaktiko<br />
književnosti pa kot vedo o pouku književnosti. Temeljni cilj didaktike književnosti<br />
je usposabljanje učencev <strong>za</strong> dejaven stik s književnostjo.<br />
Metodologija: Metode <strong>za</strong> dosego temeljnega cilja pa so neizkušenjske <strong>in</strong> izkušenjske.<br />
Izkušenjske metode omogočajo, da učenec pridobiva književne sposobnosti <strong>in</strong> znanje<br />
s pomočjo lastne bralne izkušnje. Izkušenjska metoda je šolska <strong>in</strong>terpretacija književnega<br />
besedila.<br />
Rezultati: Avtor članka, učitelj slovenšč<strong>in</strong>e na Srednji poklicni <strong>in</strong> strokovni šoli Bežigrad<br />
<strong>–</strong> Ljubljana, ki sodeluje pri mednarodnem projektu Passport to your future, je<br />
na praktičnem primeru ure književnosti poka<strong>za</strong>l, kako lahko <strong>sodelovanje</strong> pri projektu<br />
izboljša kvaliteto pouka.<br />
Razprava: Učitelj s <strong>sodelovanje</strong>m v mednarodnih projektih <strong>in</strong> usposabljanjem v tuj<strong>in</strong>i<br />
pridobiva didaktične <strong>in</strong> pedagoške izkušnje, <strong>za</strong>radi katerih kvalitetno sprem<strong>in</strong>ja svojo<br />
prakso poučevanja.<br />
Ključne besede: didaktika književnosti, metode <strong>in</strong> cilji pouka književnosti, šolska<br />
<strong>in</strong>terpretacija književnega besedila<br />
103
Abstract<br />
Theoretical framework: Methodology of teach<strong>in</strong>g def<strong>in</strong>es education and teach<strong>in</strong>g,<br />
methodology of literature def<strong>in</strong>es literature teach<strong>in</strong>g. The ultimate objective of methodology<br />
of literature is to prepare pupils to actively engage <strong>in</strong> literature.<br />
Method: Methods used are experiential and non-experiential. Experiential methods<br />
allow the learner to acquire literary skills and knowledge through their own read<strong>in</strong>g<br />
experience. Experiential school method is <strong>in</strong>terpretation of literary texts.<br />
Results: Actively <strong>in</strong>volved <strong>in</strong> the Passport to Your Future project, I used a practical<br />
example (a literature lesson) to prove how one can improve the quality of teach<strong>in</strong>g by<br />
participat<strong>in</strong>g <strong>in</strong> the project itself.<br />
Discussion: Teachers, by participat<strong>in</strong>g <strong>in</strong> <strong>in</strong>ternational projects and tra<strong>in</strong><strong>in</strong>g abroad,<br />
acquire didactic and pedagogical experience, which consequently <strong>in</strong>fluence and<br />
change their teach<strong>in</strong>g practice.<br />
Keywords: Methodology of literature, methods and aims of literature teach<strong>in</strong>g, school<br />
<strong>in</strong>terpretation of literary texts.<br />
1 UVOD<br />
Pouk je pedagoško osmišljen <strong>in</strong> namerno organiziran proces, ki vzgaja <strong>in</strong> izobražuje posameznika.<br />
Pri pouku učenec razvija ustrezno vedenje, ustvarjalno mišljenje, samostojno<br />
<strong>in</strong> smotrno rešuje problemske situacije. Po Tomić (1997) je pouk po svoji naravi tudi<br />
socialno dogajanje, ki učencem nudi mnoge vzgojne izkušnje. Zato so zelo pomembne<br />
kakovostne socialne <strong>in</strong>terakcije, kar pomeni, da učenec pri pouku izmenjuje svoje izkušnje,<br />
poskuša razumeti druge, učitelj pa si pri<strong>za</strong>deva zmanjšati svojo moč nad učenci.<br />
Sodobni pouk torej <strong>za</strong>hteva aktivnega učitelja, ki je mnogo več kot le prenašalec<br />
učnih vseb<strong>in</strong> na učence. Njegova vloga je zelo pomembna, saj vpliva na učenčev<br />
razvoj (Tomić, 1997). Ni dovolj, da je učitelj strokovnjak <strong>za</strong> svoj predmet, imeti mora<br />
tudi ustrezno pedagoško <strong>in</strong> didaktično usposobljenost. Sodelovanje pri mednarodnih<br />
projektih <strong>in</strong> usposabljanju v tuj<strong>in</strong>i učitelju omogoča, da pri pouku uporabi takšne<br />
učne oblike <strong>in</strong> sredstva ter metode poučevanja, ki omogočajo učencu ustrezno vedenje,<br />
ustvarjalno mišljenje, samostojno <strong>in</strong> smotrno reševanje problemskih situacij.<br />
Pouk postane prostor uč<strong>in</strong>kovite komunikacije med učiteljem <strong>in</strong> učenci, pri katerem ti<br />
niso pasivni prejemniki <strong>in</strong>formacij, ampak aktivni udeleženci učnega procesa.<br />
Članek najprej def<strong>in</strong>ira pojma didaktika <strong>in</strong> književna didaktika, <strong>za</strong>tem pa opredeli cilje<br />
<strong>in</strong> metode pouka književnosti. Predstavi projekt Passport to your future (v nadaljevanju<br />
104
PTYF), ki omogoči učitelju dodatno pedagoško usposabljanje v tuj<strong>in</strong>i. Naštete so prednosti,<br />
ki jih takšno <strong>sodelovanje</strong> pr<strong>in</strong>ese v vzgojno-izobraževalnem procesu <strong>za</strong> učitelja<br />
<strong>in</strong> učenca. Zatem je predstavljen praktični primer, kako udejanjiti te prednosti v praksi.<br />
2 TEORETIČNA IZHODIŠČA<br />
2.1 Didaktika, književna didaktika<br />
Didaktiko 1 def<strong>in</strong>iramo kot vedo o izobraževanju <strong>in</strong> pouku. Proučuje proces izobraževanja<br />
ne glede na to, kdaj <strong>in</strong> kje poteka izobraževanje. Ker je pouk najbolj sistematična<br />
<strong>in</strong> pogosta oblika izobraževanja, jo proučuje tudi didaktika. Naloge didaktike so<br />
med drugim:<br />
● anali<strong>za</strong> izobraževanja nasploh <strong>in</strong> učnega procesa,<br />
● poučevanje <strong>in</strong> učenje,<br />
● komunikacija,<br />
● načela <strong>in</strong> pravila vzgojno-izobraževalnega dela,<br />
● metode <strong>in</strong> oblike učnega dela,<br />
● organi<strong>za</strong>cija učnega procesa,<br />
● razmerje med učencem, učiteljem <strong>in</strong> učno snovjo,<br />
● načrtovanje <strong>in</strong> vrednotenje učnega dela,<br />
● proučevanje izobraževalne tehnologije (Tomić, 1997).<br />
Didaktika književnosti pa je veda o pouku književnosti <strong>–</strong> o njegovih dejavnikih, vseb<strong>in</strong>ah,<br />
ciljih, metodah <strong>in</strong> organi<strong>za</strong>cijskih vprašanjih. Sodi med specialne didaktike <strong>in</strong> je<br />
uporabna ter <strong>in</strong>terdiscipl<strong>in</strong>arna veda (Krakar Vogel, 2013).<br />
Obstaja na dveh ravneh: na teoretično raziskovalni ravni <strong>in</strong> na izvedbeni ravni.<br />
Na teoretično raziskovalni ravni didaktika književnosti z različnimi racionalnimi <strong>in</strong><br />
empiričnimi metodami raziskuje, def<strong>in</strong>ira <strong>in</strong> argumentira spoznanja o sestav<strong>in</strong>ah didaktične<br />
strukture, kot so cilji, vseb<strong>in</strong>e <strong>in</strong> metode, okolišč<strong>in</strong>ah <strong>in</strong> udeležencih pouka<br />
književnosti ter o razmerjih med njimi. Na izvedbeni ravni pa je didaktika književnosti<br />
1 Def<strong>in</strong>icij didaktike je več. Lahko jo def<strong>in</strong>iramo kot teorijo o poučevanju, izobraževanju, pouku, izobraževanju<br />
s poukom ali vedo, ki proučuje tehnike učnega dela. Teorija o poučevanju določa, da je<br />
predmet didaktike vsako poučevanje. Teorija o izobraževanju didaktiko def<strong>in</strong>ira kot proces pridobivanja<br />
znanja, spretnosti, navad <strong>in</strong> razvijanja učenčevih psihofizičnih sposobnosti, medtem ko teorija<br />
o izobraževanju s poukom določa, da je predmet didaktike zgolj izobraževanje s poukom. Pri teoriji<br />
o pouku didaktika proučuje izobraževalno <strong>in</strong> vzgojno plat pouka, medtem ko se def<strong>in</strong>icija didaktike<br />
kot vede, ki proučuje tehnike učnega dela, osredotoča le na opise učnih tehnik (Tomić, 1997).<br />
105
praktično usposabljanje učiteljev na vseh ravneh izobraževanja. Specialni didaktiki<br />
sodelujejo pri umeščanju književnosti v šolski sistem <strong>in</strong> prakso 2 .<br />
2.2 Cilji <strong>in</strong> metode pouka književnosti<br />
SSKJ pojmuje književnost kot »umetnost, ki ima <strong>za</strong> izrazno sredstvo besedo, jezik«,<br />
Kos (1992) pa s književnostjo označuje vsa tista besedila, ki so namenjena predvsem<br />
literarno-estetskemu doživljanju, uč<strong>in</strong>kovanju <strong>in</strong> vrednotenju.<br />
Temeljni cilj pouka književnosti je »usposabljanje učencev <strong>za</strong> dejavno komunikacijo z<br />
literaturo« (Krakar Vogel, 2004, str. 39), usposabljanje učencev <strong>za</strong> uč<strong>in</strong>kovito komunikacijo<br />
s književnostjo. Pri tem učenci razvijajo književne sposobnosti, pridobivajo<br />
književno znanje <strong>in</strong> dojemajo književnost kot posebno vrednoto (Krakar Vogel, 2004).<br />
Vzgojni cilji pouka književnosti so ožji <strong>in</strong> širši. Ožji cilji <strong>za</strong>jemajo učenčevo pozitivno<br />
dojemanje književnosti, pozitiven odnos do literarnega ustvarjanja <strong>in</strong> ljubezen do lepe<br />
knjige (Krakar Vogel, 1993). Širši vzgojni cilji so rezultat dolgotrajnega <strong>in</strong> <strong>za</strong>htevnega<br />
<strong>in</strong>telektualnega napora na kognitivnem nivoju. Teh ne bo učitelj privzgojil učencem v<br />
enem šolskem letu, saj <strong>za</strong>jemajo oblikovanje posameznega splošnega vrednostnega<br />
sistema <strong>in</strong> karakteri<strong>za</strong>cije posameznika (Krakar Vogel, 2004).<br />
Metode pouka književnosti so neizkušenjske <strong>in</strong> izkušenjske.<br />
O neizkušenjskih govorimo, kadar učenci pri pouku književnosti ne sodelujejo z branjem,<br />
temveč frontalno sprejemajo <strong>in</strong>formacije o predmetu. Z izkušenjsko metodo<br />
učenec »pridobiva spoznanja s transformacijo <strong>in</strong> dopolnjevanjem lastne bralne izkušnje«<br />
(Krakar Vogel, 2004, str. 56). Izkušenjska metoda je šolska <strong>in</strong>terpretacija književnega<br />
besedila.<br />
Faze šolske <strong>in</strong>terpretacije so:<br />
●<br />
●<br />
●<br />
●<br />
●<br />
●<br />
●<br />
uvodna motivacija,<br />
napoved besedila <strong>in</strong> njegova umestitev,<br />
<strong>in</strong>terpretativno branje,<br />
premor po branju <strong>in</strong> izražanje doživetij,<br />
razčlenjevanje besedila,<br />
s<strong>in</strong>te<strong>za</strong> <strong>in</strong> vrednotenje,<br />
nove naloge.<br />
2 Specialni didaktiki sodelujejo tudi pri izdelavi učnih načrtov, didaktičnih gradiv <strong>in</strong> pri uvajanju novosti<br />
v delo v razredu (Krakar Vogel, 2004).<br />
106
Uvodna motivacija je <strong>za</strong>snovana na podlagi učenčevih izkušenj, pričakovanj, <strong>za</strong>znav<br />
<strong>in</strong> znanja. Učitelj lahko na tej stopnji ponovi že usvojeno književno znanje, pričakovane<br />
vseb<strong>in</strong>e <strong>in</strong> oblike novega besedila navezuje na že znane literarne oziroma zunajliterarne<br />
izkušnje ali učencu postavi <strong>in</strong>telektualno ali čustveno uganko, problem,<br />
ki ga mora rešiti. Pri napovedi besedila učitelj na kratko predstavi avtorja, okolišč<strong>in</strong>e<br />
nastanka, besedilno vrsto, opozori na neznane <strong>in</strong> nerazumljive besede. Po <strong>in</strong>terpretativnem<br />
branju (glasnem <strong>in</strong> tihem) učitelj pozove učence, da izrazijo svoje prve misli,<br />
vtise, ki jim je pustilo branje besedila. Učenec lahko izrazi svoja občutja nebesedno,<br />
likovno <strong>in</strong> gibalno, ali besedno 3 . Razčlenjevanje besedila <strong>za</strong>jema več taksonomskih<br />
stopenj. Učenec mora po spom<strong>in</strong>u obnoviti poglavitne podatke v takem <strong>za</strong>poredju,<br />
kot se odvijajo v besedilu, <strong>in</strong> umetnostno besedilo prevesti v neumetnostno. Besedilno<br />
celoto zna razčleniti na posamezne sestav<strong>in</strong>e vseb<strong>in</strong>e <strong>in</strong> oblike 4 . Sledi <strong>za</strong>okrožanje<br />
spoznanj, ki poteka na različne nač<strong>in</strong>e: <strong>in</strong>dividualno, skup<strong>in</strong>sko ali v dialogu z<br />
učiteljem. Rezultati spoznanj se oblikujejo v miselni vzorec, preglednico, tabelsko sliko<br />
ali sklepni <strong>za</strong>pis. Po sklepnem povzemanju učenec vrednoti <strong>in</strong> utemelji vrednostno<br />
sodbo o književnem besedilu. Za domačo nalogo napiše spis, v katerem izrazi svoje<br />
celostno doživljanje besedila, ga obnovi, se pouči o literatu <strong>in</strong> njegovem času, lahko<br />
pa <strong>in</strong>terpretira novo besedilo, ki ga primerja z obravnavanim (Krakar Vogel, 2004).<br />
3 PROJEKTNE IZKUŠNJE KOT PRILOŽNOST ZA IZBOLJŠANJE<br />
KVALITETE POUKA SLOVENŠČINE<br />
3.1 »Passport to your future« <strong>in</strong> šolska <strong>in</strong>terpretacija pri slovenšč<strong>in</strong>i<br />
»Passport to your future« (v nadaljevanju PTYF) je projekt v okviru projekta Erasmus+<br />
Ključni ukrep 2 (KA2), ki s svojimi rezultati pripomore k izboljšanju <strong>za</strong>poslitvenih možnosti<br />
mladih, mlad<strong>in</strong>skemu delu <strong>in</strong> h krepitvi kompetenc, ki bodo mladim pomagale<br />
do <strong>za</strong>želene <strong>za</strong>poslitve. V PTYF sodelujejo 4 evropske <strong>šole</strong> 5 , med njimi tudi Srednja<br />
poklicna <strong>in</strong> strokovna šola Bežigrad <strong>–</strong> Ljubljana. V projektu PTFY, v katerem sodeluje<br />
30 učencev od 2. do 4. letnika <strong>in</strong> 5 učiteljev ter traja dve leti (2014─2016), učenci<br />
pridobivajo spretnosti <strong>in</strong> kompetence, ki jim bodo pomagale do hitre <strong>in</strong> ustrezne <strong>za</strong>poslitve<br />
na lokalnem, državnem ali mednarodnem trgu delovne sile. Učenci se udeležujejo<br />
vsakotedenskih delavnic, geografskih <strong>in</strong> jezikovnih priprav, s katerimi krepijo<br />
3 Besedno izražanje je lahko enogovorno, dvogovorno, pisno, ustno, opisno ali ustvarjalno (Krakar<br />
Vogel, 2004).<br />
4 Učenec zna v književnem besedilu poiskati glavne motive, temo, ideje, označiti glavne osebe, poiskati<br />
rimo, lirski subjekt, figure, trope itd.<br />
5 Poleg Srednje <strong>poklicne</strong> <strong>in</strong> <strong>strokovne</strong> <strong>šole</strong> Bežigrad <strong>–</strong> Ljubljana sodelujejo v PTYF tudi f<strong>in</strong>ska osnovna<br />
šola Isoniitun koulu <strong>in</strong> dve srednji šoli, iz Velike Britanije Meadowhead School Academy Trust ter<br />
španska Fundacion San Valero.<br />
107
osebnostne vešč<strong>in</strong>e, ki jim bodo pomagale ob vstopu na nepredvidljivi <strong>za</strong>poslitveni<br />
trg. V okviru PTYF učenci obiščejo tudi f<strong>in</strong>sko, špansko <strong>in</strong> angleško šolo, s katerimi<br />
sodeluje Srednja <strong>in</strong> poklicna šola Bežigrad <strong>–</strong> Ljubljana, <strong>in</strong> v tednu dni, ki ga preživijo<br />
v tuj<strong>in</strong>i, med drugim spoznajo njihov trg dela, <strong>za</strong>poslitvene možnosti, še izboljšajo<br />
svoje znanje angleškega jezika <strong>in</strong> sodelujejo pri projektnih aktivnostih, ki jih pripravijo<br />
tuji <strong>in</strong> domači učitelji.<br />
Projekti, kot so PTYF, omogočajo učitelju kvalitetnejši <strong>in</strong> drugačen pouk predmeta,<br />
ki ga poučuje. Učencem predstavi učne vseb<strong>in</strong>e, ki jih obravnavajo njihovi vrstniki v<br />
drugih državah, pri pouku uporabi metode poučevanja, učne oblike <strong>in</strong> učne metode,<br />
ki so jih uporabljali učitelji v tujih državah. Takšni projekti omogočijo, da učitelj ne izvaja<br />
pouka »mehanično« po predpisanem kurikulumu, ampak postane »razmišljujoči<br />
praktik«. To je učitelj, ki kritično razmišlja o ciljih, vseb<strong>in</strong>i <strong>in</strong> izvedbi učne ure, raziskuje<br />
<strong>in</strong> posledično sprem<strong>in</strong>ja svojo prakso poučevanja. Poleg samospraševanja o delu v<br />
razredu pa učitelj, »razmišljujoči praktik«, razmišlja tudi o širših družbenih <strong>in</strong> etičnih<br />
vidikih prakse, ko vidi, kako to udejanjajo tuji učitelji, <strong>in</strong> po Marentič Požarnik (2000)<br />
jih mora tudi javno artikulirati, da dejavno vpliva na razvoj šolske politike.<br />
Ker je tema zelo obširna <strong>in</strong> kompleksna, bom v članku poka<strong>za</strong>l, kako lahko <strong>sodelovanje</strong><br />
pri mednarodnih projektih, kot je PTYF, omogoči kvalitetnejši pouk pri urah<br />
književnosti. Učiteljeva angažiranost <strong>za</strong> drugačen pouk književnosti prispeva k njegovi<br />
ustreznejši literarnostrokovni, splošni pedagoški <strong>in</strong> književnodidaktični usposobljenosti<br />
6 . Na Srednji <strong>in</strong> poklicni šoli Bežigrad <strong>–</strong> Ljubljana poučujem slovenšč<strong>in</strong>o,<br />
<strong>za</strong>to se mi je zdelo primerno, da učenci z izkušenjsko metodo spoznajo književnost<br />
<strong>in</strong> književnike držav, ki so jih obiskali. PTYF tako omogoča, da učenci uresničujejo<br />
tudi cilje književne didaktike.<br />
V oktobru 2015 sem s <strong>projektno</strong> koord<strong>in</strong>atorico projekta PTYF Katar<strong>in</strong>o Pirnat <strong>in</strong> 10<br />
dijaki <strong>za</strong> teden dni obiskal f<strong>in</strong>sko šolo Isoniitun koulu blizu Hels<strong>in</strong>kov. V Predmetnem<br />
izpitnem katalogu <strong>za</strong> poklicno maturo iz slovenšč<strong>in</strong>e 2014 (2012) 7 <strong>in</strong> na seznamu<br />
literarnih del <strong>za</strong> <strong>za</strong>ključni izpit ni navedenega nobenega f<strong>in</strong>skega književnika. Učenci<br />
tako nimajo možnosti, da bi se v času formalnega izobraževanja seznanili s f<strong>in</strong>sko<br />
literaturo. Prav <strong>za</strong>to se mi je zdel enotedenski obisk F<strong>in</strong>ske primeren <strong>za</strong> odkrivanje<br />
f<strong>in</strong>ske literature.<br />
6 Literarnostrokovna usposobljenost pomeni, da je učitelj strokovnjak <strong>za</strong> književnost, splošna pedagoška<br />
usposobljenost je učiteljevo vedenje o naravi <strong>in</strong> okolišč<strong>in</strong>ah svojega dela <strong>in</strong> književnodidaktična<br />
sposobnost pomeni učiteljevo primerno ravnanje z literarnim znanjem v okviru pedagoškega<br />
procesa (Krakar Vogel, 2004).<br />
7 Predmetni izpitni katalog <strong>za</strong> poklicno maturo iz slovenšč<strong>in</strong>e 2014 velja tudi <strong>za</strong> leti 2015 <strong>in</strong> 2016.<br />
108
Učenci so preživeli popoldne tudi v Hels<strong>in</strong>kih. Ogledali so si mesto <strong>in</strong> njegove znamenitosti.<br />
V središču Hels<strong>in</strong>kov sta tudi kipa E<strong>in</strong>a Le<strong>in</strong>a <strong>in</strong> Aleksisa Kivija 8 . E<strong>in</strong>o Le<strong>in</strong>o velja<br />
<strong>za</strong> pionirja f<strong>in</strong>ske poezije. Ustvarjal je na prelomu 19. <strong>in</strong> 20. stoletja, njegove pesmi<br />
pa so zmes ljudskega <strong>in</strong> modernega pesništva. Med F<strong>in</strong>ci je zelo priljubljen. Aleksis<br />
Kivi velja <strong>za</strong> enega najpomembnejših f<strong>in</strong>skih pripovednikov. Leta 1870 je izdal prvo<br />
pripovedno delo v f<strong>in</strong>šč<strong>in</strong>i Sedem bratov. Še danes F<strong>in</strong>ci Sedem bratov ocenjujejo<br />
kot eno izmed »največjih« del f<strong>in</strong>ske književnosti, velja pa tudi kot obvezno domače<br />
branje v osnovnih šolah. Oba avtorja lahko obravnavamo v okviru delne šolske <strong>in</strong>terpretacije<br />
9 pri pouku književnosti v 2. <strong>in</strong> 3. letniku <strong>poklicne</strong>ga izobraževanja <strong>in</strong> v 2.<br />
<strong>in</strong> 3. letniku <strong>strokovne</strong>ga izobraževanja. Besedilo <strong>in</strong> vprašanja prilagodimo stopnji <strong>in</strong><br />
vrsti izobraževanja.<br />
Za uvodno motivacijo učenci pokažejo sošolcem fotografije Hels<strong>in</strong>kov. Učenci, ki niso<br />
bili na izmenjavi, dobijo tako prvi vtis o glavnem mestu F<strong>in</strong>ske. Zatem sledijo fotografije<br />
kipov E<strong>in</strong>a Le<strong>in</strong>a <strong>in</strong> Aleksisa Kivija. Učitelj vpraša učence o njihovih prvih vtisih ob<br />
ogledu fotografij. Ugotavljajo tudi, <strong>za</strong>kaj se je kipar odločil <strong>za</strong> takšno predstavitev književnikov<br />
<strong>in</strong> ali opazijo kakšne simbolične elemente na kipih. Na koncu svoje mnenje<br />
izrazijo tudi učenci, ki so bili na F<strong>in</strong>skem.<br />
Sledi napoved <strong>in</strong> umestitev. Učenci izvedo, da so si ogledali kipa E<strong>in</strong>a Le<strong>in</strong>a <strong>in</strong> Aleksisa<br />
Kivija. Učitelj učence seznani z življenjem <strong>in</strong> literarnim delovanjem obeh avtorjev,<br />
lahko pa predstavitev pripravijo tudi učenci, ki so bili na izmenjavi. Ob tem učitelj<br />
pokaže še več slik, portretov obeh književnikov. Ker je pesnik Le<strong>in</strong>o črpal navdih <strong>za</strong><br />
svoje pesmi iz f<strong>in</strong>ske folklore, lahko dijaki pri tem poslušajo f<strong>in</strong>ske narodne pesmi.<br />
Naslednja fa<strong>za</strong> didaktične komunikacije je predstavitev odlomka <strong>in</strong> izražanje vtisov.<br />
Učitelj razdeli list z odlomkom ali odlomki iz romana Aleksisa Kivija Sedem bratov 10 .<br />
Po prebranem odlomku učence vpraša, ali jim je bil odlomek všeč <strong>in</strong> kako bi svoje<br />
odgovore utemeljili.<br />
8 Oba književnika veljata <strong>za</strong> klasika f<strong>in</strong>ske literature, a kljub temu nista omenjena v Kosovem Pregledu<br />
svetovne književnosti (1986).<br />
9 Poznamo delno <strong>in</strong> celostno šolsko <strong>in</strong>terpretacijo. Delna ne <strong>za</strong>jema celotnega besedila ali pa se ne<br />
odvija na vseh spoznavno-sprejemnih stopnjah. Učenci obravnavajo odlomek ali več odlomkov iz<br />
daljših besedil. Pri celostni šolski <strong>in</strong>terpretaciji dijaki obravnavajo celotno književno delo na vseh<br />
spoznavno-sprejemnih stopnja (Krakar Vogel, 2004). V članku bom podrobneje poka<strong>za</strong>l primer delne<br />
šolske <strong>in</strong>terpretacije, v nadaljevanju pa samo navedel f<strong>in</strong>sko književno delo kot ustrezen primer<br />
celostne šolske <strong>in</strong>terpretacije.<br />
10 Roman Aleksisa Kivija Sedem bratov je izšel pri Cankarjevi <strong>za</strong>ložbi leta 1964, prevajalec je Jože<br />
Dolenc. Učitelj se sam odloči, kateri odlomek (ali odlomke) bo predstavil učencem. V slovenšč<strong>in</strong>o ni<br />
prevedenih literarnih del E<strong>in</strong>a Le<strong>in</strong>a, čeprav jih je izdal več kot sedemdeset.<br />
109
Pri analizi odlomka učitelj razdeli lističe z vprašanji o vseb<strong>in</strong>i odlomka. Učenci lahko<br />
odgovarjajo na vprašanja tudi v paru. Odgovori na vprašanja pomagajo učencem, da<br />
kasneje razberejo glavne motive, temo, sporočilo, oznako glavnih oseb <strong>in</strong> jezikovno-<br />
-stilne prv<strong>in</strong>e. Skušajo priti do skupnih ugotovitev.<br />
Učitelj prosi učence, naj ugotovitve <strong>in</strong> lastne vtise ter mnenja, ki so jih dobili o romanu,<br />
strnejo v nekaj povedi, ki jih bodo kasneje prebrali. Nekaj učencev na glas prebere svoje<br />
sestavke. Učitelj te <strong>za</strong>piše na tablo, učenci pa jih <strong>za</strong>pišejo v svoje zvezke.<br />
Za domačo nalogo lahko učenci nadaljujejo zgodbo ali po odlomku napišejo scenarij,<br />
ki ga bodo pri naslednji uri slovenšč<strong>in</strong>e odigrali.<br />
110<br />
Operativni cilji izvedene šolske ure so:<br />
1. učenci spoznajo nova književnika;<br />
2. učenci spoznajo novo besedilo <strong>in</strong> ga razumejo;<br />
3. učenci opredelijo svoj odnos do prebranega besedila <strong>in</strong> ga ovrednotijo na<br />
podlagi bralnega doživetja;<br />
4. učenci <strong>za</strong>njo analizirati odlomek glede na glavne motive, tematiko, ideje,<br />
literarne osebe, čas <strong>in</strong> prostor dogajanja ter glede na jezikovno-stilne<br />
prv<strong>in</strong>e;<br />
5. učenci se znajo do besedila kritično opredeliti.<br />
Učne oblike: frontalna, delo v paru.<br />
Metode poučevanja: razlaga, delo z besedilom, pogovor, delo z lističi.<br />
Učna sredstva: fotografije, zgoščenka, tabelska slika, učni lističi.<br />
Naveden je primer učenčevega spoznavanja s f<strong>in</strong>sko književnostjo, vendar lahko učitelj<br />
uporabi to učno pripravo tudi <strong>za</strong> učenčevo seznanjanje s književniki <strong>in</strong> njihovimi<br />
literarnimi dosežki iz drugih držav. Kot ustrezen primer celostne šolske <strong>in</strong>terpretacije<br />
so romani tudi pri nas zelo priljubljenega f<strong>in</strong>skega romanopisca Arta Paasil<strong>in</strong>ne 11 .<br />
Njegovi romani so polni nenavadnih dogodivšč<strong>in</strong>, oseb 12 , humorja <strong>in</strong> vitalizma, kar<br />
zna pritegniti mladega bralca.<br />
11 Njegov roman Očarljivi skup<strong>in</strong>ski samomor smo slovenisti na Srednji poklicni <strong>in</strong> strokovni šoli<br />
Bežigrad <strong>–</strong> Ljubljana v šolskem letu 2015/16 izbrali kot eno izmed možnosti <strong>za</strong> domače branje v 3.<br />
letniku poklicnih programov.<br />
12 Po Bernardu Nežmahu (2011) Paasil<strong>in</strong>novi junaki radi prestopajo meje <strong>za</strong>kona, so nekakšni družbeni<br />
izobčenci, ki pa ne ogrožajo drugih. Uspejo najti nač<strong>in</strong>e, kako v sožitju bivati z okolico. Paasil<strong>in</strong>na<br />
je na strani čudakov <strong>in</strong> potepuhov <strong>in</strong> o njih piše tako mamljivo, da bi tudi bralec želel preizkusiti tak<br />
nač<strong>in</strong> bivanja.
