10.01.2018 Views

Talenti 2016/17

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

<strong>2016</strong><br />

20<strong>17</strong><br />

SPSŠB Ljubljana


<strong>Talenti</strong><br />

<strong>2016</strong>/20<strong>17</strong><br />

Glavna urednica: Breda Tekavec<br />

Urednica: Mateja Piškur<br />

Jezikovni pregled: Mateja Piškur, Breda Tekavec<br />

Prelom in oblikovanje: Žiga Vuk<br />

Naslovnica: Elizabeta Smolej Srpan<br />

Izdala in založila:<br />

Srednja poklicna in strokovna šola<br />

Bežigrad – Ljubljana<br />

Za izdajatelja: mag. Frančiška Al-Mansour<br />

Tisk: Demago, d. o. o.<br />

Naklada: 180 izvodov<br />

Ljubljana, 20<strong>17</strong><br />

© Srednja poklicna in strokovna šola<br />

Bežigrad – Ljubljana. Vse pravice pridržane.<br />

Brez dovoljenja avtorja in založnika je reproduciranje in<br />

razmnoževanje dela prepovedano.


UVODNI NAGOVOR<br />

3<br />

Spoštovane dijakinje, spoštovani dijaki!<br />

Cenjene učiteljice in učitelji!<br />

Spoštovani bralci Talentov!<br />

Vsak človek ima svoje sposobnosti in darove – svoje talente. Od njega, okolice,<br />

v kateri živi, ter ljudi, ki ga