4 SKLEP<br />
Cilj književne didaktike je usposobiti učence <strong>za</strong> dejaven stik z literaturo. Učenci tako<br />
pridobivajo književne sposobnosti, književno znanje <strong>in</strong> dojemajo književnost kot posebno<br />
vrednoto. Učitelj s premišljenimi strategijami vodi učence na poti do dejavnega<br />
stika z literaturo, tako da jo ta opazuje, o njej razmišlja, svoje vtise ubeseduje <strong>in</strong><br />
literarna sporočila ponotranji. Metode <strong>za</strong> dosego cilja so različne: neizkušenjske <strong>in</strong><br />
izkušenjske. Učenec z izkušenjsko metodo pridobiva bralske izkušnje, ki bodo oblikovale<br />
njegov vrednostni sistem.<br />
Učenci pri pouku slovenšč<strong>in</strong>e obravnavajo dela književnikov, ki so <strong>za</strong>pisana v kurikulumih.<br />
Prav <strong>za</strong>to lahko različni mednarodni projekti v okviru programa Erasmus+,<br />
kot je PTYF, omogočajo, da se učenci seznanijo tudi z manj znanimi književniki <strong>in</strong><br />
njihovimi deli. Dijaki v okviru projekta PTYF <strong>za</strong> teden dni odpotujejo na F<strong>in</strong>sko, v<br />
Španijo <strong>in</strong> Veliko Britanijo, kar omogoča učitelju, da jih na »licu mesta« seznani s književniki,<br />
ki niso dobili vstopa v slovenske učne načrte. Učitelj s šolsko <strong>in</strong>terpretacijo<br />
teh književnikov nadaljuje že v tuj<strong>in</strong>i ali ob vrnitvi v Sloveniji. V članku je opisan primer<br />
take šolske <strong>in</strong>terpretacije, ki učence seznani s f<strong>in</strong>skima književnikoma E<strong>in</strong>a Le<strong>in</strong>a <strong>in</strong><br />
Aleksisa Kivija.<br />
Učitelju <strong>sodelovanje</strong> pri mednarodnih projektih <strong>in</strong> <strong>strokovne</strong>m usposabljanju v tuj<strong>in</strong>i<br />
pomaga pri kvalitetnejši izvedbi pouka, uporabi drugačnih učnih metod <strong>in</strong> oblik.<br />
Izvajanje učnega procesa ni več monotono podajanje podatkov, temveč d<strong>in</strong>amičen<br />
proces, v katerega učitelj vnaša pedagoške metode <strong>in</strong> oblike, ki jih že uporabljajo<br />
tuji učitelji. Sodelovanje pri različnih mednarodnih projektih je <strong>priložnost</strong> <strong>za</strong> menjavo<br />
pedagoških izkušenj <strong>in</strong> znanj s tujimi učitelji <strong>in</strong> spoznavanje novih nač<strong>in</strong>ov poučevanj.<br />
Učitelj ne bo več le »mehanični« izvajalec pouka, temveč »razmišljujoči praktik«, ki<br />
kritično razmišlja o ciljih, vseb<strong>in</strong>i <strong>in</strong> izvedbi učne ure, raziskuje <strong>in</strong> posledično sprem<strong>in</strong>ja<br />
svojo prakso poučevanja. S preizkušanjem <strong>in</strong> uvajanjem novih praks poučevanja<br />
bo učitelj pri učencih »zbudil ponovno <strong>za</strong>nimanje« <strong>za</strong> učno snov oziroma <strong>za</strong> šolski<br />
predmet. Učenci, ki sodelujejo pri mednarodnih projektih, pa usvajajo znanje z izkušenjskim<br />
učenjem. Izkušenjsko učenje je proces, v katerem učenci niso le pasivni<br />
prejemniki podatkov, ampak preko konkretne izkušnje <strong>in</strong> opazovanja ter refleksije<br />
oblikujejo abstraktne procese. Utemeljitelj izkušenjskega učenja David Kolh imenuje<br />
tovrstno usvajanje učne snovi popolno učenje (Tomić, 1997). Šola na ta nač<strong>in</strong> pridobiva<br />
učitelje, ki se trudijo <strong>za</strong> kvaliteten učni proces, se dodatno izobražujejo, usposabljajo<br />
<strong>in</strong> dijake, ki aktivno prispevajo h kvalitetnemu pouku. Vse to pa vodi k večji<br />
prepoznavnosti <strong>in</strong> ugledu <strong>šole</strong> doma <strong>in</strong> v tuj<strong>in</strong>i.<br />
111
LITERATURA IN VIRI<br />
Furlan Brec, M. (ur.), 2012. Predmetni izpitni katalog <strong>za</strong> poklicno maturo <strong>–</strong> slovenšč<strong>in</strong>a. Dostopno<br />
na: http://www.ric.si/mma/P-SLM-2014%20ISSN/2012092610051743/ [24. 2.<br />
2016].<br />
Kos, J., 1992. Pregled slovenskega slovstva. Ljubljana: DZS, str. 5.<br />
Kos, J., 1986. Pregled svetovne književnosti. Ljubljana: DZS, str. 269-273.<br />
Krakar Vogel, B., 2004. Poglavja iz didaktike književnosti. Ljubljana: DZS, str. 10-11, 28-47,<br />
53-60, 78-105.<br />
Krakar Vogel, B., 1993. Razsežnosti učiteljeve usposobljenosti <strong>za</strong> poučevanje književnosti.<br />
Jezik <strong>in</strong> slovstvo (38) 5, str. 179-180.<br />
Krakar Vogel, B., 2013. Razvoj slovenistične didaktične književnosti. Slavistična revija 61 (1),<br />
str. 157.<br />
Marentič Požarnik, B., 2000. Profesionali<strong>za</strong>cija izobraževanja učiteljev <strong>–</strong> nujna predpodstavka<br />
uspešne prenove. Vzgoja <strong>in</strong> izobraževanje 31 (4), str. 4-11.<br />
Nežmah, B., 2011. Arto Paasil<strong>in</strong>na: Srečni človek [onl<strong>in</strong>e]. Mlad<strong>in</strong>a. Dostopno na: http://<br />
www.mlad<strong>in</strong>a.si/54389/arto-paasil<strong>in</strong>na-srecni-clovek/ [5. 4. 2016].<br />
Tomić, A., 1997. Izbrana poglavja iz didaktike. Ljubljana: Center FF <strong>za</strong> pedagoško izobraževanje,<br />
str. 3-4, 31-32.<br />
Slovar slovenskega knjižnega jezika. Dostopno na: http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html [23. 2.<br />
2016].<br />
112
VLOGA UČITELJA SPREMLJEVALCA NA MOBILNOST<br />
DIJAKOV V TUJINO: ODGOVORNOST IN IZZIV<br />
ROLE OF TEACHERS MENTORS IN STUDENT<br />
MOBILITY ABROAD: RESPONSIBILITY AND<br />
CHALLENGE<br />
Irena Modic Čož<br />
Srednja poklicna <strong>in</strong> strokovna šola Bežigrad <strong>–</strong> Ljubljana<br />
irena.modic.coz@spssb.si<br />
Povzetek<br />
Teoretična izhodišča: Vloga spremljevalnih oseb pri načrtovanju <strong>in</strong> izvedbi projektnih<br />
aktivnostih <strong>in</strong> <strong>mobilnosti</strong> dijakov v programih Leonardo da V<strong>in</strong>ci <strong>in</strong> Erasmus+ KA1 je<br />
ključna. Gre <strong>za</strong> prepletanje vlog spremljevalca, koord<strong>in</strong>atorja, pogosto tudi tutorja,<br />
celo starša, osebnega svetovalca <strong>in</strong> prijatelja.<br />
Metoda: V prispevku sem uporabila metodo analize <strong>za</strong> oceno vloge spremljevalne<br />
osebe na področju mednarodnih <strong>mobilnosti</strong> dijakov SPSŠB Ljubljana.<br />
Rezultati: Šola v <strong>za</strong>dnjem desetletju izvaja številne projekte <strong>mobilnosti</strong> dijakov. Sama<br />
sem dijake v tuj<strong>in</strong>o na njihovo praktično usposabljanje spremljala skupaj šestkrat, v tri<br />
različne države: F<strong>in</strong>sko, Italijo <strong>in</strong> Estonijo.<br />
Razprava: Spremljanje dijakov na mobilnost <strong>in</strong> pomoč pri njihovi <strong>za</strong>četni <strong>in</strong>tegraciji<br />
v novo izobraževalno <strong>in</strong> kulturno okolje sta zelo odgovorni nalogi. Dijake je potrebno<br />
pripraviti na večtedensko samostojno življenje <strong>in</strong> usposabljanje v tuj<strong>in</strong>i. Ob <strong>za</strong>četnih<br />
<strong>za</strong>dregah, predvsem <strong>za</strong>radi prihoda v tujejezikovno področje, nudi učitelj spremljevalec<br />
dijakom pomoč pri vzpostavljanju kontaktov s tujimi učitelji, dijaki <strong>in</strong> delodajalci ter<br />
jih vzpodbuja, da spregovorijo v tujem jeziku. Izmenjava je še bolj uspešna, če tudi<br />
skup<strong>in</strong>a med seboj vzpostavi dobre odnose, da se lahko <strong>za</strong>nesejo drug na drugega <strong>in</strong><br />
si pomagajo. Učitelj spremljevalec s svojo osebnostjo, <strong>za</strong>gnanostjo <strong>in</strong> motiviranostjo<br />
pri tem odigra pomembno vlogo.<br />
113
Predstavila bom osebne izkušnje pri spremljanju dijakov na izmenjavah v tuj<strong>in</strong>i. Meni<br />
so te izkušnje v veliko <strong>za</strong>dovoljstvo, ker vem, da dijakom pomagam pri doseganju<br />
ciljev usposabljanja, pri spoznavanju novih dežel <strong>in</strong> pripravi na samostojno življenje.<br />
Ključne besede: <strong>mobilnosti</strong>, dijaki, učitelj spremljevalec, praksa, samostojno življenje<br />
Abstract<br />
Theoretical framework: The role of accompany<strong>in</strong>g persons (mentors), <strong>in</strong> plann<strong>in</strong>g and<br />
implementation of project activities and student mobility <strong>in</strong> Leonardo da V<strong>in</strong>ci and<br />
Erasmus + KA1 programmes, is of outmost importance. The role of mentor is <strong>in</strong>tertw<strong>in</strong>ed<br />
with a variety of planned and unplanned tasks. First and foremost s/he is<br />
student’s companion, coord<strong>in</strong>ator, tutor, parent and even personal adviser and friend.<br />
Method: Analysis method to assess the role of mentors <strong>in</strong> the field of <strong>in</strong>ternational<br />
mobility was used.<br />
Results: SPSŠB carried out numerous student mobility projects <strong>in</strong> the past decade. I<br />
was a teacher mentor six times <strong>in</strong> three different countries: F<strong>in</strong>land, Italy and Estonia.<br />
Discussion: The task of monitor<strong>in</strong>g student mobility and help<strong>in</strong>g with their <strong>in</strong>itial <strong>in</strong>tegration<br />
<strong>in</strong> the new educational and cultural environment is very responsible. Students<br />
must be prepared for <strong>in</strong>dependent liv<strong>in</strong>g and tra<strong>in</strong><strong>in</strong>g abroad last<strong>in</strong>g for several weeks.<br />
After the <strong>in</strong>itial embarrassment, ma<strong>in</strong>ly due to arrival to a foreign language area, students<br />
receive assistance <strong>in</strong> establish<strong>in</strong>g contacts with foreign teachers, students and<br />
employers. They need confirmation and encouragement to speak <strong>in</strong> a foreign language.<br />
Student exchange is even more successful if a group among themselves establishes<br />
a good relationship so they can rely on each other. A teacher mentor, with his/<br />
her personality, enthusiasm and motivation, plays an important role.<br />
Personally, I f<strong>in</strong>d help<strong>in</strong>g students achieve the objectives of tra<strong>in</strong><strong>in</strong>g, gett<strong>in</strong>g to know<br />
new countries and prepar<strong>in</strong>g them for <strong>in</strong>dependent liv<strong>in</strong>g very satisfy<strong>in</strong>g.<br />
Keywords: mobility, students, teacher companion/mentor, tra<strong>in</strong><strong>in</strong>g, <strong>in</strong>dependent liv<strong>in</strong>g.<br />
1 UVOD<br />
Ljudje smo zvedava bitja, radi potujemo v neznane kraje, spoznavamo nove ljudi <strong>in</strong> njihove<br />
navade ter običaje. Še posebej si tega želijo mladostniki. Dijaki si štejejo v čast, da so<br />
bili predlagani <strong>za</strong> izmenjavo <strong>in</strong> so na to zelo ponosni. Postanejo še bolj motivirani <strong>za</strong> uče-<br />
114
nje, samostojnejši <strong>in</strong> odgovornejši. Ideja o mednarodni izmenjavi dijakov je neprecenljiva:<br />
tako v nekdanjem programu Leonardo da V<strong>in</strong>ci kot sedaj v programu Erasmus+ KA1.<br />
2 RAZPRAVA<br />
2.1 Izvajanje projektnih aktivnosti: vloga učitelja spremljevalca<br />
Sama sem bila že večkrat v vlogi spremljevalke dijakom, ki so ostali na izmenjavi tri ali<br />
štiri tedne, jaz pa sem ostala z njimi nekaj dni oz. največ en teden. Pa tudi sama sem<br />
se udeležila <strong>strokovne</strong>ga usposabljanja v tuj<strong>in</strong>i na področju mojega <strong>strokovne</strong>ga dela.<br />
Udeležila sem se izmenjave v Turčiji, v mestu Gaziantep (2008), <strong>in</strong> v Nemčiji, v Berl<strong>in</strong>u<br />
(2011). Dijake pa sem kot učiteljica spremljevalka spremljala na F<strong>in</strong>sko, v Tampere<br />
(2009, 2013), v Italijo, v Padovo (2011, 2012), <strong>in</strong> v Estonijo, v Tal<strong>in</strong> (2014, 2015).<br />
Priprave dijakov, ki so izbrani, se pričnejo že cel mesec pred izmenjavo. Naša koord<strong>in</strong>atorja<br />
Smiljana Fister <strong>in</strong> Nikolaj Lipič imata z njimi vsak teden delavnice, kjer se<br />
seznanijo s cilji izmenjave <strong>in</strong> z deželo, v katero bodo potovali. Pripravijo pa se tudi na<br />
to, kako bodo tujim dijakom <strong>in</strong> učiteljem predstavili našo šolo <strong>in</strong> našo deželo. Delavnic<br />
se udeležimo tudi spremljevalni učitelji <strong>in</strong> starši dijakov.<br />
Dijaki se običajno zelo veselijo <strong>in</strong> so ponosni, da so bili izbrani, obenem pa jih je malo<br />
strah neznanega <strong>in</strong> tega, kako bodo preživeli več tednov v tuj<strong>in</strong>i. Tu se pokaže, kako<br />
pomembna je vloga spremljevalnega učitelja. Tudi sama doživljam veselje <strong>in</strong> ponos,<br />
da lahko spremljam dijake.<br />
Kadar dijaki potujejo v oddaljene dežele, potujejo z letalom. Vedno se najdejo taki, ki<br />
z letalom potujejo prvič. Ker se iz tuj<strong>in</strong>e vračajo sami, je pomembno, da spremljajo<br />
cel protokol potovanja, da dobijo vse napotke glede potovanja.<br />
Za topel sprejem v tuj<strong>in</strong>i poskrbi država gostiteljica. Dijaki bivajo običajno v dijaškem<br />
ali pa študentskem domu. Ponekod je prehrana organizirana, ponekod pa morajo <strong>za</strong><br />
prehrano poskrbeti sami. Najbolj <strong>za</strong>nimiva izkušnja je bila v Tamperah na F<strong>in</strong>skem,<br />
kjer sem bivala skupaj z dijaki v stanovanju študentskega doma <strong>in</strong> smo si skupaj<br />
pripravljali večerje <strong>in</strong> konec tedna tudi kosilo.<br />
Prav na vsaki izmenjavi smo se na <strong>za</strong>četku srečali z neko nepredvideno situacijo, ki jo<br />
je bilo potrebno rešiti. Dijaki bi se pri tem težko znašli. Najbolj mi je ostal v spom<strong>in</strong>u<br />
primer, ko je dijak<strong>in</strong>ji takoj po prihodu na letališče v Hels<strong>in</strong>kih avtomat »pojedel« bančno<br />
kartico. Ostala je brez denarja <strong>in</strong> brez kartice, čez dvajset m<strong>in</strong>ut pa smo morali<br />
nadaljevati pot proti Tamperam. S kolegom sva ji posodila denar <strong>za</strong> avtobusno karto.<br />
115
Prvi dnevi izmenjave običajno potekajo v šolah, namenjeni so predstavitvam, spoznavanju<br />
z dijaki, urejanju dokumentacije. Spremljevalni učitelj pomaga dijakom pri<br />
komunikaciji, daje napotke, preveri, ali so dijaki pravilno razumeli, kar je bilo povedano.<br />
Nekateri dijaki obvladajo anglešč<strong>in</strong>o, nekateri pa bolj slabo <strong>in</strong> se bojijo spregovoriti,<br />
<strong>za</strong>to potrebujejo spodbudo, da premagajo <strong>za</strong>četno <strong>za</strong>drego.<br />
V več<strong>in</strong>i držav, kamor sem spremljala dijake, se dijaki usposabljajo <strong>za</strong> delo v podjetjih<br />
ali pri obrtnikih, v Tamperah pa so se usposabljali kar v šolskih delavnicah. Pred pričetkom<br />
dela dijake skrbi, ali so dovolj usposobljeni <strong>za</strong> delo, kakšni bodo delodajalci,<br />
se bodo razumeli z njimi. Tu kot učitelj spremljevalec pomagaš vzpostaviti komunikacijo,<br />
se pogovoriš z delodajalcem, razložiš dijakom, kaj se od njih pričakuje ipd. V<br />
Tamperah <strong>in</strong> Padovi sem bila skupaj z našimi dijaki prisotna tudi pri nekaterih učnih<br />
urah. Tako najlažje spoznaš nač<strong>in</strong> dela, <strong>za</strong>čutiš d<strong>in</strong>amiko v razredu, se neposredno<br />
pogovoriš z dijaki <strong>in</strong> učitelji.<br />
Delo v delavnicah je <strong>za</strong> dijake velika izkušnja. Primerjajo lahko svoje znanje <strong>in</strong> pokažejo<br />
svoje sposobnosti. Če dobro delajo <strong>in</strong> so pohvaljeni, se jim dvigne samo<strong>za</strong>vest.<br />
Dobijo nova znanja na <strong>strokovne</strong>m področju <strong>in</strong> širijo krog poznanstev, kar jim lahko<br />
koristi tudi v prihodnosti.<br />
V prostem času skupaj z dijaki raziskuješ okolico, jih opozoriš na razne znamenitosti,<br />
ki si jih lahko v času bivanja v tuj<strong>in</strong>i sami ogledajo, večkrat pa se pridružijo tudi učitelji<br />
<strong>in</strong> dijaki <strong>šole</strong> gostiteljice ali pa našim dijakom organizirajo ekskurzije <strong>in</strong> oglede skupaj<br />
z njihovimi dijaki. Tako se lahko bolje spoznajo med seboj.<br />
Predvsem je pomembno, da se mladi iz različnih jezikovnih <strong>in</strong> kulturnih okolij povezujejo<br />
med seboj, saj tako spoznavajo razlike <strong>in</strong> podobnosti v življenju. To pripomore<br />
k odpravljanju predsodkov <strong>in</strong> <strong>za</strong>držkov v medsebojni komunikaciji. Že res, da nam je<br />
<strong>in</strong>ternet omogočil, da samo s klikom potujemo po celem svetu <strong>in</strong> si lahko preberemo<br />
veliko o tujih kulturah <strong>in</strong> običajih, a povsem drugo je, ko to doživiš preko osebne izkušnje.<br />
Le tako lahko <strong>za</strong>čutiš, kako tam <strong>za</strong>res živijo ljudje, vpet si v njihov vsakdan <strong>in</strong><br />
z njimi delaš. Potrebno je ostati neko daljše obdobje. To je povsem drugače, kot če<br />
samo <strong>za</strong> nekaj dni kot turist obiščeš deželo s turistično agencijo <strong>in</strong> bivaš v hotelu, saj<br />
vsega tega nikakor ne moreš doživeti. Ko <strong>za</strong>čutiš topel sprejem domač<strong>in</strong>ov <strong>in</strong> doživiš<br />
njihovo gostoljubnost, se ti to vtisne v spom<strong>in</strong> <strong>za</strong> celo življenje. Veliko bolj strpen<br />
postaneš do drugih <strong>in</strong> tudi bolje jih razumeš. To je res velika preizkušnja, ki te obogati<br />
<strong>za</strong> celo življenje. Dijaki tako sklepajo nova poznanstva, poglobijo znanje tujega jezika,<br />
si širijo obzorje <strong>in</strong> postajajo bolj samo<strong>za</strong>vestni.<br />
116
Tudi kot učitelj doživljaš podobno. Od svojih kolegov v tuj<strong>in</strong>i dobiš nove ideje, primerjaš<br />
svoje delo z njihovim, razmišljaš, kako bi tudi sam pri svojem delu uporabil,<br />
kar te je navdušilo. Ko se vrneš v svoje okolje, dobiš nov <strong>za</strong>gon <strong>in</strong> voljo <strong>za</strong> delo, nove<br />
izkušnje posreduješ tudi svojim kolegom.<br />
V Italijo sem leta 2012 spremljala dijake <strong>in</strong> dijak<strong>in</strong>je tekstilne usmeritve, ki so en teden<br />
hodili k pouku na šoli v Padovi, dva tedna pa so delali v privatnih šiviljskih delavnicah.<br />
Organi<strong>za</strong>cija pouka se razlikuje od naše. Nimajo zvonca, šolske ure so dolge običajno<br />
uro. Ko se ura konča, učitelj odide <strong>in</strong> vstopi naslednji. Prve tri ure so strnjene, potem<br />
pa imajo eno uro prosto <strong>za</strong> oddih <strong>in</strong> malico. Šolske malice nimajo organizirane, pač<br />
pa si malico nosijo od doma ali pa jo kupijo v bližnjih lokalih, saj so celo uro prosti.<br />
Pouk <strong>za</strong>ključijo med drugo <strong>in</strong> tretjo uro popoldne. Dobro imajo organizirano učno pomoč<br />
<strong>za</strong> dijake s posebnimi potrebami. V razredu, kamor so se vključili tudi naši dijaki,<br />
sta se šolali tudi dve mongoloidni deklici. Pri pouku je bila ves čas z njima specialna<br />
pedagog<strong>in</strong>ja, ki jima je pomagala z dodatno razlago, medtem ko je učiteljica predavala.<br />
V avli <strong>šole</strong> imajo veliko razstavljenih izdelkov dijakov. Tam sta imeli v svoji vitr<strong>in</strong>i<br />
razstavljeno kolekcijo tudi ti dve dijak<strong>in</strong>ji. Poleg so bile njune fotografije, s katerimi<br />
sta kronološko predstavili svoje delo od ideje do končnega izdelka. Vsako leto si pri<br />
praktičnem pouku izberejo temo, na osnovi katere šivajo oblačila. Za projekt imajo na<br />
voljo tri mesece. Prvo leto je bila tema predelava rabljenih oblačil v nova, naslednje<br />
leto pa oblačila iz šestdesetih. To mi je bilo zelo všeč, saj se lahko temeljito poglobijo<br />
v tematiko <strong>in</strong> jo nato predstavijo v obliki razstave v avli <strong>šole</strong>.<br />
Naši dijaki so si hitro našli prijatelje <strong>in</strong> se z njimi družili tudi v popoldanskem času. Bili<br />
so celo povabljeni na piknik na dom k eni od dijak<strong>in</strong>j, kjer so skupaj s starši pekli ribe,<br />
naslednji teden pa so skupaj pekli torto. Ta italijanska druž<strong>in</strong>a je prišla med poletnimi<br />
počitnicami na obisk k našima dijakoma.<br />
Praktične izkušnje sta si dva izmed naših dijakov nabirala pri starejšem gospodu<br />
Fiorju v njegovi privatni krojaški delavnici z razkošnim sprejemnim salonom, kot iz<br />
kakšnega filma, kjer iz zelo kvalitetnih <strong>in</strong> dragih materialov po meri ročno izdelujejo<br />
moške obleke višjega cenovnega razreda. Gospod Fior govori le italijansko, kar je<br />
pri naših dijakih povzročilo veliko <strong>za</strong>skrbljenost, saj si niso predstavljali, kako bodo<br />
lahko komunicirali, ker sami ne razumejo italijanšč<strong>in</strong>e. Prav <strong>za</strong>to smo imeli skupaj z<br />
italijansko koord<strong>in</strong>atorico, ki nam je prevajala v anglešč<strong>in</strong>o, dolg delovni sestanek,<br />
kjer smo se pogovorili o delu, dali dijakom natančna navodila, kako naj se vedejo,<br />
kakšen bo njihov urnik, kaj se od njih pričakuje, saj je pri takem delu potrebna velika<br />
natančnost <strong>in</strong> discipl<strong>in</strong>a. Tu sem odigrala pomembno vlogo kot koord<strong>in</strong>atorica, saj<br />
sem se morala v tistem trenutku odločiti, katera dva dijaka bi bila najprimernejša <strong>za</strong><br />
117
delo pri gospodu Fiorju, mu naše dijake predstaviti <strong>in</strong> izpostaviti njihove odlike, kajti<br />
gospod Fior je bil sprva ne<strong>za</strong>upljiv <strong>in</strong> je deloval strogo, kar je popolnoma razumljivo,<br />
saj <strong>za</strong> delo v njegovi delavnici res ni primeren vsak. Po končani izmenjavi so bili <strong>za</strong>dovoljni<br />
tako gospod Fior kot naša dijaka.<br />
Na F<strong>in</strong>sko v Tampere sem leta 2013 spremljala dijak<strong>in</strong>je tekstilne usmeritve ter dijake<br />
strojne <strong>in</strong> logistične smeri ter mehatronike. V vseh ostalih državah so dijaki ostali na<br />
šoli le nekaj dni, potem pa so delali v podjetjih oziroma privatnih delavnicah. V Tamperah<br />
pa so ves čas izmenjave ostali v šoli. Na <strong>za</strong>četku so dobili projektne naloge,<br />
po treh tednih pa so morali izdelek predstaviti <strong>in</strong> izdelati portfolio. Šolski center Tredu<br />
v Tamperah je nekaj posebnega. To je ogromen kompleks z več stavbami <strong>in</strong> urejeno<br />
okolico. Skupaj z izobraževanjem ob delu se vsako leto izšola okrog 10.000 oseb<br />
različnih smeri: avtoserviser, avtoličar, mehatronik, logistika, lesarstvo, pleskarstvo,<br />
kuharstvo, pekarstvo, mesarstvo <strong>in</strong> grafična smer. Skratka, tu se srečujejo generacije<br />
mladih najrazličnejših profilov.<br />
Tudi v Tamperah se šola vedno več tujcev <strong>in</strong> ker je f<strong>in</strong>šč<strong>in</strong>a zelo poseben jezik, imajo<br />
prvo leto <strong>za</strong> tujce organiziran samo praktični pouk <strong>in</strong> učenje f<strong>in</strong>šč<strong>in</strong>e.<br />
Delo v delavnicah poteka umirjeno, dijaki so discipl<strong>in</strong>irani, vsak ve, kaj je njegova<br />
naloga, je pa res, da praktični pouk poteka v manjših skup<strong>in</strong>ah.<br />
Kako to, da si lahko na šoli privoščijo nekaj zelo dragih naprav, kot je simulator učenja<br />
vožnje kamiona ali pa 6-D-elektronsko vodeni re<strong>za</strong>lni stroj <strong>za</strong> les? Šole iz različnih<br />
mest so se pove<strong>za</strong>le <strong>in</strong> si opremo delijo, imajo mobilni kamion, ki napravo prepelje od<br />
<strong>šole</strong> do <strong>šole</strong>, na vsaki šoli ostane dva meseca. Tako je res v celoti izkoriščena.<br />
Sistem šolanja na tekstilni šoli v Tamperah je nekoliko drugačen od našega. Triletni<br />
poklicni programi so taki kot naši, z <strong>za</strong>ključnim izpitom ob koncu šolanja, poklicno-<br />
-tehniški program pa se razlikuje. Ima samo <strong>strokovne</strong> <strong>in</strong> praktične predmete, pouk<br />
se izvaja kot <strong>projektno</strong> delo, izdelke pa šivajo <strong>za</strong> stranke. V poklicno-tehniški program<br />
se lahko vpišejo tudi dijaki, ki so končali gimnazijo. V šolskih delavnicah ima<br />
vsak dijak svoje delovno mesto z vso potrebno opremo: šivalnim strojem, šiviljsko<br />
lutko <strong>in</strong> mizo, da lahko tudi kaj <strong>za</strong>piše oziroma nariše. Krojilna mi<strong>za</strong> pa je skupna.<br />
Na F<strong>in</strong>skem sem se prvič seznanila z elektronsko obliko redovalnice <strong>in</strong> sem se navduševala<br />
nad tem, da ima vsaka učilnica svoj računalnik <strong>in</strong> projektor. Do danes smo<br />
se tudi na naši šoli »omrežili« <strong>in</strong> vpeljali elektronske dnevnike <strong>in</strong> redovalnice. Prav<br />
tako so sistem mestnega prevo<strong>za</strong>, kjer računalnik napoveduje prihode <strong>in</strong> odhode ter<br />
se prevoz plačuje s kartico, kmalu <strong>za</strong> tem uvedli tudi v Ljubljani.<br />
118
Zadnji dve leti pa sem dijake spremljala v Estonijo, v Tal<strong>in</strong>. Tu poleg Estoncev prebiva<br />
zelo veliko Rusov, ki imajo svoje <strong>šole</strong>. Naša gostiteljica je bila šola, v kateri se predava<br />
v rušč<strong>in</strong>i. Je prenovljena <strong>in</strong> povečana s pomočjo sredstev Evropske unije. Ima velike,<br />
prostorne delavnice z modernimi učili. Ljudje so zelo odprti <strong>in</strong> topli, le jezik je ovira,<br />
saj jih malo govori angleško, tudi med učitelji. A se trudijo <strong>in</strong> bodo tudi to v nekaj letih<br />
nadoknadili. Našim dijakom so določili dijaka tutorja, ki jih je spremljal <strong>in</strong> pomagal pri<br />
komunikaciji. Bivalni pogoji pa so bili v primerjavi z ostalimi državami bolj skromni, a<br />
dijakov to niti ni motilo, saj so jim bili bolj pomembni pristni odnosi <strong>in</strong> druženje. Učitelj,<br />
ki trenira vešč<strong>in</strong>e kendo, nas je peljal na svoj tren<strong>in</strong>g, kjer so nam predstavili to borilno<br />
vešč<strong>in</strong>o <strong>in</strong> nas naučili osnovnih gibov. Skupaj z dijaki estonske <strong>šole</strong> <strong>in</strong> dijak<strong>in</strong>jami iz<br />
ruskega Sankt Peterburga, ki so bile na ekskurziji v Tal<strong>in</strong>u, smo si ogledali mesto, se<br />
družili pri večerji <strong>in</strong> na bowl<strong>in</strong>gu. Tal<strong>in</strong> nas je očaral s svojim <strong>srednje</strong>veškim mestnim<br />
jedrom, ki se skriva <strong>za</strong> obzidjem. Ni m<strong>in</strong>il dan, da ne bi obiskali ta čudoviti labir<strong>in</strong>t<br />
tlakovanih ozkih ulic, kjer smo vsakič znova odkrili kak nov detajl. Seveda pa smo<br />
raziskovali tudi moderni del mesta <strong>in</strong> okolico.<br />
2.2 Pomen <strong>strokovne</strong>ga usposabljanja iz perspektive učitelja<br />
Izmenjava oziroma strokovno usposabljanje leta 2008 v Turčiji je imelo <strong>za</strong>me še posebno<br />
vrednost. Turčijo sem doživela kot deželo odprtih <strong>in</strong> prijaznih ljudi, ki si želi<br />
napredka <strong>in</strong> novih znanj. V Gaziantepu smo bili v glavnem učitelji tekstilne stroke <strong>in</strong><br />
naša dva projektna koord<strong>in</strong>atorja. Šola gostiteljica nam je omogočila ogled še dveh<br />
srednjih tekstilnih šol, treh tekstilnih tovarn ter mednarodnega sejma tekstilnih strojev<br />
<strong>in</strong> naprav, ki se je ravno tedaj odvijal v mestu. Priredili so nam tudi m<strong>in</strong>i modno revijo,<br />
kjer so se dijak<strong>in</strong>je predstavile s svojimi izdelki. V Turčiji je veliko poceni delovne sile,<br />
<strong>za</strong>to se tekstilna panoga razvija z veliko naglico. Gradijo se nove tovarne. Ob Gaziantepu<br />
nastaja mesto samih tovarn, ki pa je urbanistično lepo <strong>za</strong>snovano. Zanimivo,<br />
delovni čas v tovarnah je od 8.00 do 16.00.<br />
V šoli dijaki nosijo uniforme, ki se ločijo po barvah glede na program, ki ga obiskujejo.<br />
Tako se ne opazijo niti socialne razlike niti razlike v verski pripadnosti. Zanimivo je<br />
to, da imajo dve leti skupni splošni program, potem pa se glede na učni uspeh razdelijo<br />
po smereh. Tisti z najboljšim uspehom nadaljujejo v smeri <strong>in</strong>formatika <strong>in</strong> računalništvo,<br />
prav dobri se usmerijo na tekstil, dobri pa v avtomehanični <strong>in</strong> avtoličarski<br />
program. V tekstilnih oddelkih se izobražujejo tako dekleta kot fantje. Prav <strong>za</strong>nimivo<br />
je bilo gledati dečke, ki so pletli <strong>in</strong> vezli pri praktičnem pouku. Oprema v šolah je bila<br />
bolj <strong>za</strong>starela <strong>in</strong> skromna, v tovarnah pa smo se srečali z najnovejšo tehnologijo.<br />
Na <strong>strokovne</strong>m usposabljanju leta 2011 v Berl<strong>in</strong>u nas je bilo osem učiteljev. Šole so<br />
tu moderno opremljene, delavnice ravno tako. Srečali smo se s popolnoma drugač-<br />
119
nim nač<strong>in</strong>om šolanja na avtomehanični smeri. Dijaki imajo izmenično en teden pouk<br />
v šoli, nato pa so dva tedna v podjetju. Tako si podjetja usposobijo svoj kader. Osip<br />
na šoli je kar velik, tudi do 40 %. Zanimivo pa je to, da z eno negativno oceno pri<br />
splošnih predmetih lahko napredujejo v višji letnik, seveda pa morajo imeti dobre<br />
ocene pri praktičnem pouku <strong>in</strong> strokovnih predmetih. Tu se šola veliko število tujcev.<br />
Da bi kar najhitreje usvojili nemški jezik, imajo namesto tujega jezika dodatne ure<br />
nemškega jezika.<br />
3 SKLEP<br />
Na vseh izmenjavah se je izka<strong>za</strong>lo, kako pomembno je, da dijake prve dni spremlja<br />
učitelj. Izmenjava je sicer dobro načrtovana, a večkrat pride do določenih nepredvidenih<br />
problemov, ki jih je potrebno takoj rešiti. Sami dijaki bi se v tej vlogi težje znašli,<br />
saj nimajo še dovolj življenjskih izkušenj.<br />
Ko se dijaki nastanijo <strong>in</strong> so <strong>za</strong>četne ovire premagane, se vrneš domov, a ostaneš ves<br />
čas izmenjave pove<strong>za</strong>n z dijaki, saj spremljaš njihovo delo <strong>in</strong> počutje preko elektronskih<br />
medijev.<br />
Kaj mi je bilo pri teh izmenjavah v največje veselje? To, da so naši dijaki dobili nove<br />
izkušnje, da so se hitro vklopili v novo okolje, se pove<strong>za</strong>li s tamkajšnjimi učitelji <strong>in</strong><br />
dijaki. Ponosna sem, da so bili povsod pohvaljeni <strong>za</strong> dobro opravljene naloge <strong>in</strong> so<br />
dosegli <strong>za</strong>stavljene cilje.<br />
Menim, da sem kot učitelj spremljevalec skrbno opravila svoje <strong>za</strong>dolžitve ter bila<br />
z <strong>za</strong>gnanostjo <strong>in</strong> motiviranostjo v oporo dijakom pri pridobivanju novih življenjskih<br />
izkušenj.<br />
120
MEDNARODNA MOBILNOST: PRILOŽNOST ZA<br />
RAZVOJ POSAMEZNIKA<br />
INTERNATIONAL MOBILITY: AN OPPORTUNITY FOR<br />
INDIVIDUAL DEVELOPMENT<br />
Nikolaj Lipič, mag.<br />
Srednja poklicna <strong>in</strong> strokovna šola Bežigrad <strong>–</strong> Ljubljana<br />
nikolaj.lipic@spssb.si<br />
Povzetek<br />
Teoretična izhodišča: <strong>Mednarodne</strong> <strong>mobilnosti</strong> so v luči vseživljenjskega učenja <strong>priložnost</strong><br />
<strong>za</strong> holistični razvoj posameznika. Še posebej to velja <strong>za</strong> dijake, ki bodo iz sfere<br />
izobraževanja stopili na trg dela <strong>in</strong> v novo delovno okolje. Danes trg dela išče visoko<br />
kvalificirane kadre z obsežnim transferom specifičnega <strong>strokovne</strong>ga znanja, z razvitimi<br />
ključnimi poklicnimi kompetencami <strong>in</strong> vešč<strong>in</strong>ami, z znanji tujih jezikov, osebe, ki se<br />
proaktivno odzivajo na tehnološke <strong>in</strong> družbene spremembe, so fleksibilne, imajo dobro<br />
razvite socialne <strong>in</strong> komunikacijske vešč<strong>in</strong>e, delujejo v okolju moralno <strong>in</strong> etično ter<br />
ustvarjalno <strong>in</strong> <strong>in</strong>ovativno pristopajo k iskanju rešitev v okviru delovnih procesov. Vse to<br />
so dodane vrednosti <strong>poklicne</strong>ga <strong>in</strong> <strong>strokovne</strong>ga izobraževanja ter usposabljanja udeležencev<br />
<strong>mobilnosti</strong> v tuj<strong>in</strong>i.<br />
Metoda: V raziskavi smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop. Uporabili smo metode<br />
deskriptivne statistike. Analizirali smo vse gradivo, ki je ve<strong>za</strong>no na šolsko <strong>projektno</strong><br />
delo. Vključili smo prijavne obrazce, vmesna <strong>in</strong> končna poročila ter disem<strong>in</strong>acijsko<br />
gradivo.<br />
Rezultati: V obdobju od leta 2005 do 2016 je šola aktivno sodelovala v kar 30 mednarodnih<br />
projektih, v katerih beležimo 236 <strong>mobilnosti</strong> dijakov, 221 <strong>mobilnosti</strong> učiteljev<br />
<strong>in</strong> 28 <strong>mobilnosti</strong> spremljevalnih oseb. Mobilnosti so bile usmerjene v 13 držav. Največ<br />
<strong>mobilnosti</strong> smo izvedli na F<strong>in</strong>skem, sledijo Nemčija, Španija <strong>in</strong> Italija. Viš<strong>in</strong>a projektnih<br />
sredstev je v tem obdobju nihala.<br />
Razprava: Vseživljenjsko učenje kot <strong>priložnost</strong> <strong>za</strong> razvoj posameznika <strong>za</strong>hteva učenje<br />
vse življenje <strong>in</strong> vsepovsod <strong>–</strong> doma ali v šoli, s hobiji v prostem času, na delovnem<br />
121
mestu ali v šolski učni delavnici, v lokalnem okolju ali v tuj<strong>in</strong>i … Gre <strong>za</strong> učenje v formalnih<br />
<strong>in</strong> neformalnih oblikah izobraževanja. Mobilnosti v tuj<strong>in</strong>i so <strong>priložnost</strong> <strong>za</strong> vseživljenjsko<br />
učenje dijakov, ki vstopajo na trg dela, <strong>in</strong> učiteljev, ki morajo slediti novostim<br />
sprem<strong>in</strong>jajočega se sveta. Vse to so <strong>izziv</strong>i <strong>za</strong> osebni <strong>in</strong> profesionalni razvoj <strong>in</strong> vzvodi <strong>za</strong><br />
izboljšanje kvalitete življenja posameznika <strong>in</strong> družbe.<br />
Ključne besede: <strong>mobilnosti</strong>, vseživljenjsko učenje, projekti, dijaki, učitelji<br />
Abstract<br />
Theoretical framework: In terms of lifelong learn<strong>in</strong>g, <strong>in</strong>ternational mobility presents an<br />
opportunity for holistic development of <strong>in</strong>dividuals. This especially applies to students<br />
transition<strong>in</strong>g from education to the labour market directly after f<strong>in</strong>ish<strong>in</strong>g school<strong>in</strong>g.<br />
The labour market now days is look<strong>in</strong>g for highly qualified personnel with extensive<br />
transfer of specific expertise with advanced key professional competencies and skills,<br />
with knowledge of foreign languages, who can proactively respond to technological<br />
and social changes, who are flexible, have well-developed social and communication<br />
skills, operate <strong>in</strong> an environment morally and ethically, and are creative and <strong>in</strong>novative<br />
when search<strong>in</strong>g for solutions <strong>in</strong> a work<strong>in</strong>g process. The latter are added value of vocational<br />
and technical education and mobility abroad.<br />
Method: Quantitative research approach was applied. We used methods of descriptive<br />
statistics. We analysed everyth<strong>in</strong>g connected with school project work. We <strong>in</strong>cluded<br />
application forms, <strong>in</strong>terim and f<strong>in</strong>al reports and dissem<strong>in</strong>ation material.<br />
Results: Dur<strong>in</strong>g the period of 2005 to 2016, the school actively participated <strong>in</strong> 30 <strong>in</strong>ternational<br />
projects <strong>in</strong>clud<strong>in</strong>g 236 mobility of students, 221 mobility of teachers and<br />
28 of accompany<strong>in</strong>g personnel. Mobility was done <strong>in</strong> 13 countries; mostly <strong>in</strong> F<strong>in</strong>land,<br />
followed by Germany, Spa<strong>in</strong> and Italy. The amount of project funds <strong>in</strong> the same period<br />
varied.<br />
Discussion: Lifelong learn<strong>in</strong>g, as an opportunity for <strong>in</strong>dividual development, requires<br />
ongo<strong>in</strong>g learn<strong>in</strong>g everywhere - at home or school, hobbies <strong>in</strong> leisure time, at work or<br />
<strong>in</strong> school workshop, <strong>in</strong> the local area or abroad ... It is learn<strong>in</strong>g <strong>in</strong> formal and <strong>in</strong>formal<br />
forms of education. Mobility abroad is thus lifelong education; an opportunity for students<br />
enter<strong>in</strong>g the labour market and teachers follow<strong>in</strong>g the ever chang<strong>in</strong>g world. All<br />
these are challenges for personal and professional development and tools needed to<br />
improve the quality of life of <strong>in</strong>dividuals and society.<br />
Keywords: Mobility, lifelong learn<strong>in</strong>g projects, students, teachers.<br />
122
1 UVOD<br />
Izobraževalno okolje Slovenije <strong>in</strong> Evrope v <strong>za</strong>dnjih dveh desetletjih <strong>za</strong>znamujejo številne<br />
razvojno-kurikularne, socialno-ekonomske, tehnološke <strong>in</strong> družbene spremembe.<br />
To je čas, ko je d<strong>in</strong>amika sprememb hitrejša od d<strong>in</strong>amike odzivov. Nanje se lahko<br />
odzivajo le najhitrejši, najboljši <strong>in</strong> najbolj pripravljeni. Tudi v sferi izobraževanja je<br />
ključna proaktivna drža, ki <strong>za</strong>hteva visoko odzivnega <strong>in</strong> usposobljenega ravnatelja,<br />
učitelja, laboranta, svetovalnega delavca, projektnega koord<strong>in</strong>atorja …<br />
Drucker (1996, str. 238) je že pred dvema desetletjema označil 20. stoletje kot obdobje<br />
družbenih sprememb <strong>in</strong> napovedal, da naj bi 21. stoletje <strong>za</strong>znamovale družbene <strong>in</strong>ovacije.<br />
Med družbene <strong>in</strong>ovacije na področju <strong>srednje</strong>ga šolstva lahko prav gotovo štejemo razmah<br />
projektnega sodelovanja na nacionalni <strong>in</strong> predvsem transnacionalni ravni. Verjetno<br />
bi si v času osamosvajanja Slovenije pred četrt stoletja težko <strong>za</strong>mišljali stanje današnjega<br />
projektnega sodelovanja v srednjih poklicnih <strong>in</strong> strokovnih šolah. Na primer, danes nam<br />
je skorajda povsem samoumevno, da se lahko v času sodobnih IKT kar med poukom v<br />
učilnici povežeš s tujim učiteljem v kateri od evropskih držav <strong>in</strong> dosežeš aktivno <strong>sodelovanje</strong><br />
dijakov v izbrani projektni aktivnosti. Še več, v srednjih poklicnih <strong>in</strong> strokovnih šolah<br />
danes nikakor ne smemo spregledati vseh pri<strong>za</strong>devanj šol ter razsežnosti <strong>in</strong> koristi mednarodnih<br />
<strong>mobilnosti</strong> <strong>za</strong> dijake <strong>in</strong> učitelje v obliki njihovih praktičnih <strong>in</strong> strokovnih usposabljanj<br />
v tuj<strong>in</strong>i. Prav <strong>za</strong>to so gradniki optimalnega modela uspešnega <strong>poklicne</strong>ga sistema<br />
izobraževanja vsekakor tudi mednarodne <strong>mobilnosti</strong> vseh udeležencev izobraževalnega<br />
procesa <strong>–</strong> dijakov <strong>in</strong> učiteljev (Lipič, 2013, str. 101).<br />
2 TEORETIČNA IZHODIŠČA<br />
Nač<strong>in</strong> življenja, okolje, družbeno dogajanje <strong>in</strong> obremenitve mladih so se v <strong>za</strong>dnjem stoletju<br />
močno spremenili (Mugoša, 2001, str. 115). Ule <strong>in</strong> Rener (1998, str. 28) ugotavljata,<br />
da se mlade generacije po letu 1990 več ne odzivajo na družbene probleme, ukvarjajo<br />
se sami s seboj. Ule (1998, str. 176) celo ugotavlja, da je narava teh težav mladih bolj<br />
ve<strong>za</strong>na na pogoje prehoda v odraslost. Tako na eni strani mladost ni več samo obdobje<br />
<strong>za</strong> refleksivno <strong>in</strong> kritično učenje, temveč nasprotno, gre <strong>za</strong> nadaljevanje socialne <strong>in</strong>fantilnosti<br />
mlad<strong>in</strong>e (Ule, 1998, str. 202).<br />
Prav <strong>za</strong>to mora šolski sistem odgovoriti na potrebe današnje mlad<strong>in</strong>e. Tudi z mednarodnimi<br />
mobilnostmi, ko mladi sami nekaj tednov preživijo v tujem izobraževalnem,<br />
delovnem <strong>in</strong> kulturnem okolju, ko se družijo s tujimi dijaki, učitelji <strong>in</strong> mentorji v podjetjih,<br />
se opolnomočijo s socialnimi vešč<strong>in</strong>ami <strong>za</strong> samostojno življenje, <strong>za</strong> vstop na trg<br />
dela, <strong>za</strong> prevzemanje odgovornosti v svojem življenju. Tudi vse to je vzgoja mladih <strong>za</strong><br />
odgovorno življenje.<br />
123
Mladost so v vseh družbah ljudje pojmovali kot problematično <strong>in</strong> krizno življenjsko<br />
obdobje posameznika, ki ga determ<strong>in</strong>irajo težavne naloge »odlepljanja« od otroštva<br />
<strong>in</strong> psihosocialnega osvajanja, kvalifikacije <strong>za</strong> poklic, postavljanja na lastne noge, iskanja<br />
<strong>za</strong>želenega partnerja ali partnerice (Ule, 2001).<br />
In šola ima v življenju mladih ob druž<strong>in</strong>i <strong>in</strong> okolju pomembno sociali<strong>za</strong>cijsko vlogo.<br />
Spremembe druž<strong>in</strong>ske antropologije na eni <strong>in</strong> turbolentnost družbenega okolja na<br />
drugi strani krepijo pomen <strong>in</strong> vlogo <strong>šole</strong> v današnjem času. Šola bistveno prispeva k<br />
vzpostavitvi vrednostnega sistema mladih. Lipič (2014) v raziskavi vrednot <strong>srednje</strong>šolcev<br />
ugotavlja, da vrednoti zdravje sledijo vrednote resnično prijateljstvo, svoboda<br />
delovanja <strong>in</strong> mišljenja ter druž<strong>in</strong>sko življenje. Vrednote, kot so izobraževanje, <strong>sodelovanje</strong><br />
<strong>in</strong> pomoč, medkulturni <strong>in</strong> medgeneracijski dialog, spoštovanje sočloveka,<br />
aktivno državljanstvo, varno <strong>in</strong> čisto okolje, predstavljajo nabor le nekaterih vrednot,<br />
ki jih mladi lahko pridobijo v okviru projektnega sodelovanja <strong>in</strong> mednarodnih <strong>mobilnosti</strong>.<br />
Udv<strong>in</strong>čič (2012, str. 81) v svoji raziskavi opo<strong>za</strong>rja na poseben pomen mednarodnih<br />
<strong>mobilnosti</strong> <strong>za</strong> mlade <strong>in</strong> okolje ter opo<strong>za</strong>rja na premalo načrtno <strong>in</strong> sistemsko vzgajanje<br />
mladih <strong>za</strong> mobilnost v formalnem <strong>in</strong> neformalnem vzgojno-izobraževalnem sistemu.<br />
Prav <strong>za</strong>to je vzgajanje mladih <strong>za</strong> mobilnost <strong>izziv</strong> <strong>in</strong> hkrati <strong>priložnost</strong> slovenskih srednjih<br />
šol pri njihovem razvojno strateškem načrtovanju. Poslanstvo sodobne <strong>šole</strong><br />
mora vključevati tudi dimenzije <strong>mobilnosti</strong>. Čas je <strong>za</strong> razširitev mednarodnih <strong>mobilnosti</strong><br />
<strong>in</strong> poglobitev mednarodnega projektnega sodelovanja, katerih entiteta je doseganje<br />
visoke kvalitete uč<strong>in</strong>kov tako v osebnem kot profesionalnem življenju vsakega<br />
posameznika.<br />
3 METODOLOGIJA<br />
V raziskavi smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop. Uporabili smo metode<br />
deskriptivne statistike, saj smo podatke zbrali, analizirali <strong>in</strong> predstavili. Analizirali smo<br />
vse gradivo, ki je ve<strong>za</strong>no na šolsko <strong>projektno</strong> delo. V analizo smo vključili 30 prijavnih<br />
obrazcev projektov, 13 vmesnih <strong>in</strong> 27 končnih poročil ter 9 disem<strong>in</strong>acijskih gradiv.<br />
Analizo smo izvedli v mesecu januarju 2016.<br />
4 REZULTATI<br />
V raziskavi smo raziskovalno pozornost na področju mednarodnih projektov v obdobju<br />
2005<strong>–</strong>2015 usmerili v štiri področja, <strong>in</strong> sicer nas je <strong>za</strong>nimalo število mednarodnih<br />
projektov na SPSŠB po vrsti projekta, število <strong>mobilnosti</strong> po posameznih dr-<br />
124
žavah, število <strong>mobilnosti</strong> po ciljnih skup<strong>in</strong>ah (dijaki, učitelji <strong>in</strong> spremljevalne osebe),<br />
prav tako pa tudi pridobljena sredstva <strong>za</strong> mednarodne projektne aktivnosti. V nadaljevanju<br />
predstavljamo rezultate.<br />
Slika 1: Število mednarodnih projektov na SPSŠB v obdobju 2005<strong>–</strong>2015 po vrsti<br />
projekta<br />
Iz slike 1 je razvidno, da je šola v obdobju 2005<strong>–</strong>2015 sodelovala skupaj v 30 mednarodnih<br />
projektih, od tega v kar 18 projektih <strong>mobilnosti</strong> v okviru programa Leonardo<br />
da V<strong>in</strong>ci (LdV) <strong>–</strong> mobilnost dijakov (IVT) <strong>in</strong> učiteljev (VETPRO) do leta 2013 oziroma v<br />
programih Erasmus+ KA1 po letu 2014. Poleg tega je šola v proučevanem obdobju<br />
sodelovala še v treh projektih Comenius, v treh projektih Leonardo da V<strong>in</strong>ci <strong>–</strong> prenos<br />
<strong>in</strong>ovacij oziroma Erasmus+ KA2, dveh projektih <strong>mobilnosti</strong> v programu Norveški<br />
f<strong>in</strong>ančni mehanizmi (NFM), dveh projektih Academy of Central European Schools<br />
(ACES) <strong>in</strong> dveh drugih mednarodnih projektih (projekt eLearn<strong>in</strong>g <strong>in</strong> projekt hrvaškega<br />
m<strong>in</strong>istrstva <strong>za</strong> šolstvo).<br />
125
Slika 2: Število <strong>mobilnosti</strong> SPSŠB v obdobju 2005<strong>–</strong>2015 po državah<br />
Slika 2 nam prikazuje število <strong>mobilnosti</strong> udeležencev po posameznih državah v obdobju<br />
2005<strong>–</strong>2015. Ugotavljamo, da so bile <strong>mobilnosti</strong> v desetletnem obdobju razporejene<br />
med 13 držav. Največ <strong>mobilnosti</strong>, skupaj kar 200, smo izvedli na F<strong>in</strong>skem (v<br />
mestih Mikkeli, Tampere, Lahti, Jarvenpaa <strong>in</strong> Vaasa), sledi Nemčija z 52 mobilnostmi<br />
(v mestih Sonneberg, Berl<strong>in</strong> <strong>in</strong> Bremen), Španija s 50 mobilnostmi (v mestih Madrid,<br />
Zarago<strong>za</strong>, Bilbao, Barcelona), Italija z 48 mobilnostmi (v mestih Padova <strong>in</strong> Biella),<br />
Estonija s 23 mobilnostmi (v mestih Tal<strong>in</strong> <strong>in</strong> Narva), Turčija z 20 mobilnostmi (v mestih<br />
Gazientep <strong>in</strong> Istanbul), Danska z 19 mobilnostmi (v mestu Sonderberg), Madžarska<br />
s 17 mobilnostmi (v mestih Pecs <strong>in</strong> Kecskemet), Poljska s 13 mobilnostmi (v mestih<br />
Ostrzeszow <strong>in</strong> Poznan), Norveška z 12 mobilnostmi (v mestih Askim <strong>in</strong> Forde), Romunija<br />
z 12 mobilnostmi (v mestih Brasov <strong>in</strong> Braila), Velika Britanija s 6 mobilnostmi<br />
(v mestu Derby) <strong>in</strong> Severna Irska s 4 mobilnostmi (v mestu L‘Derry).<br />
126
Slika 3: Število <strong>mobilnosti</strong> SPSŠB v obdobju 2005<strong>–</strong>2015 po ciljnih skup<strong>in</strong>ah<br />
Gibanje števila <strong>mobilnosti</strong> po ciljnih skup<strong>in</strong>ah <strong>–</strong> dijaki, osebje <strong>in</strong> spremljevalne osebe<br />
<strong>–</strong> v obdobju 2005<strong>–</strong>2015 nam prikazuje slika 3. V celotnem obdobju smo skupaj<br />
izvedli 485 <strong>mobilnosti</strong>, od tega 236 <strong>mobilnosti</strong> dijakov, 236 <strong>mobilnosti</strong> osebja <strong>in</strong> 28<br />
<strong>mobilnosti</strong> spremljevalnih oseb (učiteljev). Ugotavljamo, da je bilo najmanj dijakov<br />
na <strong>mobilnosti</strong> leta 2006 (prvo leto uvajanja <strong>mobilnosti</strong> dijakov smo izvedli samo šest<br />
<strong>mobilnosti</strong>) <strong>in</strong> največ v letu 2008 (skupaj kar 46 <strong>mobilnosti</strong> dijakov). V letu 2010 nismo<br />
izvedli nobene <strong>mobilnosti</strong> osebja (v tem letu ni bil odobren projekt Leonardo da V<strong>in</strong>ci<br />
<strong>–</strong> mobilnost učiteljev/VETPRO), največ <strong>mobilnosti</strong> učiteljev pa beležimo v letih 2007<br />
<strong>in</strong> 2008 (po 33 vsako leto). V obdobju 2006<strong>–</strong>2013 beležimo tudi <strong>mobilnosti</strong> spremljevalnega<br />
osebja v pove<strong>za</strong>vi z mobilnostmi dijakov. V letu 2014 <strong>in</strong> 2015 v projektih<br />
Erasmus+ KA1 nam kljub prijavi spremljevalnih oseb le-teh ne potrdijo več, <strong>za</strong>to vlogo<br />
spremljevalnih oseb prev<strong>za</strong>mejo učitelji v okviru lastnih <strong>mobilnosti</strong>.<br />
127
Slika 4: Pridobljena sredstva <strong>za</strong> mednarodne projektne aktivnosti na SPSŠB v obdobju 2005<strong>–</strong>15<br />
Iz slike 4 lahko razberemo, da je viš<strong>in</strong>a pridobljenih sredstev <strong>za</strong> mednarodne projekte<br />
v obdobju 2005<strong>–</strong>2015 po posameznih letih nihala. Viške seveda beležimo v letih, ko je<br />
bilo odobrenih več projektov hkrati, ob projektih Leonardo da V<strong>in</strong>ci <strong>–</strong> mobilnost dijakov<br />
(IVT) <strong>in</strong> učiteljev (VETRO) oziroma Erasmus+ KA1 še tudi triletni projekti Leonardo da<br />
V<strong>in</strong>ci <strong>–</strong> prenos <strong>in</strong>ovacij oziroma Erasmus+ KA2.<br />
5 RAZPRAVA<br />
Izkušnje <strong>mobilnosti</strong> v tuja izobraževalna, delovna, kulturna <strong>in</strong> socialna okolja so pomembni<br />
gradniki v mo<strong>za</strong>iku vseživljenjskega učenja. Vseživljenjsko učenje je koncept,<br />
ki vsakemu posamezniku nudi <strong>priložnost</strong> <strong>za</strong> njegov osebnostni <strong>in</strong> profesionalni razvoj,<br />
saj gre <strong>za</strong> obliko učenja v formalnih <strong>in</strong> neformalnih oblikah izobraževanja <strong>in</strong> oblikah<br />
<strong>priložnost</strong>nega učenja. Determ<strong>in</strong>irata ga učenje <strong>za</strong> vse življenje <strong>in</strong> učenje vsepovsod<br />
<strong>–</strong> doma v druž<strong>in</strong>i ali v šoli, v okviru izbranih prostočasnih aktivnosti, v učilnici ali na<br />
delovnem mestu ali v šolski učni delavnici, v lokalnem domačem okolju ali v tuj<strong>in</strong>i<br />
… Prav <strong>za</strong>to so <strong>mobilnosti</strong> v tuj<strong>in</strong>i <strong>priložnost</strong> <strong>za</strong> vseživljenjsko učenje vseh vključenih<br />
udeležencev: dijakov, ki vstopajo na trg dela, vodstva <strong>šole</strong>, ki strateško načrtuje<br />
razvoj <strong>šole</strong>, učiteljev, ki morajo slediti novostim sprem<strong>in</strong>jajočega se sveta, projektnih<br />
koord<strong>in</strong>atorjev, ki morajo s projektnimi idejami odgovarjati na potrebe izobraževalne<br />
<strong>in</strong>stitucije, izobraževalcev <strong>in</strong> udeležencev v procesu izobraževanja <strong>in</strong> usposabljanja.<br />
6 SKLEP<br />
Hiter tehnološki razvoj <strong>za</strong>hteva od dijaka, bodočega nosilca gospodarskega, ekonomskega<br />
<strong>in</strong> družbenega razvoja, da se v času izobraževanja celostno pripravi na<br />
vstop na trg dela tako, da bo lahko v globalno pove<strong>za</strong>nem svetu sledil spremem-<br />
128
am <strong>in</strong> novostim ter bo ustvarjalno <strong>in</strong> <strong>in</strong>ovativno iskal optimalne rešitve. Mobilnosti<br />
so večdimenzionalna <strong>priložnost</strong>. Najprej <strong>priložnost</strong>, da se v tuj<strong>in</strong>i, v tehnološko bolj<br />
razvitih okoljih najbolje usposobi <strong>za</strong> svoj poklic. Dalje je to <strong>priložnost</strong> <strong>za</strong> povezovanje<br />
znanj <strong>in</strong> izkušenj, ki nam ponujajo boljši uvid v različne evropske pristope dela <strong>in</strong> reševanje<br />
dilem v okviru svojega sektorja.<br />
V <strong>in</strong>formacijski <strong>in</strong> visoko tehnološko razviti družbi se je vloga učitelja v srednjih poklicnih<br />
<strong>in</strong> strokovnih šolah močno spremenila. Učitelj se danes v svojem pedagoškem<br />
delu sooča z <strong>izziv</strong>i sodobnih strokovnih pristopov poučevanja, novostmi didaktičnih<br />
pripomočkov, potreb po nenehnem raziskovanju, s sodobno IKT-opremo … V osredje<br />
učiteljevega dela v srednjih poklicnih <strong>in</strong> strokovnih šolah pa poleg permanentnega<br />
sledenja razvoju pedagoških <strong>in</strong> strokovnih pristopov dela stopajo še vprašanja socialne<br />
razslojenosti dijakov, njihovih posebnih potreb, potreb po diferenciaciji znanja …<br />
Prav <strong>mobilnosti</strong> učiteljev v tuja izobraževalna okolja, kjer so nekateri specifični pedagoški<br />
<strong>in</strong> didaktični pristopi dela z dijaki že ustaljene prakse, so <strong>priložnost</strong> <strong>za</strong> učiteljeva<br />
dodatna strokovna usposabljanja <strong>in</strong> izmenjavo znanj <strong>in</strong> izkušenj.<br />
LITERATURA IN VIRI<br />
Drucker, P. F., 1996. Manag<strong>in</strong>g <strong>in</strong> a Time of Great Change. Oxford: Butterworth <strong>–</strong> He<strong>in</strong>emann, str. 238.<br />
Mugoša, J., 2001. Zdravje mladih ob razvoju šolske medic<strong>in</strong>e na Slovenskem. V: Mladostnik<br />
<strong>in</strong> zdravje. Zbornik III. kongresa šolske <strong>in</strong> visokošolske medic<strong>in</strong>e Slovenije. Novo mesto:<br />
Sekcija <strong>za</strong> šolsko <strong>in</strong> visokošolsko medic<strong>in</strong>o SZD, str. 103<strong>–</strong>115.<br />
Lipič, N., 2013. Mednarodna mobilnost: <strong>izziv</strong>i <strong>za</strong> dijake <strong>in</strong> učitelje srednjih poklicnih <strong>in</strong> strokovnih<br />
šol. Zbornik prispevkov: Nacionalna konferenca Socialna <strong>in</strong> državljanska odgovornost,<br />
Brdo pri Kranju, 10. oktober 2013; str. 101 [onl<strong>in</strong>e]. Dostopno na: http://www.<br />
zrss.si/sidro/files/SIDRO2013-zbornik.pdf [20. 1. 2016].<br />
Lipič, N., 2014. Zdravje <strong>–</strong> vrednota mladih? Vzgoja <strong>za</strong> zdravje v slovenskih srednjih šolah. V:<br />
Pomen kompetentne obravnave uporabnikov zdravstvenih <strong>in</strong> socialnih storitev v času<br />
krize. Zbornik predavanj z recenzijo. 4. znanstvena konferenca z mednarodno udeležbo<br />
s področja zdravstvenih <strong>in</strong> socialnih ved, 9. september 2014. Slovenj Gradec: Visoka<br />
šola <strong>za</strong> zdravstvene vede, str. 196<strong>–</strong>205.<br />
Udv<strong>in</strong>čič, A., 2012. Mednarodna učna mobilnost mladih na primeru programa Evropske prostovoljne<br />
službe: diplomsko delo. Koper: Fakulteta <strong>za</strong> humanistične študije Koper; 2012, str. 81.<br />
Ule, M., Rener, T., 1998. Introduction. V: Ule, M., Rener, T. (ur.). Youth <strong>in</strong> Slovenia: New perspectives<br />
from the N<strong>in</strong>eties. Ljubljana: M<strong>in</strong>istry of Education and Sport, Youth department, str. 21<strong>–</strong>32.<br />
Ule, M., 1998. The life world of young people. V: Ule, M., Rener, T. (ur.). Youth <strong>in</strong> Slovenia:<br />
New perspectives from the N<strong>in</strong>eties. Ljubljana: M<strong>in</strong>istry of Education and Sport, Youth<br />
department, str. 173<strong>–</strong>203.<br />
129
OSEBNE REFLEKSIJE<br />
DIJAKINJ IN DIJAKOV
Urban Koglar<br />
nekdanji dijak programa Logistični tehnik<br />
Srednje <strong>poklicne</strong> <strong>in</strong> <strong>strokovne</strong> <strong>šole</strong> Bežigrad <strong>–</strong> Ljubljana,<br />
sedaj študent Fakultete <strong>za</strong> varnostne vede Univerze v Mariboru<br />
urbankoglar@gmail.com<br />
Mobilnosti Leonardo da V<strong>in</strong>ci sem se udeležil v 3. letniku, natančneje 2. 4. 2012.<br />
Odpotovali smo na dolgo pot proti severu Evrope. Šli smo v tretje največje<br />
mesto F<strong>in</strong>ske, imenovano Tampere. Na F<strong>in</strong>skem sem bil od 2. 4. do 21. 4.,<br />
celih 19 nepo<strong>za</strong>bnih dni. Na <strong>in</strong>formativnih dnevih (ko se je bilo treba odločiti, v katero<br />
smer bo moja življenjska pot tekla) me je <strong>za</strong>mikal program Logistični tehnik, ki ga izvaja<br />
Srednja poklicna <strong>in</strong> strokovna šola Bežigrad <strong>–</strong> Ljubljana. Na izmenjavo na F<strong>in</strong>sko se nas<br />
je odpravilo 8 dijakov v spremstvu naših profesorjev, ki so bili z nami nekaj dni, kasneje pa<br />
so se vrnili v Slovenijo. Nastanjeni smo bili v Tamperah, sorazmerno v centru mesta, kjer<br />
so zgrajeni številni bloki (apartmaji), v katerih so nastanjeni dijaki (nekakšni dijaški domovi).<br />
V sosednjem stanovanju, na drugem koncu hodnika, pa so bili tudi dijaki iz Španije, ki so<br />
prav tako bili na izmenjavi. Tudi z njimi smo se prav dobro razumeli <strong>in</strong> poklepetali. Nad<br />
našim stanovanjem so letela f<strong>in</strong>ska vojaška letala (mislim, da so bila znamke F-18), ki so<br />
nam popestrila dneve. Prakso smo opravljali v njihovi šoli, pod okriljem naše mentorice<br />
S<strong>in</strong>i Tontti, ki je bila zelo <strong>za</strong>bavna <strong>in</strong> nam je bila vedno pripravljena pomagati.<br />
132
Slika 1: Ni prave f<strong>in</strong>ske savne brez prave ohladitve<br />
Slika 2: Vožnja nakladalca na kolesih<br />
Foto: U. Koglar, 2012.<br />
Naučil sem se marsikaj novega, <strong>za</strong>nimivega <strong>in</strong> seveda poučnega. Prvič v življenju sem<br />
sedel v velikem gradbenem stroju, imenovanem nakladalec na kolesih, ki smo ga lahko<br />
sami poskusili peljati po dvorišču <strong>za</strong> šolo <strong>in</strong> smo z njim prevažali sneg z enega<br />
konca dvorišča na drugi konec. Seveda je bila mentorica prisotna, pa tudi učitelj, ki je<br />
<strong>za</strong>dolžen <strong>za</strong> predmet, pri katerem uporabljajo te stroje <strong>in</strong> ki skrbi <strong>za</strong> njihovo brezhibno<br />
delovanje <strong>in</strong> čistočo. Šele ko sem prispel v tako razvito državo, kjer šolstvu dajejo res<br />
velik pomen, sem spoznal, kaj pomeni poklic logistik. Na šoli imajo dobro izoblikovan<br />
program <strong>za</strong> logistiko. Učenci imajo pravo skladišče, kje se naučijo tako natovarjati kot<br />
tudi raztovarjati kamione, spoznajo, kaj se <strong>za</strong>res dogaja v skladiščih <strong>in</strong> kako se pravilno<br />
organizira delo v njih, da ne pride do kakšnih zmot (<strong>za</strong>menjave blaga/tovora), pa<br />
tudi, da ne pride do kakšne nesreče. Učenci na tej šoli lahko opravijo izpite <strong>za</strong> viličarja,<br />
delovne stroje, avto, kamione, kamion s prikolico (ki je na F<strong>in</strong>skem daljši, kot v drugih<br />
državah Evrope) <strong>in</strong> <strong>za</strong> avtobus. Vsa ta vozila so v lasti <strong>šole</strong>. Učenec pripelje vozilo do<br />
nakladalne rampe, ga sam natovori (z viličarjem), <strong>za</strong>varuje tovor, izpolni tovorni list,<br />
se usede v kab<strong>in</strong>o <strong>in</strong> z učiteljem predmeta naredita nekaj krogov po mestu. Po koncu<br />
vožnje voznik (učenec) ponovi postopek: pripelje do nakladalne rampe, raztovarja tovor,<br />
ureja dokumentacijo <strong>in</strong> tako naprej. S tem učenci res spoznajo, kaj je pravo delo<br />
nekega logistika (skladiščnika, <strong>poklicne</strong>ga voznika), kar je po mojem menju zelo dobro<br />
<strong>in</strong> pohvalno.<br />
Pred odhodom z letališča v Sloveniji sem se <strong>za</strong>gledal v našega očaka Triglav, bil je čudovit<br />
dan <strong>in</strong> pogled na Triglav se mi je vtisnil v spom<strong>in</strong>. Kljub posebnim lepotam F<strong>in</strong>ske (njeni<br />
gozdovi <strong>in</strong> velikanska jezera, ki jim sploh ne vidiš konca, njihove značilne savne sredi goz-<br />
133
dov ob <strong>za</strong>mrznjenih jezerih, prav posebna hrana <strong>in</strong> prijaznosti zelo <strong>za</strong>držanih, lahko bi rekli<br />
sramežljivih F<strong>in</strong>cev, njihove dolge avtoceste <strong>in</strong> še bi lahko našteval) sem prepričan, da<br />
smo vsi, ki smo bili na tej izmenjavi, še bolj spoznali, kako imamo Slovenci čudovito, lepo<br />
<strong>in</strong> prekrasno državo. Seveda sem pogrešal svojo druž<strong>in</strong>o <strong>in</strong> prijatelje, ampak saj čas hiti <strong>in</strong><br />
kot bi mignil smo že bili na letalu <strong>in</strong> se vračali domov. Domotožje nam je lajšalo druženje<br />
z našimi f<strong>in</strong>skimi prijatelji <strong>in</strong> sošolci. Zahvaljujoč skypu pa smo ostali v kontaktu z našimi<br />
druž<strong>in</strong>ami <strong>in</strong> smo jih lahko videli <strong>in</strong> slišali prek kamere na prenosnem računalniku <strong>in</strong> tablici.<br />
Mobilnost mi je pr<strong>in</strong>esla nova znanja, nova prijateljstva <strong>in</strong> predvsem nepo<strong>za</strong>bne spom<strong>in</strong>e,<br />
ki bodo <strong>za</strong> vedno ostali v moji glavi <strong>in</strong> jih bom z največjim veseljem pripovedoval<br />
prijateljem, druž<strong>in</strong>i, svojim otrokom <strong>in</strong> vnukom. Presenečen sem bil nad tako<br />
dobrim znanjem angleškega jezika pri mlad<strong>in</strong>i kot tudi pri starejši populaciji. Na izmenjavi<br />
sem izpopolnil svoje znanje angleškega jezika (pa tudi znanje nemškega jezika<br />
mi je prišlo prav).<br />
Kot prigodo vam lahko <strong>za</strong>upam mojo trdoglavost. Pred odhodom na F<strong>in</strong>sko (aprila) je<br />
pri nas v Sloveniji že vse cvetelo <strong>in</strong> bilo na vrhuncu prebujanja narave. Ob pakiranju<br />
kovčka sem seveda izpustil zimsko obutev ter tople puloverje <strong>in</strong> bundo. Še najmanj<br />
pa sem razmišljal o kakšnih rokavicah ali pa debeli zimski kapi. Kljub prepričevanju<br />
moje mame je moja trma prevladala. Z letalom smo poleteli z Brnika (letališča Jožeta<br />
Pučnika) proti Frankfurtu (ki je res ogromno letališče) <strong>in</strong> od tam pot nadaljevali proti<br />
Hels<strong>in</strong>kom. V Nemčiji je bilo vreme čisto podobno našemu, ko pa po nekaj urah leta<br />
le pristanemo na letališču v Hels<strong>in</strong>kih, pa me <strong>za</strong>dane šok. Pogledam skozi okno letala<br />
<strong>in</strong> si rečem: ‚‘Evo, še tega se je manjkalo …‘‘ Zunaj nas je pričakala prava zimska idila.<br />
Samo da sem stopil iz toplega <strong>za</strong>vetja letališča, me je pozdravil hladen f<strong>in</strong>ski dan.<br />
Takoj smo odhiteli do avtobusa, ki nas je odpeljal na dolgo pot proti mestu Tampere<br />
(skoraj 3 ure vožnje). Na avtobusni postaji smo presedli v kombi <strong>in</strong> se odpeljali do<br />
stanovanjskega naselja, kjer smo bili nastanjeni. Vso prtljago smo dali iz vozila <strong>in</strong> kot<br />
<strong>za</strong>kleto se nam je na parkirišču v sneg <strong>za</strong>kopal naš kombi. V ‘supergah‘‘ <strong>in</strong> snegu,<br />
kar nekaj centimetrov čez gleženj, sem s sošolci porival tisti kombi naprej <strong>in</strong> na<strong>za</strong>j,<br />
dokler nam ga ni uspelo rešiti. Do našega bloka je bil majhen spust po klancu <strong>in</strong> »1,<br />
2, 3, sošolca že ni«. Sošolcu je spodrsnilo <strong>in</strong> se je s kovčkom peljal po hribu navzdol.<br />
Smeha je bilo tisti dan ogromno. Ko smo se le nastanili v našem <strong>za</strong>časnem domu,<br />
sem odprl kovček <strong>in</strong> <strong>za</strong>gledal tople puloverje, ki jih je skrivaj pospravila moja mami.<br />
Mami, še enkrat hvala ti!<br />
134
Slika 3: Dijaka se učita upravljati z viličarjem<br />
Slika 4: Nakladalna ploščad <strong>in</strong> viličar<br />
Foto: U. Koglar, 2012.<br />
Izmenjavo priporočam vsakomur. Priznam, sam sem bil zelo skeptičen glede izmenjave,<br />
nisem si upal odpotovati, čeprav ne vem <strong>za</strong>kaj. Po <strong>za</strong>slugi učiteljev (mentorjev), ki<br />
so nas prepričevali <strong>in</strong> spodbujali, sem le popustil <strong>in</strong> sem hvaležen <strong>za</strong> to, da so vztrajali.<br />
Mogoče se nam je takrat zdelo, da je preveč raznoraznih sestankov (srečanj) z<br />
mentorjem <strong>in</strong> vso skup<strong>in</strong>o, da je preveč dela s pisanjem življenjepisa <strong>in</strong> izpolnjevanjem<br />
raznih dokumentov, ampak verjemite mi, da take <strong>priložnost</strong>i, kot jo ponuja mobilnost,<br />
nikoli več ne bomo imeli! To je izkušnja, ki je ni možno nikoli po<strong>za</strong>biti. Še dandanes,<br />
po skoraj 4 letih, imam kontakte s prijatelji iz F<strong>in</strong>ske (<strong>za</strong>hvala gre družabnemu omrežju<br />
Facebook). Pridobil sem si nova znanja, nove prijatelje, naučil sem se voziti <strong>in</strong> upravljati<br />
velikanski delovni stroj, obnovil <strong>in</strong> izboljšal znanje angleškega, pa tudi nemškega<br />
jezika, se naučil nekaj f<strong>in</strong>skih besed (živijo, adijo, hvala ...). Upam <strong>in</strong> verjamem, da mi<br />
bodo te izkušnje nekoč v življenju pomagale (morda ravno pri iskanju nove službe). Za<br />
spom<strong>in</strong> na izmenjavo pa sem si kupil uro, ki mi je še dandanes najlepši <strong>in</strong> najdragocenejši<br />
spom<strong>in</strong>, ki bo <strong>za</strong> vedno <strong>za</strong>znamoval moje življenje.<br />
135
Mirče Milenkov<br />
dijak programa Logistični tehnik<br />
Srednje <strong>poklicne</strong> <strong>in</strong> <strong>strokovne</strong> <strong>šole</strong> Bežigrad <strong>–</strong> Ljubljana<br />
mirce.milenkov@gmail.com<br />
Leta 2015 sem sodeloval v programu <strong>mobilnosti</strong> dijakov Erasmus+ KA1, <strong>za</strong> 28<br />
dni sem odpotoval v mesto Tampere na F<strong>in</strong>skem. Na šoli Tredu sem se pridružil<br />
dijakom programov Voznik avtobusa ter Voznik tovornjaka.<br />
V tuj<strong>in</strong>o nas je skupaj odpotovalo 24 dijakov, od tega nas je na F<strong>in</strong>skem bilo 12. Prva<br />
dva dneva smo bili nastanjeni v hostlu Dream hostel, nato pa smo bili nastanjeni v<br />
študentskem stanovanju, ki se je nahajalo v bliž<strong>in</strong>i <strong>šole</strong>. Prakso smo opravljali na šoli,<br />
saj so tam imeli vse, kar smo rabili, tako da ni bilo potrebe, da bi nas pošiljali po podjetjih.<br />
Na šoli je bil naš mentor Timo Jarv<strong>in</strong>en, ki na šoli dela kot profesor.<br />
Na tej izmenjavi sem se naučil kar precej novih ter <strong>za</strong>nimivih stvari, kot so računanje,<br />
koliko časa bo avtobus potreboval, da pride od točke A do točke B z vsemi vmesnimi<br />
postajališči, kakšne so specifikacije ter dovoljene dolž<strong>in</strong>e <strong>in</strong> mase različnih tovornih<br />
vozil na f<strong>in</strong>skih cestah ter še mnogo drugih stvari. Dobil sem možnost vožnje tovornega<br />
motornega vozila na simulatorju, dejansko nakladanje <strong>in</strong> pritrjevanje tovora<br />
na tovornem vozilu ter manipuliranje s tovorom s pomočjo viličarja. En dan pa smo<br />
obiskali šolo <strong>za</strong> gozdarje, ki se nahaja v Kuru. Tudi tam smo se imeli zelo lepo, še<br />
posebej <strong>za</strong>radi tega, ker imajo simulatorje <strong>za</strong> zelo veliko strojev, ki se uporabljajo v<br />
gozdarstvu. Seveda se je vsak izmed nas preizkusil na njih, četudi niso bili tako enostavni<br />
<strong>za</strong> upravljanje, kot se je na <strong>za</strong>četku zdelo. Ed<strong>in</strong>a slaba stran tega dneva pa je<br />
bila ta, da teh strojev na žalost nismo videli v akciji, saj so bili ravno ob našem obisku<br />
na terenu, ko pa smo jih šli poiskat, jih na žalost nismo mogli najti, saj nismo vedeli<br />
njihove točne lokacije na terenu. Zelo pozitivna izkušnja je bila tudi obisk podzemne<br />
avtobusne postaje v Hels<strong>in</strong>kih, ki smo jo obiskali skupaj z dijaki programa Voznik<br />
avtobusa, skozi katero na dan prepelje do sedem tisoč avtobusov ter prepotuje dvaj-<br />
136
set tisoč pošiljk. Isti dan smo obiskali tudi nekaj pristaniških term<strong>in</strong>alov <strong>za</strong> trajekte,<br />
ki prihajajo v Hels<strong>in</strong>ke, tam smo izvedeli, kam se avtobusi, ki pridejo na te term<strong>in</strong>ale,<br />
parkirajo ter kaj morajo vozniki teh avtobusov storiti, ko se parkirajo. Eden izmed teh<br />
term<strong>in</strong>alov je bil olimpijski term<strong>in</strong>al.<br />
Slika 1: Del voznega parka na šoli<br />
Foto: M. Milenkov, 2015.<br />
Najbolj me je seveda navdušila šola s šolsko <strong>in</strong>frastrukturo, saj je zelo dobro<br />
opremljena, ima tudi lastno skladišče, v katerem se izobražujejo dijaki logistike.<br />
Še bolj pa me je navdušila šolska suprastruktura, saj ima šola v lasti kar nekaj<br />
sodobnih tovornih vozil, avtobusov, viličarjev ter drugih vozil, s katerimi se<br />
logisti srečujejo pri svojem delu. In vsa ta vozila uporabljajo dijaki med šolanjem.<br />
Razočaralo pa me je to, da nismo dobili možnosti vožnje <strong>in</strong> upravljanja več<strong>in</strong>e vozil,<br />
ki so bila na šoli, saj <strong>za</strong> njih nismo imeli opravljene teorije iz varstva pri delu, kot so<br />
to imeli njihovi dijaki.<br />
Ker pa smo bili med vikendi prosti, smo se en vikend odločili obiskati f<strong>in</strong>sko prestolnico<br />
Hels<strong>in</strong>ki, v kateri smo več<strong>in</strong>o dneva preživeli v nakupovalnih centrih. Seveda<br />
smo šli na sprehod po mestu, med katerim smo naleteli na sejem na prostem, na<br />
katerem so predstavljali tradicionalno hrano iz različnih držav po svetu, med njimi je<br />
bila tudi F<strong>in</strong>ska. Med drugim je predstavljala eno izmed svojih tradicionalnih sladkarij,<br />
vendar se mi je zdelo, kot da bi jedel navadno posladkano gumo.<br />
Na splošno pa sem to mobilnost doživel zelo pozitivno, saj sem se naučil kar precej<br />
novih stvari, doživel, česar drugače ne bi, ter spoznal nove ljudi.<br />
137
Slika 2: Obisk <strong>šole</strong> <strong>za</strong> gozdarje v Kuru<br />
Foto: M. Milenkov, 2015.<br />
Mobilnost bi def<strong>in</strong>itivno priporočil tudi drugim dijakom, saj je to odlična izkušnja v<br />
življenju. Da sem se <strong>za</strong> ta projekt odločil, mi nikakor ni žal, če bi imel možnost, bi to<br />
<strong>za</strong>gotovo ponovil, saj sem se imel zelo lepo <strong>in</strong> sem spoznal veliko novih prijateljev ter<br />
pridobil kar nekaj neprecenljivih izkušenj. Po eni strani pa mi je še vedno zelo žal, da<br />
se je vse skupaj končalo tako zelo hitro.<br />
Slika 3: Skladišče, ki ga uporabljajo dijaki logistike<br />
Foto: M. Milenkov, 2015.<br />
138
Nejc Levičnik<br />
dijak programa Tehnik mehatronike<br />
Srednje <strong>poklicne</strong> <strong>in</strong> <strong>strokovne</strong> <strong>šole</strong> Bežigrad <strong>–</strong> Ljubljana<br />
nejc.levicnik@gmail.com<br />
Meseca novembra 2015 sem bil na <strong>mobilnosti</strong> dijakov Erasmus+ KA1 v Madridu,<br />
v Španiji. Z menoj so bili na praktičnem usposabljanju še trije dijaki <strong>in</strong> dva<br />
profesorja, ki pa sta se v Slovenijo vrnila po enem tednu.<br />
Z dijaki smo si delili sobo v hostlu, kjer smo preživeli skupaj cel mesec. Na splošno<br />
menim, da je mobilnost dobra stvar, saj doživiš stvari, ki jih ne pričakuješ, postaneš<br />
bolj odgovoren. S sošolcem, s katerim obiskujeva program Tehnik mehatronike, sva<br />
se usposabljanja v podjetju Iveco, kjer smo pomagali pri vzdrževanju vse električne<br />
ali ostale mehanske opreme. To nam je omogočil projektni koord<strong>in</strong>ator s španske<br />
<strong>srednje</strong> <strong>šole</strong>, v samem podjetju pa je bil naj<strong>in</strong> mentor Inagi Mart<strong>in</strong>ez. On je <strong>za</strong>služen<br />
<strong>za</strong> vse znanje, ki sva ga prejela v podjetju.<br />
Tam sem spoznal, kaj je <strong>za</strong>res moj poklic, koliko različnih stvari <strong>in</strong> del lahko opravljam<br />
z znanjem, ki sem ga dobil v šoli. Vse, kar smo lahko v praksi poizkusili, mi je ostalo<br />
vtisnjeno globoko v spom<strong>in</strong>, saj smo lahko preverili, kako stvari delujejo oziroma<br />
<strong>za</strong>kaj tako delujejo. Ukvarjali smo se s hidravličnimi ventili ter komb<strong>in</strong>iranimi elektro-<br />
-hidravličnimi ventili, nekaj pa smo zvedeli tudi o snovanju proizvodnega procesa <strong>in</strong><br />
delovanju senzorjev, ki so skupaj pove<strong>za</strong>ni v sistem, ki mu pravimo proizvodna l<strong>in</strong>ija.<br />
Pri vsakem novem usvajanju znanja <strong>in</strong> praktičnem primeru nama je mentor najprej<br />
podrobneje razložil teoretični del, da sva lahko dobro razumela delovanje vseh komponent<br />
proizvodnje. Meni je bilo zelo všeč, da si je mentor v podjetju vzel veliko časa<br />
<strong>in</strong> se trudil <strong>za</strong> nas dijake. Vedno je govoril o tem, da moramo razumeti, kako kaj deluje,<br />
<strong>in</strong> se ne učiti na pamet. Pravil je: »Če boš razumel osnovo, kako delujeta hidravlični<br />
ventil <strong>in</strong> elektromotor vsak posebej, boš lahko razumel delovanje robotske roke, ki<br />
139
predstavlja skupek vsega tega.« Ni pomembno znati vsega, toda če razumeš osnove,<br />
boš sposoben upravljati z različnimi roboti, saj je osnova delovanja <strong>in</strong> upravljanja<br />
enaka. Njegovi nasveti so spremenili moje razmišljanje <strong>in</strong> pustili velik pečat, saj sedaj<br />
razumem osnove delovnih procesov <strong>in</strong> nimam strahu pred novimi stvarmi. Naučil nas<br />
je, kako uporabiti znanje v praksi.<br />
Poleg praktičnega usposabljanja smo imeli tudi kar nekaj prostega časa <strong>za</strong> odkrivaje<br />
lepot mesta Madrid <strong>in</strong> njegove okolice. S podzemnim metrojem smo potovali po Madridu<br />
<strong>in</strong> raziskovali okolico. Mesto je zelo veliko, saj v njem živi približno 6 milijonov<br />
prebivalcev. Na nek nač<strong>in</strong> smo spoznavali življenje sami, na svoj nač<strong>in</strong>, saj smo se<br />
morali znajti v mestu brez staršev. Zame je bila to čudovita izkušnja, ki jo bom kasneje<br />
sigurno ponovil <strong>in</strong> jo priporočam vsem študentom <strong>in</strong> dijakom.<br />
140
Adimir Preradović Nasufović<br />
dijak programa Logistični tehnik<br />
Srednje <strong>poklicne</strong> <strong>in</strong> <strong>strokovne</strong> <strong>šole</strong> Bežigrad <strong>–</strong> Ljubljana<br />
dasmasta232@gmail.com<br />
Na Danskem, na praksi v okviru projekta Erasmus+ KA1, sem preživel 31 dni.<br />
Z menoj je bil so<strong>šole</strong>c Andraž Škof, na pot so nas pospremili profesorji Andrej<br />
Prašnikar, Damijan Krašovec <strong>in</strong> Polona Kikelj.<br />
Prvi dan izmenjave sem spoznal mentorja Perra Rasmussena, ki je profesor logistike<br />
na EUC SYD. Na EUC SYD sem imel <strong>priložnost</strong> poslušati predavanja v anglešč<strong>in</strong>i,<br />
kjer so mi drugi dijaki predstavili njihovo kulturo <strong>in</strong> nač<strong>in</strong> življenja. Dijaki, ki so znali<br />
anglešč<strong>in</strong>o malo bolje, so mi povedali, da so Danci bolj <strong>za</strong>prte narave <strong>in</strong> da naj ne<br />
bom užaljen, če več<strong>in</strong>i morda ne bo do pogovora.<br />
Slika 1: Zunanje logistične delavnice<br />
Foto: A. Preradović Nasufović, 2014.<br />
141
Slika 2: Notranje logistične delavnice<br />
Foto: A. Preradović Nasufović, 2014.<br />
Na šoli sem se naučil, kako voziti viličarja, a nisem dobil kvalifikacije, saj smo se prepozno<br />
spomnili na to možnost. V okviru učenja zdravega življenja <strong>in</strong> »team build<strong>in</strong>ga«<br />
je profesor Simon Wegert organiziral »laser tag« turnir v sklopu <strong>šole</strong>. Profesor Perr<br />
Rasmussen nama je predstavil danski športni duh, saj naju je peljal na nogometno <strong>in</strong><br />
hokejsko tekmo domačih ekip, ki pa sta na žalost izgubili.<br />
Obiskal sem »skejt park« v Hellaslevu, kjer je bila postavljena tudi ple<strong>za</strong>lna stena. Bil<br />
sem prijetno presenečen nad pogoji <strong>za</strong> razvijanje urbane kulture, a razočaran nad<br />
tem, da je premalo ljudi, ki bi jo hoteli naprej razvijati. Naučil sem se veliko o logistiki,<br />
drugi kulturi <strong>in</strong> na nek nač<strong>in</strong> sem spoznal razliko med slovensko <strong>in</strong> dansko kulturo.<br />
Izmenjavo bi def<strong>in</strong>itivno ponovil.<br />
142
Andraž Štirn<br />
dijak programa Avtokaroserist<br />
Srednje <strong>poklicne</strong> <strong>in</strong> <strong>strokovne</strong> <strong>šole</strong> Bežigrad <strong>–</strong> Ljubljana<br />
andraz.stirn@gmail.com<br />
Na <strong>mobilnosti</strong> v programu Erasmus+ KA1 sem bil v letu 2015, na F<strong>in</strong>skem, v<br />
mestu Mikkelli. Mobilnost je trajala 28 dni. Obiskal sem šolo, kjer izobražujejo <strong>za</strong><br />
program Avtokaroserist, <strong>za</strong> katerega se izobražujem tudi v Sloveniji. Z menoj v<br />
mesto Mikkelli so potovali še trije učenci <strong>in</strong> en učitelj.<br />
Nastanjeni smo bili v hotelu Uusikuu, prakso pa smo prvi teden opravljali v šoli, druge<br />
tri tedne pa pri delodajalcih. Naša mentorja v tuj<strong>in</strong>i sta bila profesorja Seppo <strong>in</strong> Tepo,<br />
ki sta bila do nas zelo prijazna. Vse, ki smo prišli na izmenjavo, so zelo lepo sprejeli.<br />
Na F<strong>in</strong>skem sem se naučil veliko novih stvari, ena izmed njih je varjenje. Spoznal sem, da<br />
je v tuj<strong>in</strong>i delo v tem poklicu veliko lažje kot pri nas, saj vse delajo počasneje <strong>in</strong> na lažji<br />
nač<strong>in</strong>, z bolj sodobnimi metodami. Za svojo prihodnost pa sem spoznal, da bi bilo življenje<br />
v tuj<strong>in</strong>i veliko lepše, saj so druge države veliko bolj razvite. Navduševalo me je skorajda<br />
vse, od dela do njihove kulture <strong>in</strong> duha. Pogrešal sem ed<strong>in</strong>o gore <strong>in</strong> mogoče malo več<br />
svetlobe. Mobilnost sem doživljal zelo navdušeno <strong>in</strong> bi se je z veseljem spet udeležil, saj<br />
je to nepo<strong>za</strong>bno doživetje. Z mobilnostjo sem pridobil veliko novih izkušenj, spremenil pa<br />
se mi je tudi pogled na svet.<br />
Mobilnost bi res priporočil vsem, ki imajo to <strong>priložnost</strong>, saj je to res, kot sem že rekel,<br />
nepo<strong>za</strong>bno doživetje. Meni je ta <strong>priložnost</strong> dala <strong>za</strong>gon, <strong>za</strong>radi nje sem dobil še večjo<br />
voljo <strong>za</strong> delo v tuj<strong>in</strong>i.<br />
143
Patricija Teršar<br />
nekdanja dijak<strong>in</strong>ja programa Logistični tehnik<br />
Srednje <strong>poklicne</strong> <strong>in</strong> <strong>strokovne</strong> <strong>šole</strong> Bežigrad <strong>–</strong> Ljubljana,<br />
sedaj študentka Fakultete <strong>za</strong> logistiko v Celju, Univer<strong>za</strong> v Mariboru<br />
patricija.tersar@gmail.com<br />
Nikoli si nisem predstavljala, da bo moja pot do naziva »logistični tehnik« kdaj kaj<br />
več od sedenja v šolskih klopeh, vendar pa se je izka<strong>za</strong>la <strong>za</strong> veliko bolj razburljivo.<br />
Že na <strong>za</strong>četku izobraževanja na SPSŠB Ljubljana se mi je ponudila enkratna<br />
<strong>priložnost</strong> <strong>za</strong> <strong>sodelovanje</strong> pri mednarodnem projektu Comenius, s čimer sem stopila<br />
naproti novim prijateljstvom, dogodivšč<strong>in</strong>am <strong>in</strong> odkrivanju novih dežel.<br />
V 1. letniku (april 2009) sem tako prvič sedla na letalo <strong>in</strong> videla prečudovito <strong>–</strong> pa<br />
čeprav v tistem času žal deževno <strong>–</strong> Turčijo. Občutkov, ki te prev<strong>za</strong>mejo, ko se po<br />
vznemirljivem vzletu letala končno ozreš skozi okno <strong>in</strong> vidiš prečudovite oblake, ne<br />
po<strong>za</strong>biš nikoli. Pristali smo na letališču, ki se nahaja v evropskem delu Istanbula ali<br />
Carigrada, nastanjeni pa smo bili v hotelu v azijskem delu, s pogledom na Bospor.<br />
Nad Istanbulom sem bila v trenutku popolnoma navdušena, saj je to mesto, ki te kar<br />
posrka vase <strong>in</strong> odpelje s tokom. Skup<strong>in</strong>a 10 dijakov, ki jo je spremljalo 5 učiteljev, se<br />
nas je tako 8 dni potepala <strong>in</strong> odkrivala starodavno mesto, ki se mi je vtisnilo v spom<strong>in</strong><br />
po prečudovitih barvah, natrpanih ba<strong>za</strong>rjih, nepo<strong>za</strong>bnem vonju po kadilu <strong>in</strong> seveda<br />
jutranji budnici z bližnjih mošej. Mesta <strong>in</strong> neznanega, ki me je čakalo, sem se na <strong>za</strong>četku<br />
<strong>–</strong> poleg prvega javnega nastopanja v tujem jeziku <strong>–</strong> kar malce ustrašila, vendar<br />
se je na koncu vse dobro izteklo. Več<strong>in</strong>a ostalih se je zelo veselila poti domov, najverjetneje<br />
<strong>za</strong>radi nekoliko eksotične turške hrane, jaz pa sem si želela ostati <strong>–</strong> mesto<br />
me je <strong>za</strong>čaralo, prav tako tudi nova prijateljstva, ki so naredila teden v Turčiji resnično<br />
nepo<strong>za</strong>ben.<br />
Po vrnitvi, ko smo se ponovno privadili vsakdanjemu vrvežu <strong>srednje</strong> <strong>šole</strong>, je v 2. letniku<br />
(december 2009) prišel čas <strong>za</strong> novo dogodivšč<strong>in</strong>o v Franciji. Z manjšo skup<strong>in</strong>o<br />
144
slovenskih dijakov <strong>in</strong> učiteljev <strong>in</strong> že iz Turčije znanih kolegov iz drugih držav smo bili<br />
nastanjeni v hotelu v mestu Thonon-les-Ba<strong>in</strong>s, ki se nahaja ob čudovitem jezeru. To<br />
je bilo popolnoma drugačna izkušnja, saj se mi je v spom<strong>in</strong> najbolj vtisnila dolga <strong>in</strong><br />
naporna vožnja z avtobusom. Teden dni smo se borili z mrazom, uživali v druženju<br />
s kolegi iz Romunije <strong>in</strong> Italije ter se neuspešno poskušali sporazumeti s Francozi.<br />
Čeprav me je bilo tudi tokrat malo strah javnega nastopanja <strong>in</strong> predstavitve našega<br />
dela, ni bilo tako hudo, kot sem mislila, da bo.<br />
Ob <strong>za</strong>ključku projekta Comenius <strong>in</strong> <strong>za</strong>dnji izmenjavi dijakov v okviru tega projekta<br />
(april 2010) je bila država gostiteljica Slovenija. Teden, ki smo ga preživeli v družbi<br />
kolegov iz drugih držav, je bil nepo<strong>za</strong>ben. Veselje <strong>in</strong> predvsem ponos, ki smo ga občutili,<br />
ko smo jih lahko tudi mi razka<strong>za</strong>li lepote naše dežele, je res nekaj posebnega.<br />
Z žalostjo v očeh smo se ob <strong>za</strong>ključku projekta Comenius poslovili od prijateljev iz<br />
tuj<strong>in</strong>e, vendar pa je ostalo upanje, da se nekoč še snidemo, saj smo bili vsa leta sodelovanja<br />
pri projektu v kontaktu.<br />
V 3. letniku se mi je ponovno nasmehnila sreča <strong>in</strong> predlagana sem bila <strong>za</strong> <strong>sodelovanje</strong><br />
pri projektu <strong>mobilnosti</strong> dijakov v programu Leonardo da V<strong>in</strong>ci oziroma <strong>za</strong> opravljanje<br />
praktičnega usposabljanja v tuj<strong>in</strong>i, česar sem se zelo razveselila. Od veselja <strong>in</strong><br />
navdušenja mi tistega dne vso noč ni uspelo <strong>za</strong>tisniti očesa. In tako je navse<strong>za</strong>dnje<br />
prišel dan (april 2011), ko sem pripravila svoj kovček <strong>in</strong> upala, da imam vse, kar<br />
bom potrebovala <strong>za</strong> tri tedne življenja na F<strong>in</strong>skem. Na F<strong>in</strong>sko nas je odpotovalo 13<br />
dijakov različnih smeri, tam pa smo se razdelili v dve skup<strong>in</strong>i. 10 dijakov nas je bilo<br />
nastanjenih v mestu Tampere, na poti do mesta pa nas je spremljal učitelj, ki je poskrbel,<br />
da vožnja do mesta ni bila dolgočasna. Čeprav je bila to <strong>za</strong>me prva tako dolga<br />
odsotnost z doma <strong>in</strong> je nad mano visela velika odgovornost preživetja z dodeljenimi<br />
sredstvi v eni izmed najdražjih evropskih držav, nisem bila zelo <strong>za</strong>skrbljena. Dnevi so<br />
hitro m<strong>in</strong>evali, skup<strong>in</strong>a 10 dijakov pa se nas je na F<strong>in</strong>skem kar dobro znašla <strong>–</strong> ogledovali<br />
smo si mesto, v katerem smo živeli, <strong>in</strong> spoznavali f<strong>in</strong>sko kulturo. Vsekakor pa nas<br />
je malo skrbela šola. Na naše veliko presenečenje nismo bili veliko pri pouku, saj je<br />
ta potekal samo v f<strong>in</strong>šč<strong>in</strong>i, <strong>za</strong>to so nam dodelili dijake domač<strong>in</strong>e, ki so nam razka<strong>za</strong>li<br />
mesto <strong>in</strong> okolico. Zame je bila vsekakor razburljiva izkušnja vožnje viličarja <strong>–</strong> takšnega<br />
praktičnega pouka nam je v Sloveniji primanjkovalo. Glede na to, kakšne izkušnje<br />
s spoznavanjem novih ljudi sem imela iz drugih držav, sem bila nad F<strong>in</strong>ci malce<br />
razočarana, saj niso zelo komunikativni <strong>in</strong> odprti. Kljub temu sem z malce truda na<br />
F<strong>in</strong>skem uspela pridobiti prijatelje, s katerimi smo še vedno v stiku. Z nekaterimi sem<br />
se uspela srečati tudi v Sloveniji, saj so se prav tako udeležili mednarodne izmenjave,<br />
kar je bila obenem enkratna <strong>priložnost</strong> <strong>za</strong> obujanje spom<strong>in</strong>ov na življenje na F<strong>in</strong>skem.<br />
145
Pot na<strong>za</strong>j v Slovenijo je bila kljub žalosti, ker smo morali <strong>za</strong>pustiti prijatelje <strong>in</strong> samostojno<br />
življenje, vseeno zelo <strong>za</strong>bavna, še bolj pa so nas bile vesele naše druž<strong>in</strong>e.<br />
Če pov<strong>za</strong>mem vsa doživetja <strong>in</strong> izkušnje, ki sem jih pridobila, lahko rečem, da sem resnično<br />
vesela, da sem imela <strong>priložnost</strong> potovati, pridobiti nova prijateljstva, spoznati<br />
dijake moje stroke iz tuj<strong>in</strong>e, se vključiti v izobraževalni sistem v mednarodnem okolju<br />
ter spoznati različne kulture. Če bi lahko, bi z veseljem vse še enkrat ponovila. Ko<br />
se zdaj ozrem na<strong>za</strong>j, se mi zdi, da sem bila pred vsem tem samo prestrašen otrok.<br />
Ampak izkušnje <strong>in</strong> situacije, v katerih sem morala v sebi poiskati pogum, moč, odgovornost<br />
<strong>in</strong> preudarnost ter se znebiti strahu <strong>in</strong> preprosto <strong>za</strong>korakati v svet, so me<br />
izoblikovale v osebo, kakršna sem danes. Z vsakim potovanjem sem opazila razliko<br />
v zrelosti, obnašanju, komunikativnosti ter seveda tudi uspehu vseh dijakov, ki smo si<br />
upali izkusiti neznano <strong>in</strong> preživeti kakršen koli <strong>izziv</strong>, ki nas je pač čakal v tujih deželah.<br />
Še vedno zelo rada omenim kolegom <strong>in</strong> potencialnim bodočim delodajalcem, kaj vse<br />
sem izkusila <strong>in</strong> kje vse sem si pridobila izkušnje. Vsekakor pa je vedno vredno omeniti<br />
naziv, ki nam ga je podelilo f<strong>in</strong>sko veleposlaništvo v Sloveniji <strong>–</strong> mladi ambasadorji<br />
F<strong>in</strong>ske. Le koliko drugih mladih iz drugih šol se lahko pohvali s tem nazivom?<br />
146
Janez Zupančič<br />
dijak programa Tehnik mehatronike<br />
Srednje <strong>poklicne</strong> <strong>in</strong> <strong>strokovne</strong> <strong>šole</strong> Bežigrad <strong>–</strong> Ljubljana<br />
zupancic.janez.janez@gmail.com<br />
Na <strong>mobilnosti</strong> v okviru projekta Erasmus+ KA1 sem bil s sošolcem Nejcem<br />
Levičnikom v Madridu, v Španiji. Skupaj s še dvema dijakoma, ki na naši šoli<br />
obiskujeta program Avtoservisni tehnik, sta nas spremljala profesorja Jernej<br />
Krenčan <strong>in</strong> Žiga Vuk. Z Nejcem na naši šoli obiskujeva program Tehnik mehatronike.<br />
Izmenjava je trajala od 8. 11. do 5. 12. 2015, ves čas izmenjave pa smo živeli v U hostlu,<br />
urejeno pa smo imeli tudi večerjo v bližnjem lokalu.<br />
V Španiji nam je bil dodeljen mentor David Gil Garrido, v primeru, da bi imeli kakšne<br />
težave. Ta nas je spremljal kupit karte <strong>za</strong> metro ter nam povedal, na kaj moramo biti<br />
pozorni, medtem ko smo v Španiji. Naj<strong>in</strong>a izmenjava ni vključevala obiskovanja <strong>šole</strong><br />
v tuj<strong>in</strong>i, <strong>za</strong>to sva lahko štiri tedne opravljala prakso v podjetju Iveco.<br />
V podjetju sva delala 18 dni, <strong>in</strong> sicer na dveh oddelkih: na oddelku <strong>za</strong> vzdrževanje<br />
AVG <strong>–</strong> avtomatično vodenih vozil, ki se uporabljajo <strong>za</strong> premik delov po tovarni, <strong>in</strong> na<br />
oddelku <strong>za</strong> sestavljanje kab<strong>in</strong>. Še posebej všeč mi je bilo na oddelku <strong>za</strong> izdelavo kab<strong>in</strong>,<br />
saj je ta oddelek zelo robotiziran <strong>in</strong> avtomatiziran. Na oddelku <strong>za</strong> AVG so nama<br />
poka<strong>za</strong>li, kako celoten sistem dobiva podatke, kako ročno voditi AVG s pomočjo<br />
kontrolerja, ki sva ga kasneje izdelala tudi sama. Medtem so nama na oddelku <strong>za</strong><br />
izdelavo kab<strong>in</strong> poka<strong>za</strong>li, kako se nadzoruje motorje v robotskih rokah, programira<br />
premike <strong>in</strong> operacije, ki jih roka izvaja, kako tekoči trak deluje <strong>in</strong> kako se vzdržuje<br />
robote. Bili so zelo odprti, saj so kljub temu, da smo na <strong>za</strong>četku imeli težave s sporazumevanjem,<br />
poskušali vse pojasniti <strong>in</strong> odgovoriti na vsa vprašanja, ki sva jih imela,<br />
<strong>za</strong>radi česar je bila celotna izkušnja izmenjave še toliko boljša. Ker sva imela delavnik<br />
od 7.00 do 15.00, sva si lahko ogleda večji del Madrida <strong>in</strong> tako videla, kako ljudje<br />
147
živijo ter kaj radi počnejo, ko imajo prosti čas. Celotna izkušnja mi je bila zelo všeč <strong>in</strong><br />
bi jo z veseljem ponovil, saj je to res ed<strong>in</strong>stvena <strong>priložnost</strong> tako <strong>za</strong> učenje, kakor tudi<br />
<strong>za</strong> spoznavanje tuje kulture <strong>in</strong> nač<strong>in</strong>a življenja.<br />
Mobilnost bi priporočil vsem, saj je dobra izkušnja <strong>za</strong> prihodnost, od katere veliko<br />
odneseš. Poleg novega znanja dobiš izkušnjo, kako je živeti <strong>in</strong> delati v drugi državi,<br />
hkrati pa je odlična <strong>priložnost</strong>, da spoznaš tujo kulturo <strong>in</strong> nač<strong>in</strong> življenja.<br />
148
OSEBNE REFLEKSIJE<br />
UČITELJIC IN UČITELJEV<br />
149
Ajda Kamenik<br />
Srednja poklicna <strong>in</strong> strokovna šola Bežigrad <strong>–</strong> Ljubljana<br />
ajda.kamenik@gmail.com<br />
Mobilnost v tuj<strong>in</strong>i je <strong>za</strong>me osebna nadgradnja <strong>–</strong> še ena posebna izkušnja. Vsako<br />
takšno izkušnjo jemljem kot <strong>priložnost</strong> <strong>za</strong> pridobitev novih znanj, ki mi omogočajo<br />
bolj uč<strong>in</strong>kovito delovanje predvsem na delovnem mestu, pa tudi doma <strong>in</strong> v<br />
prostem času. Tovrstno izobraževanje mi daje motivacijo <strong>za</strong> nadgradnjo znanja <strong>in</strong> ideje<br />
<strong>za</strong> še boljše delo z dijaki v razredu.<br />
Moja prva mobilnost je bila v decembru 2015, <strong>in</strong> sicer na F<strong>in</strong>skem, v mestu Tampere.<br />
Tja sva odšla s sodelavcem Žigom Vukom v okviru projekta »SIMPLE«, programa Leonardo<br />
da V<strong>in</strong>ci <strong>–</strong> prenos <strong>in</strong>ovacij. To je bila moja prva mobilnost <strong>in</strong> prvi obisk F<strong>in</strong>ske,<br />
kjer se mi je podrl stereotip o F<strong>in</strong>cih. Rečem lahko, da so F<strong>in</strong>ci izredno komunikativni,<br />
prav tako pa tudi prijetni <strong>in</strong> gostoljubni. Izpostavila bi koord<strong>in</strong>atorko Ritvo Haveri, ki<br />
nama je predstavila pove<strong>za</strong>vo <strong>in</strong> delovanje njihovega šolskega sistema, nad katerim<br />
sem bila impresionirana. Naši dnevi so se <strong>za</strong>čenjali s sestanki, evalvacijami dosedanjega<br />
dela v projektu <strong>in</strong> »bra<strong>in</strong>storm<strong>in</strong>gom« <strong>za</strong> naslednji projekt. V popoldanskem<br />
času pa smo imeli oglede raznih šol. Med drugim bi poudarila demonstracijo praktičnega<br />
pouka v avtomehanični delavnici, zelo <strong>za</strong>nimiv je bil nač<strong>in</strong> pove<strong>za</strong>ve med teorijo<br />
<strong>in</strong> prakso. Dijaki si sami izberejo projekt, njihov učitelj <strong>–</strong> mentor pa je tam <strong>za</strong>to, da<br />
omejuje ali spodbuja njihove (običajno previsoke) cilje <strong>in</strong> jim pomaga pri projektu. V<br />
enem izmed oddelkov so dijaki izdelovali masažni bazen (jacuzzi) v terenskem vozilu.<br />
Dolg je bil tudi pogovor z učiteljem praktičnega pouka, ki nama je predstavil svoj<br />
pristop k delu pri pouku, ki pa je še v povojih, a vendar verjame v uspešnost. Pametni<br />
telefon uporabljajo kot pripomoček <strong>za</strong> nadgradnjo dijakovega znanja. Tako dijaki<br />
namesto poročil pišejo svoj blog, ki je javno dostopen, kjer predstavljajo sprotno<br />
delo (s pomočjo pametnega telefona), pišejo članke o delu, dodajajo slike <strong>in</strong> videe.<br />
Vendar se moramo vsi <strong>za</strong>vedati, da je uvedba mobilnih telefonov v učni proces velik<br />
151
<strong>izziv</strong> <strong>za</strong> vse vpletene, tako <strong>za</strong> učitelje kot tudi <strong>za</strong> dijake. Če vse skupaj pov<strong>za</strong>mem,<br />
lahko rečem, da sem navdušena nad f<strong>in</strong>skim izobraževalnim sistemom <strong>in</strong> njihovimi<br />
pri<strong>za</strong>devanji <strong>za</strong> še dodatne reforme v izobraževanju. F<strong>in</strong>ski pregovor pravi, da »samo<br />
mrtva riba plava s tokom«. In res, njihova reforma šolstva ne temelji na tekmovanju,<br />
nadzoru <strong>in</strong> neprestanemu preverjanju, ampak na medsebojni pomoči, <strong>za</strong>upanju, upoštevanju<br />
<strong>in</strong>dividualnih potreb, prilagoditvi trgu ter m<strong>in</strong>imalnim preverjanjem.<br />
V šolskem letu 2015/2016 sem odšla na mobilnost v okviru usposabljanja učiteljev<br />
na Norveško, v Førde, <strong>in</strong> sicer v okviru projekta »Inovativne metode poučevanja s pomočjo<br />
IKT-tehnologije«, ki se izvaja v sklopu programa Norveški f<strong>in</strong>ančni mehanizmi.<br />
Na mobilnost nas je odšlo šest učiteljev. Najbolj sem bila navdušena nad enim izmed<br />
predavanj, ki ga je vodil predstavnik Microsofta, kjer je predstavil uporabnost njihovih<br />
novih tehnologij na tržišču <strong>in</strong> njihovo uporabnost v šolskem prostoru, tako <strong>za</strong> dijake<br />
kot <strong>za</strong> nas učitelje. Poleg tega predavanja sem svoje strokovno znanje lahko nadgradila<br />
z obiskom lokalnega podjetja Mediebruket, ki se ukvarja z izdelavo spletnih strani<br />
<strong>in</strong> z izdelavo vtičnikov <strong>za</strong> WordPress. Tako sem na svojem <strong>strokovne</strong>m področju<br />
pridobila kar nekaj novih praktičnih metod <strong>in</strong> tehnik, osvežila določene vseb<strong>in</strong>e <strong>in</strong><br />
pridobila nove vire <strong>in</strong>formacij. Izpostavila bi tudi norveški šolski sistem, nad katerim<br />
sem bila prav tako navdušena, saj praksa poteka v majhnih učnih skup<strong>in</strong>ah, kjer se<br />
lahko učitelj dejansko <strong>posvet</strong>i vsakemu posameznemu dijaku. V urniku imajo dijaki<br />
po malici prosto uro, ki jo izkoristijo <strong>za</strong> učenje, veliko skrb namenjajo urejenosti <strong>šole</strong><br />
… Pa vendar sem na koncu imela mešane občutke, pričakovala sem še več, morda<br />
<strong>za</strong>radi stereotipov o norveškem odličnem šolskem sistemu. Z navdušenjem lahko<br />
rečem, da sem opazila, da v ničemer ne <strong>za</strong>ostajamo, ne v učnih programih ne v praktičnem<br />
pouku, nekatere stvari pa so še celo boljše oziroma bolje organizirane pri nas.<br />
Vpletena sem tudi v zgodbo projekta »Passport to your future« (Erasmus+ KA2), kjer<br />
sodelujemo s šolami iz Anglije, F<strong>in</strong>ske <strong>in</strong> Španije. Projekt je namenjen dijakom, njegov<br />
cilj je spodbujanje točno določenih kompetenc, ki jim bodo koristile kot priprava<br />
na njihovo poklicno življenje po <strong>za</strong>ključenem izobraževanju. Na splošno lahko rečem,<br />
da je namen projekta nuditi podporo dijaku <strong>za</strong> povečanje njegove <strong>za</strong>posljivosti. Zelo<br />
pomemben del tega projekta so izmenjave. Tako sva s sodelavko Lucijo Šljuka Novak<br />
spremljali deset dijakov v Zaragozo, v Španijo. Učitelji vsake države posebej smo<br />
imeli nalogo, da pripravimo delavnice <strong>za</strong> delo z dijaki <strong>in</strong> naj<strong>in</strong>a delavnica je bila zelo<br />
uspešno izpeljana. Pomemben je bil tudi sestanek partnerjev, kjer smo predstavili<br />
dosedanje delo <strong>in</strong> napredek ter naredili konkretne načrte <strong>za</strong> nadaljevanje projekta.<br />
Poleg dela v šoli smo obiskali <strong>za</strong>ložniško hišo Edelvives <strong>in</strong> center Zarago<strong>za</strong> Activa<br />
Azucarera, v katerem so nam predavali mladi podjetniki, ki so podali veliko uporabnih<br />
<strong>in</strong>formacij o podjetništvu. Govorili so o svojih zgodbah na poti do uspeha, pa<br />
152
tudi padcih <strong>in</strong> preprekah ter predvsem o tem, da naj si dijaki izberejo takšno delo,<br />
ki ga bodo opravljali z veseljem. Dijaki so se polni novih vtisov <strong>in</strong> s solznimi očmi po<br />
enem tednu skupnega dela <strong>in</strong> druženja poslovili od svojih novih prijateljev. To je bil<br />
res ganljiv trenutek. Izmenjava v Zaragozi je bila pozitivna izkušnja <strong>za</strong> vse nas <strong>in</strong> naša<br />
pričakovanja so bila izpolnjena. Bila sem zelo ponosna na naše dijake <strong>za</strong>radi njihove<br />
<strong>za</strong>gnanosti <strong>za</strong> delo, odprtosti <strong>za</strong> sklepanje novih prijateljstev <strong>in</strong> predvsem <strong>za</strong>radi njihovega<br />
znanja anglešč<strong>in</strong>e. Zato so tovrstni projekti neprecenljive vrednosti.<br />
Velik poudarek dajem vseživljenjskemu učenju <strong>in</strong> stalnemu <strong>strokovne</strong>mu izpopolnjevanju.<br />
Z mobilnostjo <strong>in</strong> <strong>sodelovanje</strong>m v projektu sem pridobila še dodatno senzibilnost<br />
<strong>za</strong> potrebe na delovnem mestu, se bolje spoznala s sodelavci v neformalnem<br />
okolju <strong>in</strong> predvsem pridobila nove ideje <strong>za</strong> podajanje učnih snovi.<br />
Zaključim lahko, da sem prav <strong>za</strong>radi teh <strong>mobilnosti</strong> prehodila <strong>za</strong>nimivo pot v procesu<br />
izobraževanja <strong>in</strong> osebnostnega zorenja <strong>in</strong> da bo to v veliki meri pozitivno vplivalo na<br />
moj profesionalni razvoj.<br />
153
Polona Kikelj<br />
Srednja poklicna <strong>in</strong> strokovna šola Bežigrad <strong>–</strong> Ljubljana<br />
polona.kikelj@spssb.si<br />
V<br />
času svojega službovanja sem v sklopu projektov <strong>mobilnosti</strong> učiteljev obiskala več<br />
različnih dežel <strong>in</strong> primerjala različne pedagoške prakse. V spom<strong>in</strong>u mi je najbolj<br />
ostal obisk Danske <strong>in</strong> mesta Sønderborg. Mobilnost je potekala od 9. 11. do 15.<br />
11. 2014, <strong>in</strong> sicer v okviru projekta »Družbene <strong>in</strong> gospodarske spremembe narekujejo<br />
potrebo po novih poklicnih znanjih«, v sklopu programa Erasmus+ KA1.<br />
Danska je bila prva skand<strong>in</strong>avska država, ki sem jo obiskala. Že sama pot do mesta<br />
Sønderborg mi je bila <strong>za</strong>nimiva s stališča ekologije ter <strong>za</strong>vedanja Dancev o pomembnosti<br />
ohranjanja planeta. Na poti smo namreč lahko uživali ob opazovanju<br />
vetrnih elektrarn. Kasneje smo izvedeli, da Danska še naprej pospešeno <strong>in</strong>vestira v<br />
izgradnjo novih tovrstnih elektrarn. Še danes se vsakič, ko se peljem proti slovenskemu<br />
primorju, sprašujem, ali v Sloveniji res ni primernega mesta, kjer bi lahko zgradili<br />
okolju prijazne vetrne elektrarne.<br />
Da so Danci okoljevarstveno osveščeni, sem opazila tudi v glavnem mestu Kopenhagen.<br />
Tu je bila namreč gneča na kolesarskih ste<strong>za</strong>h <strong>in</strong> ne na voznem pasu, namenjenem<br />
avtomobilom. Prepričana sem, da v življenju še nisem videla toliko koles kot tukaj.<br />
Danskih kolesarjev nista motila ne veter <strong>in</strong> ne dež. Danski kolegi so mi povedali,<br />
da kolo uporabljajo v vseh letnih časih <strong>in</strong> vremenskih razmerah. Že na Danskem sem<br />
sklenila, da če zmorejo oni, bom tudi sama doma uporabljala kolo <strong>za</strong> premagovanje<br />
petkilometrske poti v službo. Ob raziskovanju kolesarske poti do <strong>šole</strong> pa sem ugotovila,<br />
da je to misija nemogoče. Več<strong>in</strong>a poti nima urejene kolesarske steze, desni rob<br />
cestišča pa je slabo urejen <strong>in</strong> <strong>za</strong>to nevaren <strong>za</strong> vožnjo s kolesom.<br />
Ob seznanjanju ter opazovanju šolskega sistema na Danskem sem nehote delala<br />
primerjavo z našim šolskim sistemom. Presenetilo me je dejstvo, da je tam učitelj<br />
154
dijakom mentor, ki jim svetuje pri <strong>za</strong>stavljenih ciljih, <strong>in</strong> ne nekdo, ki jim pr<strong>in</strong>ese znanje<br />
na pladnju. Na Danskem imajo skup<strong>in</strong>e s 40 dijaki na različnih nivojih znanja. Učitelj<br />
da dijakom naloge, ki jih nato sami s pomočjo literature rešujejo <strong>in</strong> tako pridejo<br />
do <strong>za</strong>stavljenih ciljev. Učitelj je le organi<strong>za</strong>tor <strong>in</strong> usmerjevalec dela. Pri slovenskih<br />
učiteljih pa opažam, da smo v razredu podajalci znanja, premalo usmerimo dijake k<br />
lastni ustvarjalnosti. Zato sem po prihodu z Danske poskusila s to metodo tudi sama,<br />
vendar sem želela naenkrat preveč <strong>in</strong> prekmalu. Naši dijaki so namreč navajeni, da<br />
učitelj poda snov, jo razloži <strong>in</strong> na osnovi razlage <strong>in</strong> rešenih primerov rešujejo podobne<br />
naloge. Kljub »neuspehu« nisem prenehala z uvajanjem omenjene metode pri delu.<br />
Večkrat podam manj <strong>za</strong>hteven problem, katerega rešitev dijaki najdejo s pomočjo<br />
literature <strong>in</strong> učnih pripomočkov, ki so jim na voljo. Tu se dobro izkažejo predvsem<br />
dijaki z boljšim učnim uspehom. Sicer pa se tudi »Rim ni osvojil v enem dnevu«. Tudi<br />
meni bo uspelo. Velikokrat se spomnim profesorja s fakultete, ki je pravil, da je dobra<br />
učna ura tista, ki vsebuje več različnih učnih metod <strong>in</strong> da naj aktivnost profesorja ne<br />
<strong>za</strong>menja aktivnosti dijaka.<br />
Na izmenjavah sem spoznala že veliko različnih učnih sistemov, vendar ugotavljam,<br />
da naš učni sistem ni slab, le od časa do časa potrebuje malo svež<strong>in</strong>e <strong>in</strong> novih idej,<br />
ki jih lahko vpeljemo učitelji brez večjih reform. Pri našem delu nas <strong>za</strong>virajo tudi starši.<br />
Velikokrat, kadar uvajam novosti pri pouku, se sprašujem, ali sem upoštevala<br />
vse pike <strong>in</strong> vejice neštetih pravilnikov. Kljub znanju slovenski učitelji v primerjavi z<br />
danskimi niso cenjeni na družbeni ravni. Vse to pa znižuje učiteljevo samopodobo <strong>in</strong><br />
ustvarjalnost.<br />
S spoznavanjem drugih dežel <strong>in</strong> drugačnih učnih sistemov sem ugotovila, da sem<br />
postala dovzetna <strong>za</strong> nove ideje <strong>in</strong> drugačnost. Dobre ideje vključujem v svoje delo,<br />
slabše opuščam. In če kdo, se mora učitelj nenehno izobraževati <strong>in</strong> <strong>za</strong>to sem zelo<br />
vesela, da sem vključena v projekte <strong>mobilnosti</strong>.<br />
155
Bernarda Klemenc<br />
Srednja poklicna <strong>in</strong> strokovna šola Bežigrad <strong>–</strong> Ljubljana<br />
bernarda.klemenc@guest.arnes.si<br />
Na mednarodno izmenjavo dijakov <strong>in</strong> učiteljev Erasmus+ KA1 na F<strong>in</strong>sko je novembra<br />
2015 odšlo 15 udeležencev, <strong>in</strong> sicer 12 dijakov <strong>in</strong> 3 učitelji. Term<strong>in</strong> izmenjave <strong>za</strong><br />
dijake je bil od 8. 11. do 6. 12. 2015 <strong>in</strong> <strong>za</strong> učitelje od 8. 11. do 15. 11. 2015. To<br />
je bila moja prva izkušnja <strong>strokovne</strong>ga usposabljanja na mednarodni izmenjavi, poleg<br />
tega pa sem spremljala tudi dijake. Moram priznati, da je to odgovorna naloga, po drugi<br />
strani pa <strong>izziv</strong>.<br />
Pred odhodom smo imeli več sestankov s šolskima koord<strong>in</strong>atorjema Smiljano Fister<br />
<strong>in</strong> Nikolajem Lipičem, pred samim odhodom pa tudi z dijaki, ko so dobili še <strong>za</strong>dnja<br />
navodila. Dijaki <strong>in</strong> njihovi starši so prav tako imeli sestanke s koord<strong>in</strong>atorjema, da sta<br />
jim razložila njihove naloge, sam potek izmenjave <strong>in</strong> pričakovanja ter <strong>za</strong>hteve.<br />
Na dan odhoda smo se zbrali na ljubljanskem letališču skupaj s skup<strong>in</strong>o, ki je potovala<br />
v Estonijo. Skupaj smo potovali do frankfurtskega letališča, kjer smo se ločili <strong>in</strong><br />
nadaljevali pot v Hels<strong>in</strong>ke.<br />
Na F<strong>in</strong>skem sem spremljala skup<strong>in</strong>o 6 dijakov, ki so šli na izmenjavo v mesto Tampere.<br />
Potovanje z avtobusom je trajalo dve uri <strong>in</strong> pol. Že med potjo smo opazovali f<strong>in</strong>sko<br />
pokraj<strong>in</strong>o, ki je zelo zelena, veliko je gozdov (veliko brez) <strong>in</strong> ogromno jezer. V Tamperah<br />
nas je na avtobusni postaji pričakal prijazni koord<strong>in</strong>ator Thomas Scherrer, ki nas<br />
je odpeljal v Dream Hostel & Hote v samem centru mesta. Hostel je bil zelo dobro <strong>in</strong><br />
prijetno urejen, naši dijaki so takoj vzpostavili stike s hrvaškimi dijaki, ki so bili nameščeni<br />
v tem hostlu <strong>in</strong> so bili prav tako na izmenjavi. Jaz sem bila nastanjena v hotelu,<br />
ki je del hostla. To je izredno prijeten hotel, ki so ga pred pol leta obnovili v modernem<br />
domačem stilu.<br />
156
Naslednji dan nas je Thomas razporedil po naših izobraževalnih centrih. Najprej dijaka<br />
strojne usmeritve, nato je odpeljal dijak<strong>in</strong>ji v tekstilni izobraževalni center na obrobje<br />
mesta v Koivistontie Campus, katerima sem se pridružila tudi sama. Na koncu pa<br />
so namestili še dijaka logistične usmeritve. V centru nas je sprejela mentorica Paivi<br />
Savo, seznanila nas je z našimi nalogami, nam razka<strong>za</strong>la šolo, razložila njihov sistem<br />
izobraževanja, predstavila dijak<strong>in</strong>je, na katere so se naše dijak<strong>in</strong>je lahko obrnile z<br />
vsemi vprašanji. Moram reči, da je bilo vse zelo dobro organizirano, brez kakršnih koli<br />
težav. Spoznala sem tudi tri učiteljice iz Strasbourga, ki so se prišle ravno tako dogovarjat<br />
<strong>za</strong> izmenjavo dijak<strong>in</strong>j. V prijetnem večernem druženju smo si izmenjali mnenja<br />
o našem, f<strong>in</strong>skem <strong>in</strong> francoskem izobraževanju, kulturi <strong>in</strong> življenju.<br />
Naslednji dan sem se pridružila našim <strong>in</strong> f<strong>in</strong>skim dijak<strong>in</strong>jam v delavnici, kjer so izdelovali<br />
lutke <strong>–</strong> <strong>za</strong>jčke <strong>za</strong> obdarovanje otrok. V popoldanskih urah smo imeli predstavitev<br />
naše <strong>šole</strong> <strong>in</strong> značilnosti Slovenije. Bilo je zelo <strong>za</strong>nimivo <strong>in</strong> je potekalo v prijetnem<br />
vzdušju z veliko vprašanj o naši domov<strong>in</strong>i, znamenitostih, športu <strong>in</strong> športnikih. Bili so<br />
zelo navdušeni nad raznoliko pokraj<strong>in</strong>o Slovenije.<br />
Četrti dan se mi je pridružil sodelavec Andrej Prašnikar, s katerim sva obiskala ostale<br />
naše dijake <strong>in</strong> njihove mentorje, ki so nama razka<strong>za</strong>li izobraževalne ustanove, kjer so<br />
bili dijaki. Povsod sva bila dobro sprejeta <strong>in</strong> z navdušenjem so nama razka<strong>za</strong>li njihove<br />
delavnice.<br />
Naslednji dan sva odpotovala proti Hels<strong>in</strong>kom. Na poti sva se ustavila v mestecu Hameeel<strong>in</strong>n,<br />
kjer sva si ogledala mestno utrdbo <strong>in</strong> vojašnico. Pot sva nadaljevala proti<br />
Hels<strong>in</strong>kom, kjer sta se nama pridružila sodelavca Robert Korun <strong>in</strong> Irena Modic Čož.<br />
Naslednji dan smo se skupaj odpravili v pristaniško mesto Turku, kjer smo si ogledali<br />
pristanišče ter se sprehodili po mestu <strong>in</strong> si ogledali znamenitosti. Zadnji dan smo si<br />
ogledali še znamenite Sibeliusove orgle v Hels<strong>in</strong>kih <strong>in</strong> sledil je transfer proti domu.<br />
157
Slika 1: Mentorici Bernarda Klemenc <strong>in</strong> Paivi Savo<br />
Slika 2: Naši dijak<strong>in</strong>ji pri izdelavi lutke<br />
Foto: A. Prašnikar, 2015. Foto: B. Klemenc, 2015.<br />
Mednarodna izmenjava je bila zelo prijetna <strong>in</strong> <strong>za</strong>nimiva, polna novih izkušenj <strong>in</strong> doživetij.<br />
Življenje na F<strong>in</strong>skem je bolj umirjeno, manj stresno, čeprav se čuti vpliv podnebnih<br />
razmer, v katerih živijo. Ljudje so zelo prijazni, ustrežljivi, pripravljeni pomagati, so<br />
preprosti, pripravljeni deliti znanje, izkušnje.<br />
Imajo zelo kvaliteten izobraževalni sistem <strong>in</strong> zelo moderno opremljeno <strong>in</strong>frastrukturo<br />
<strong>za</strong> izobraževanje. Veseli me, da imajo naši dijaki, kljub slabšim pogojem izobraževanja<br />
v primerjavi s F<strong>in</strong>sko, veliko znanja <strong>in</strong> vrednot, s čimer se lahko izkažejo na<br />
takšnih izmenjavah.<br />
<strong>Mednarodne</strong> izmenjave so velik <strong>izziv</strong> <strong>za</strong> nas mentorje <strong>in</strong> dijake, s katerimi pridobimo nove<br />
izkušnje s področja izobraževanja <strong>in</strong> stroke, spoznavamo kulture, navezujemo <strong>in</strong> ohranjamo<br />
stike z vrstniki <strong>in</strong> mentorji iz tuj<strong>in</strong>e. Izziv so tudi <strong>za</strong> starše, saj so otroci velikokrat prvič<br />
tako dolgo odsotni, vendar si s tem nabirajo dragocene izkušnje <strong>za</strong> nadaljnje izobraževanje<br />
<strong>in</strong> življenje. V teh projektih so zelo pomembni kvalitetni koord<strong>in</strong>atorji na šolah, mentorji <strong>in</strong><br />
pripravljenost vodstva <strong>za</strong> tako <strong>za</strong>htevne naloge. Vsem učiteljem, ki so željni novih izkušenj<br />
<strong>in</strong> <strong>izziv</strong>ov, priporočam, da sodelujejo v takšnih projektih <strong>in</strong> da spodbujajo tudi dijake, saj se<br />
s tem osebnostno vsi razvijamo.<br />
158
Matjaž Klun<br />
Srednja poklicna <strong>in</strong> strokovna šola Bežigrad <strong>–</strong> Ljubljana<br />
matjaz.klun@gmail.com<br />
S<br />
sodelavci učitelji strokovnih <strong>in</strong> splošno-izobraževalnih predmetov sem se<br />
pomladnega dne leta 2013 udeležil <strong>mobilnosti</strong> učiteljev v projektu Leonardo da<br />
V<strong>in</strong>ci na Poljskem. Aktivnosti so potekale v šoli Wiesława Noskowicz Zespół<br />
Szkół, v mestu Ostrzeszów, kjer smo učitelji spoznavali organiziranost njihove <strong>šole</strong> <strong>in</strong><br />
prisostvovali uram pouka.<br />
Pri uri poljskega jezika so dijaki pripravili igro ter pri uri fizike predstavili zvočno valovanje<br />
akustičnega signala s pomočjo plamena, ki je poplesaval v ritmu zvoka. Zanimivo<br />
pa je bilo tudi pri uri <strong>in</strong>formatike, kjer so dijake poučevali o poslovanju podjetja<br />
v programu, ki ga uporablja okoliška <strong>in</strong>dustrija.<br />
Sam poučujem elektrotehniko, <strong>za</strong>to mi je bila ura elektrotehnike najbolj <strong>za</strong>nimiva.<br />
Učitelj je dijake poučeval kompleksni Ohmov <strong>za</strong>kon, ki ga je na <strong>za</strong>četku ure predstavil<br />
zgolj praktično <strong>in</strong> pozneje še teoretično. Učilnica je bila postavljena ob laboratoriju<br />
<strong>za</strong> elektrotehniko, ki ju je ločevala le steklena stena. Pri pripravi vezij <strong>za</strong> praktične<br />
poskuse mu je bila v pomoč učiteljica v laboratoriju, ki je sestavila električno vezje<br />
napetostnega vira <strong>in</strong> <strong>in</strong>duktivne tuljave. Ko je povečevala frekvenco vira, je signal na<br />
<strong>in</strong>strumentu usihal, <strong>in</strong> ko je frekvenco zmanjševala, je ta postajal večji. Medtem pa so<br />
si dijaki skrbno <strong>za</strong>pisovali izmerjene vrednosti ter v nadaljevanju izrisali karakteristiko<br />
toka tuljave v odvisnosti od frekvence vira.<br />
159
Slika 1: Predstavitev naše <strong>šole</strong><br />
Slika 2: Pouk elektrotehnike<br />
Foto: M. Klun, 2013. Foto: M. Klun, 2013.<br />
Pozneje je učitelj pojav razložil še teoretično na diagramu <strong>in</strong> z enačbo <strong>za</strong> reaktanco<br />
tuljave, sledilo je teoretično preračunavanje vrednosti tokov po Ohmovem <strong>za</strong>konu <strong>in</strong><br />
primerjanje z izmerjenimi vrednostmi.<br />
Program <strong>mobilnosti</strong> je <strong>za</strong> nas sestavila šola gostiteljica. Priznati moram, da smo bili<br />
deležni velike naklonjenosti tako s strani dijakov kakor tudi ostalih učiteljev. Poleg<br />
vsega dogajanja v šoli nam je koord<strong>in</strong>atorka projekta predstavila še <strong>srednje</strong>veško<br />
kulturo mesta, njihove običaje <strong>in</strong> razka<strong>za</strong>la še mnogo drugih znamenitosti v okrožju.<br />
160
Slika 3: Udeleženci <strong>mobilnosti</strong> na Poljskem<br />
Foto: M. Klun, 2013.<br />
Naša naloga <strong>mobilnosti</strong> pa ni bila samo spoznavanje njihovega nač<strong>in</strong>a poučevanja<br />
<strong>in</strong> organiziranosti <strong>šole</strong>, ampak tudi promocija naše <strong>šole</strong>. Šolo smo tako predstavili<br />
pri njihovi uri angleškega jezika, kar je veselilo predvsem dijake, saj imamo na naši<br />
šoli podoben učni program <strong>in</strong> usmeritev. Spoznal sem tudi, da je <strong>za</strong> kakovostno delo<br />
učitelja potrebna priprava, ki obsega večji del praktičnih nalog, usmerjenih v potrebe<br />
<strong>in</strong>dustrije. Dijaki tako učno snov razumejo bolje ter jo lažje osmislijo v poznejšem<br />
<strong>poklicne</strong>m življenju.<br />
161
mag. Maruša Kolar<br />
Srednja šola Zagorje<br />
marusa.kolar@guest.arnes.si<br />
Srednja šola Zagorje je ed<strong>in</strong>a srednja šola v Zasavju, ki ima dolgoletne izkušnje z<br />
mednarodnim <strong>sodelovanje</strong>m v projektih Comenius <strong>in</strong> Leonardo da V<strong>in</strong>ci. V šolskem<br />
letu 2015/16 smo prijavili dvoletni projekt praktičnega usposabljanja z delom v<br />
tuj<strong>in</strong>i, v okviru programa Erasmus+. Pove<strong>za</strong>li smo se podjetjem EVOLVO, ki dijakom nudi<br />
delovna mesta v Milanu, Budimpešti <strong>in</strong> na Dunaju. V dveh šolskih letih se bo v Milanu en<br />
mesec praktično usposabljalo 30 dijakov 3. letnika smeri gastronomija/hotelirstvo <strong>in</strong> 4.<br />
letnika smeri zdravstvena nega.<br />
Dne 1. 11. 2015 se je <strong>za</strong>čelo praktično usposabljanje 16 dijakov <strong>in</strong> strokovno usposabljanje<br />
2 mentoric v Milanu. Dijaki so bili nastanjeni v hostlu Ostello L<strong>in</strong>da. Gastronomi<br />
so delali v kuh<strong>in</strong>ji <strong>in</strong> strežbi hostla v središču Milana ― Madama Hostel & Bistrot.<br />
Zanimivost delovnega objeta je, da je bil v preteklosti policijska postaja, lansko leto<br />
spomladi pa so iz recikliranih materialov prvotne zgradbe naredili nov hostel. To je<br />
ed<strong>in</strong>i takšen objekt v Milanu. Pet dijakov je delalo v dveh izmenah. V kuh<strong>in</strong>ji so spoznavali<br />
italijansko kul<strong>in</strong>ariko, dvakrat pa so pripravili slovenski jedi <strong>za</strong> happy hour <strong>–</strong> italijanska<br />
posebnost, ko vsak dan med 18.00 <strong>in</strong> 21.00 gostje lahko <strong>za</strong> določen znesek<br />
pojedo, kolikor želijo. En dijak je delal v strežbi, kjer je spoznaval navade italijanskih<br />
gostov ter se uril v učenju italijanskega jezika.<br />
Enajst dijakov programa Zdravstvena nega je delalo v domovih starejših Copselios,<br />
ki veljajo v Milanu <strong>za</strong> »nadstandardne« domove. Razporejeni so bili v tri enote: Quarenghi,<br />
Ornato <strong>in</strong> Baroni. Delali so v dopoldanski <strong>in</strong> popoldanski izmeni. Vsak dijak je<br />
imel mentorja, s pomočjo katerega je spoznaval delo v domu, hkrati pa ga je mentor<br />
nadzoroval <strong>in</strong> uvajal v samostojno delo. Dijaki so tako sodelovali pri popolnoma vsakdanjih<br />
opravilih, kot je hranjenje oskrbovancev, hkrati pa so pri samostojnem delu z<br />
oskrbovanci izkazovali svoje znanje, ki so ga pridobili v letih šolanja na naši šoli.<br />
162
Delo <strong>in</strong> življenje v Milanu sta <strong>za</strong> dijake posebna izkušnja. Nudi jim vpogled v italijansko<br />
kulturo, navade <strong>in</strong> drugačno mentaliteto, hkrati pa od njih <strong>za</strong>hteva prilagajanje<br />
<strong>in</strong> samostojnost ter uporabo tujega jezika v vsakdanjem sporazumevanju. Dijaki so<br />
z enomesečnim praktičnim delom v Milanu pridobili ogromno delovnih <strong>in</strong> življenjskih<br />
izkušenj ter spoznanj, kar je neprecenljivo. S potrdilom Europass Mobility pa bodo<br />
imeli dobre reference pri bodočih delodajalcih.<br />
Disem<strong>in</strong>acija je potekala sprotno <strong>in</strong> ažurno na šolski spletni strani. Iz Milana smo<br />
tedensko pošiljali slike z delovišč <strong>in</strong> »utrip« Milana. Misli smo strnili ob koncu usposabljanja<br />
<strong>in</strong> jih objavili na šolski spletni strani. V Zasavskih novicah je izšel obsežen<br />
članek s slikami o našem projektu, podoben članek je bil objavljen tudi v Zasavskih<br />
onlajn novicah. Projekt redno disem<strong>in</strong>iramo na predstavitvah po osnovnih šolah. Dijaki<br />
so svoje vtise <strong>in</strong> izkušnje predstavili tudi sošolcem pri urah praktičnega pouka.<br />
Primerjali so nač<strong>in</strong> dela, pogoje dela, <strong>za</strong>hteve pri delu, izkušenost, samostojnost <strong>in</strong><br />
še številne druge faktorje.<br />
Naj <strong>za</strong>ključim z mislijo, da do tja, kamor je vredno priti, ne vodi nobena bližnjica! Zato<br />
menim, da je mednarodno <strong>sodelovanje</strong> zelo pozitivna izkušnja tako <strong>za</strong> dijake kot tudi<br />
profesorje, celotno šolo <strong>in</strong> presežna vrednost <strong>za</strong> lokalno okolje <strong>in</strong> celotno regijo.<br />
163
Damijan Krašovec<br />
Srednja poklicna <strong>in</strong> strokovna šola Bežigrad <strong>–</strong> Ljubljana<br />
damijankr@gmail.com<br />
V<br />
okviru programa Erasmus+ KA1 sem bil od 8. do 14. novembra 2015 na<br />
mednarodni <strong>mobilnosti</strong> v mestu Sønderborg, ki leži na jugo<strong>za</strong>hodnem delu<br />
Danske, le nekaj kilometrov od nemškega mesta Flensburg, ki je Slovencem<br />
poznano tudi po istoimenskemu rokometnemu klubu.<br />
Na mobilnost v ERHVERVS UDDANNELSES CENTER SYD, EUC SYD, v Sønderborg,<br />
sva odšla dva učitelja, skupaj z dvema dijakoma logistične usmeritve na naši šoli.<br />
Z logističnega vidika se je sam proces izobraževanja <strong>za</strong> dijaka pričel že na poti s<br />
povezovalnim letom z ljubljanskega letališča Jožeta Pučnika, postankom na letališču<br />
v Münchnu <strong>in</strong> nadaljnjim letom do letališča v glavnem mestu Danske, Kopenhagnu.<br />
Dijaka sta praktično spoznala organiziranost potniških term<strong>in</strong>alov na letališčih, <strong>in</strong>frastrukturo,<br />
službe, ki delujejo na letališčih, varnostne ukrepe <strong>in</strong> kontrolo potnikov. Zanimiva<br />
je bila primerjava med delovanjem ljubljanskega letališča, ki sodi z 1,35 milijona<br />
oskrbljenih potnikov v letu 2015 med manjša letališča, <strong>in</strong> velikega letališča v Münchnu,<br />
katerega potniški term<strong>in</strong>al se ponaša s petimi letališkimi zvezdicami <strong>za</strong> opremljenost,<br />
organiziranost ter prijaznost do potnikov <strong>in</strong> je z 41 milijoni oskrbljenih potnikov v<br />
letu 2015 na sedmem mestu med evropskimi letališči, ter delovanjem <strong>srednje</strong> velikega<br />
letališča v Kopenhagnu, kjer so v letu 2015 oskrbeli 26,6 milijona potnikov.<br />
Med vožnjo po cesti od Kopenhagna do Sønderborga smo spoznali, da so danski<br />
vozniki zelo umirjeni <strong>in</strong> dosledno upoštevajo vse hitrostne omejitve. Na razdalji 330<br />
kilometrov nismo opazili prav nobene konfliktne situacije v prometu. To potrjuje tudi<br />
majhno število smrtnih žrtev v prometu. V letu 2014 so imeli 32 smrtnih žrtev na milijon<br />
prebivalcev, v Sloveniji je bilo istega leta 52 umrlih na milijon prebivalcev.<br />
164
V šolskem centru EUC SYD smo pod vodstvom koord<strong>in</strong>atorke Lene Bonnen Sandholdt<br />
spoznali <strong>za</strong> naše pojme neverjetno umirjenost dijakov, svetle, s steklenimi<br />
stenami obdane učilnice <strong>in</strong> popolno opremo vseh učilnic <strong>in</strong> delavnic. Opremljenost<br />
delavnic s stroji, orodjem <strong>in</strong> ostalim se je zdela kar malo neizkoriščena glede na<br />
majhno število dijakov v skup<strong>in</strong>ah.<br />
Slika 1: Opremljenost šolskih delavnic<br />
Slika 2: Opremljenost šolskih delavnic<br />
Foto: D. Krašovec, 2015. Foto: D. Krašovec, 2015.<br />
Koord<strong>in</strong>atorica Lene je pojasnila, da Danska vlada namenja veliko denarja <strong>za</strong> izobraževanje<br />
na vseh nivojih. Poleg države <strong>strokovne</strong> <strong>šole</strong> f<strong>in</strong>ancirajo tudi donatorska podjetja.<br />
To jim omogoča, da imajo na šolah številne najsodobnejše stroje <strong>in</strong> opremo, kar<br />
je pogoj <strong>za</strong> kvalitetno izobraževanje. Odgovorne službe na državni <strong>in</strong> regionalni ravni<br />
skupaj z delodajalci <strong>in</strong> s<strong>in</strong>dikati redno spremljajo <strong>in</strong> ugotavljajo potrebe po kadrih na<br />
trgu dela. Na podlagi ugotovitev omenjenih <strong>in</strong>stitucij <strong>šole</strong> vpišejo ustrezno število<br />
dijakov v posamezen izobraževalni program. To pomeni, da so praktično vsi izšolani<br />
kadri <strong>za</strong>posljivi. Številna podjetja f<strong>in</strong>ancirajo opremo šolskih delavnic, ki v popolnosti<br />
odražajo dejansko delovno okolje, kamor pošiljajo svoje <strong>za</strong>poslene na dodatno izobraževanje<br />
ali prekvalifikacijo.<br />
165
Slika 3: Z mentorji na logističnem oddelku<br />
Slika 4: Pouk logistike v razredu<br />
Foto: D. Krašovec, 2015. Foto: D. Krašovec, 2015.<br />
Praktično izobraževanje logistov poteka v dislocirani enoti v mestecu Aabenraa, ki<br />
je od matične <strong>šole</strong> oddaljeno 37 kilometrov. Tam sta naša dijaka opravlja praktično<br />
usposabljanje pod vodstvom mentorjev Simona Wegerta <strong>in</strong> Perra Rasmusena. Pričelo<br />
se je z načrtovanjem logističnih procesov v obliki projektnih nalog, ki so jih kasneje<br />
vsi dijaki predstavili ostalim sošolcem. V tem času je tudi <strong>za</strong> danske dijake pouk potekal<br />
v angleškem jeziku. V naslednjih štirih tednih sta dijaka opravljala tudi praktične<br />
naloge, kot je pakiranje, paletiziranje tovora, skladiščna manipulacija z različnimi vrstami<br />
viličarjev, natovarjanje <strong>in</strong> raztovarjanje tovornega vozila itd.<br />
Presenečeni smo bili ob neverjetni organiziranosti pri večerji v dijaškem domu. Več<strong>in</strong>a<br />
od preko 200 dijakov se je zvrstila pred vrati jedilnice nekaj m<strong>in</strong>ut pred pričetkom<br />
večerje, po dez<strong>in</strong>fekciji rok je posamezni dijak odnesel pijačo na mesto, kjer bo jedel,<br />
stol postavil na tla ter se odpravil po samopostrežno večerjo. Po končanem obroku<br />
je vsak dijak ponovno namestil stol v utor pod mizo, na odlagalno mesto pa sortirano<br />
odložil ves uporabljen pribor. Vse to je potekalo brez prerivanja, vpitja ali glasnega<br />
govorjenja.<br />
Od prijaznega <strong>in</strong> vsestransko ustrežljivega vzgojitelja v dijaškem domu smo izvedeli,<br />
da so prebivalci Danske ponosni, da plačujejo davke, saj imajo <strong>za</strong>radi tega veliko<br />
ugodnosti, ki jih država nudi prebivalcem. Predvsem so zelo dobro organizirani zdravstveni<br />
sistem, brezplačno šolstvo, f<strong>in</strong>anciranje bivanja v dijaških domovih, f<strong>in</strong>anciranje<br />
športnih objektov <strong>in</strong> še mnogo drugih ugodnosti.<br />
166
Sredstva <strong>za</strong> pokojn<strong>in</strong>o odvajajo v posebne državne sklade ali v sklade v okviru podjetij.<br />
Pokojn<strong>in</strong>a se ne razlikuje bistveno od plače v času dela, v nekaterih primerih celo<br />
preseže plačo.<br />
Nisem dobil vtisa, da bi posamezniki delali samo <strong>za</strong> lastno korist, vsi delajo <strong>za</strong> skupno<br />
dobro. So zelo ekološko osveščeni, veliko energije pridobijo iz obnovljivih virov,<br />
saj je cela dežela posejana z vetrnimi elektrarnami. Spoštujejo stare stavbe <strong>in</strong> jih<br />
dosledno vzdržujejo <strong>in</strong> obnavljajo. V starih mestnih jedrih ni težko videti tudi 500 let<br />
staro lepo urejeno hišo lesene konstrukcije.<br />
Ni jim najpomembneje voziti se v najnovejšem modelu znamke Mercedes, Audi ali<br />
BMW, saj takih vozil skoraj ni videti, veliko pa je lepo obnovljenih starodobnikov. Zelo<br />
dobro je poskrbljeno <strong>za</strong> kolesarje, vsa naselja <strong>in</strong> mesta so pove<strong>za</strong>na z dvopasovnimi<br />
kolesarskimi ste<strong>za</strong>mi. Posebno navdušen sem bil nad kolesarsko <strong>in</strong>frastrukturo<br />
v glavnem mestu Kopenhagen. Prebivalci uporabljajo kolo ob vsakem vremenu <strong>za</strong><br />
prevoz na delo, prevoz otrok v vrtec, tudi večje nakupe opravijo s posebnimi kolesi,<br />
prirejenimi <strong>za</strong> prevoz tovora.<br />
Mednarodna mobilnost na Danskem je bila <strong>za</strong>me izredno pozitivna izkušnja. S <strong>strokovne</strong>ga<br />
stališča sem spoznal <strong>za</strong>nimive pristope <strong>in</strong> nač<strong>in</strong>e izobraževanja posameznih<br />
učiteljev, pridobil nova znanja <strong>in</strong> poznanstva. Po drugi strani sem spoznal kulturo,<br />
nač<strong>in</strong> razmišljanja <strong>in</strong> funkcioniranja prebivalcev Danske ter kul<strong>in</strong>arične <strong>in</strong> arhitekturne<br />
značilnosti.<br />
Mednarodno mobilnost zelo priporočam vsem, ki imajo možnost <strong>za</strong> to. Tudi sam bom<br />
še sodeloval v projektu <strong>mobilnosti</strong>, če bom le imel <strong>priložnost</strong>.<br />
167
Lucija Šljuka Novak<br />
Srednja poklicna <strong>in</strong> strokovna šola Bežigrad <strong>–</strong> Ljubljana<br />
lucijasljukanovak@gmail.com<br />
F<strong>in</strong>ska je država, s katero naša šola najverjetneje najdlje sodeluje <strong>in</strong> v katero je odšlo<br />
na usposabljanje v programih Leonardo da V<strong>in</strong>ci <strong>in</strong> Erasmus+ KA1 največ naših<br />
dijakov <strong>in</strong> učiteljev. Tudi sama sem aprila leta 2012 imela <strong>priložnost</strong> odpotovati v to<br />
precej oddaljeno <strong>in</strong> do takrat nedosegljivo deželo. Trije učitelji <strong>in</strong> 14 dijakov smo drugega<br />
aprila tega leta zgodaj zjutraj odleteli v Hels<strong>in</strong>ke, od tam pa je vsak učitelj odpeljal svojo<br />
skup<strong>in</strong>o dijakov v drugo mesto: Vaaso, Mikkelli <strong>in</strong> Tampere. V slednje sem se odpeljala<br />
z osmimi dijaki.<br />
Nenavadno celo <strong>za</strong> f<strong>in</strong>sko podnebje je bila ravno ta dan močna snežna nevihta, ki<br />
je zelo zmanjšala vidljivost. Zaradi tega smo imeli na poti kar nekaj <strong>za</strong>pletov <strong>in</strong> temu<br />
primerno <strong>za</strong>mudo. Pozno zvečer sta nas gostiteljici uspeli pričakati <strong>in</strong> nastaniti. Šest<br />
dijakov je bivalo v dijaškem domu blizu <strong>šole</strong> <strong>za</strong> logistiko, obe dekleti v mlad<strong>in</strong>skem<br />
hotelu v centru, v bliž<strong>in</strong>i pa je bil tudi moj hotel.<br />
V Tamperah so prav to leto končali gradnjo nove <strong>šole</strong> <strong>za</strong> logistiko. Bili smo med njenimi<br />
prvimi obiskovalci, naši dijaki pa so tako bili med prvimi, ki so lahko preizkusili<br />
nove naprave <strong>in</strong> stroje. Šola <strong>za</strong> tekstil je bila precej starejša, a kljub temu dobro <strong>in</strong><br />
moderno opremljena. Dijak<strong>in</strong>ji, ki sta tam bili na praksi, sta se hitro znašli.<br />
168
Slika 1: Dijak<strong>in</strong>ji naše <strong>šole</strong> pri delu<br />
Foto: L. Šljuka Novak, 2012<br />
Po ogledu obeh šol <strong>in</strong> policijskega muzeja so dijaki preostanek tedna preživeli v obeh<br />
šolah <strong>in</strong> v spremstvu študentke obiskali znamenitosti ter se udeležili še drugih izvenšolskih<br />
dejavnosti. Presenečena sem bila nad nač<strong>in</strong>om dela. Učitelj je dijakom dal<br />
nalogo, jim razložil, kje najdejo potrebno literaturo <strong>in</strong> materiale <strong>za</strong> izdelek, <strong>in</strong> pustil,<br />
da se naprej znajdejo sami. Občasno je prišel preverit, če kaj potrebujejo ali imajo<br />
kakšno vprašanje. Na ta nač<strong>in</strong> pridobljeno znanje je gotovo trajnejše, dijaki pa tudi<br />
skozi sam proces pridobijo še druge vešč<strong>in</strong>e <strong>in</strong> spretnosti.<br />
Teden je ob <strong>za</strong>nimivih dejavnostih hitro m<strong>in</strong>il. Spoznala sem drugačen nač<strong>in</strong> <strong>in</strong> tempo<br />
življenja, dela <strong>in</strong> razmišljanja. Kljub drugačnostim pa sem ugotovila, da se f<strong>in</strong>ski<br />
učitelji soočajo s podobnimi <strong>izziv</strong>i kot mi. Skup<strong>in</strong>e dijakov so res manjše, prostora v<br />
šoli imajo mnogo več, a so si mladi ljudje oziroma najstniki podobni povsod. Včasih<br />
<strong>za</strong>gnani <strong>in</strong> delovni, drugič uporniki <strong>in</strong> tretjič brez prave energije <strong>za</strong> delo. Učiteljevo<br />
delo <strong>za</strong>to nikoli ni dolgočasno.<br />
Po prvem dnevu sneženja je preostale dni sijalo sonce, ki me je nekajkrat zvabilo ven<br />
na daljši sprehod. Všeč mi je bil park na poti do stolpa Pyynikki, z vrha katerega je<br />
169
čudovit razgled na mesto, jezeri Näsijärvi <strong>in</strong> Pyhäjärvi ter daleč naokrog, saj je F<strong>in</strong>ska<br />
pretežno ravn<strong>in</strong>ska dežela. Sneg do konca mojega bivanja tam ni skopnel; breze <strong>in</strong><br />
smreke v parku so pričarale pravo zimsko vzdušje. Na jezerih so še vedno plavale<br />
ledene plošče.<br />
Rada se spom<strong>in</strong>jam <strong>mobilnosti</strong> v Tamperah. Dobila sem nove ideje <strong>za</strong> delo, željo po<br />
pridobivanju še več novih znanj <strong>in</strong> tudi potrditev, da sem pri svojem delu na pravi poti.<br />
Veselilo me je spoznati drugačno kulturo <strong>in</strong> nač<strong>in</strong> življenja. Vsaka tovrstna izkušnja<br />
nas bogati <strong>in</strong> nam, čeprav se to klišejsko sliši, širi obzorja. Učimo <strong>in</strong> sprem<strong>in</strong>jamo se<br />
celo življenje <strong>in</strong> to nam izmenjave v tuj<strong>in</strong>i prav gotovo omogočajo.<br />
170
Breda Tekavec<br />
Srednja poklicna <strong>in</strong> strokovna šola Bežigrad <strong>–</strong> Ljubljana<br />
breda.tekavec@spssb.si<br />
V<br />
projektih mednarodne <strong>mobilnosti</strong> dijakov <strong>in</strong> učiteljev Leonardo da V<strong>in</strong>ci sem<br />
sodelovala štirikrat. Trikrat smo se učitelji udeležili <strong>mobilnosti</strong> z namenom<br />
spoznavanja partnerske <strong>šole</strong> <strong>in</strong> povezovanja z učitelji, ki imajo izkušnje s<br />
poučevanjem v enakih ali podobnih izobraževalnih programih. Leta 2006 sem bila na<br />
F<strong>in</strong>skem, leta 2010 v Španiji <strong>in</strong> leta 2013 na Poljskem, vsakokrat en teden.<br />
Lansko šolsko leto pa sem spremljala dijake, ki so na mobilnost v programu Erasmus+<br />
KA1 šli v Španijo, kar pomeni, da sem spoznavala tudi podjetji (Iveco, Renault),<br />
v katerih so dijaki opravljali delovno prakso.<br />
Pričakovanja, pove<strong>za</strong>na z mobilnostjo, so bila, da se seznanim z organi<strong>za</strong>cijo izobraževanja<br />
<strong>in</strong> izobraževalnimi programi v deželi gostiteljici, nač<strong>in</strong>i posredovanja znanja<br />
<strong>in</strong> spretnosti dijakom v šolah s podobnimi programi, možnostmi <strong>za</strong> izobraževanje,<br />
najbolj pa me vedno pritegnejo ljudje, njihove navade, kultura. Pomembno se mi<br />
zdi izmenjati izkušnje, tudi med učitelji različnih strokovnih področij. Pričakovanja so<br />
se uresničila, seznanila sem se z različnimi pristopi, spoznala sem vrednost znanja<br />
tujih jezikov. Zanimivo mi je primerjati pogoje, ki jih imajo učitelji <strong>in</strong> dijaki v drugih<br />
deželah. Presenečena sem bila predvsem na F<strong>in</strong>skem, saj so imeli velike delavnice,<br />
ki so sodobno opremljene. Sodelavec se je navduševal nad cnc-stroji, mene pa je<br />
presenečalo zlasti število računalnikov <strong>za</strong> dijake v učilnicah, navdušena sem bila nad<br />
kotičkom z računalniki v šolski avli.<br />
Glede na to, da poučujem slovenšč<strong>in</strong>o, ne morem neposredno primerjati nač<strong>in</strong>a dela<br />
pri nas <strong>in</strong> v državah gostiteljicah, sem pa videla, da učitelji vključujejo veliko eksperimentov<br />
<strong>in</strong> te ure so <strong>za</strong> dijake bolj <strong>za</strong>nimive kot ure s suhoparnim podajanjem snovi.<br />
Torej je treba tudi ure slovenšč<strong>in</strong>e narediti razgibane, predvsem pa je treba pri dijakih<br />
171
spodbujati samostojnost <strong>in</strong> kreativnost. Možnost sem imela spremljati pouk maternega<br />
jezika na Poljskem, kjer so dijaki poskušali <strong>za</strong>igrati določena čustvena stanja.<br />
Vse skupaj je potekalo celo šolsko uro, bilo je kreativno, vendar proti koncu že malo<br />
dolgočasno, ker je bilo premalo razgibano. To poskušam upoštevati pri svojem delu.<br />
Najbolj me <strong>za</strong>nima tuje okolje, zlasti zgodov<strong>in</strong>ske <strong>in</strong> kulturne značilnosti države gostiteljice,<br />
kar pa je neposredno pove<strong>za</strong>no z mojim delom. Vedno sem se pred odhodom<br />
pripravila na deželo, v katero sem šla. Prednost izmenjave je v tem, da si lahko<br />
ogledaš mesto, spremljali so nas gostitelji <strong>in</strong> nam znamenitosti predstavili, vedno<br />
pa smo našli nekaj prostega časa <strong>za</strong> samostojne oglede. Veselilo me je, da smo si<br />
tako F<strong>in</strong>sko kot Poljsko lahko ogledali tudi izven okvirov mesta, v katerem smo bili<br />
na <strong>mobilnosti</strong>, najbolj mi je v spom<strong>in</strong>u ostal ogled f<strong>in</strong>skih skakalnic. Z učitelji smo se<br />
srečevali v šoli <strong>in</strong> izven <strong>šole</strong>, se družili. To je glavna prednost izmenjav.<br />
Možnost sem imela obiskati tri države, lahko rečem na različnih koncih Evrope <strong>in</strong><br />
<strong>za</strong>nimivo mi je ugotavljati, kako okolje vpliva na ljudi. Resnično opazne razlike so<br />
med F<strong>in</strong>ci <strong>in</strong> Španci, kar je <strong>za</strong>gotovo pogojeno z okoljem <strong>in</strong> nač<strong>in</strong>om življenja. V<br />
hladni F<strong>in</strong>ski sem pričakovala »hladne« ljudi, so me pa presenetili, saj so z veseljem<br />
komunicirali z nami. So zelo dobro organizirani, kar je pove<strong>za</strong>no s tem, da si morajo<br />
drugače razporediti delovne obveznosti pozimi, ko imajo skoraj cel dan temo, takrat<br />
več delajo, ko pa so dnevi dolgi, več časa namenijo prostočasnim dejavnostim. To<br />
se pozna v šoli, zdi se mi, da imajo precej sproščen nač<strong>in</strong> dela, zlasti pri praktičnem<br />
izobraževanju, vendar se natančno držijo pravil. V Španiji pa so ljudje bolj sproščeni,<br />
to se kaže v komunikaciji <strong>in</strong> organi<strong>za</strong>ciji, niso tako natančni kot na F<strong>in</strong>skem, kar je<br />
pove<strong>za</strong>no z nač<strong>in</strong>om življenja v mediteranskih deželah. Posebna zgodba je Poljska, v<br />
šoli vse poteka mirno, dijaki so discipl<strong>in</strong>irani, smo pa ugotovili, da imajo v spričevalu<br />
oceno <strong>za</strong> vedenje. Mislim, da je to pove<strong>za</strong>no tudi z močno vključenostjo verske vzgoje<br />
v življenje (v vsaki učilnici je na steni križ). Zgodov<strong>in</strong>ska »<strong>za</strong>prtost« je vplivala na to,<br />
da so zelo »odprti« <strong>za</strong> novosti, zelo jih <strong>za</strong>nima življenje drugod, veliko so spraševali <strong>in</strong><br />
se družili. Izka<strong>za</strong>li so se kot zelo dobri gostitelji, organizirali so ogled kulturnih znamenitosti,<br />
poskušali smo značilne poljske jedi, obiskali smo župana, po našem odhodu<br />
pa je v lokalnem časopisu izšel celo članek o našem obisku. Želeli so se naučiti nekaj<br />
slovenskih besed, <strong>za</strong>to smo kratek »tečaj« slovenšč<strong>in</strong>e vključili v predstavitev naše<br />
<strong>šole</strong> <strong>in</strong> Slovenije.<br />
In <strong>za</strong>kaj mi je to <strong>za</strong>nimivo? Naučila sem se, da je vedno potrebno spoštovati različnost,<br />
ki je, kot vidimo, pove<strong>za</strong>na že s tem, od kod posameznik prihaja, tako <strong>in</strong> tako pa<br />
je vsak človek svet <strong>za</strong>se. To <strong>za</strong>vedanje se mi zdi v sodobnem času zelo pomembno,<br />
172
saj je <strong>za</strong>prtosti v nek okvir vedno manj <strong>in</strong> se vedno bolj povezujemo tako z Evropo<br />
kot svetom.<br />
Izredno pomembna izkušnja se mi zdi ogled delovnih mest v podjetjih, kamor smo<br />
spremljali dijake. Poznavanje dela, ki sem ga imela možnost videti v praksi, predstavlja<br />
dodano vrednost, ki omogoča raziskovanje novih možnosti pri obravnavi snovi,<br />
ki se povezuje s prakso.<br />
Mobilnosti torej predstavljajo izboljšanje spretnosti učiteljev, ki so pridobljene z neformalnim<br />
izobraževanjem ter <strong>priložnost</strong>nim učenjem tujih jezikov, hkrati pa z njimi<br />
širimo razumevanje raznolikosti evropskih kultur <strong>in</strong> jezikov. Z izmenjavami sem pridobila<br />
neprecenljive izkušnje <strong>in</strong> spoznanja, ki vplivajo na moje delo <strong>in</strong> življenje, <strong>za</strong>to bi z<br />
veseljem izkoristila <strong>priložnost</strong> <strong>za</strong> pridobivanje izkušenj še v kakšni državi.<br />
173
SPSŠB<br />
Ljubljana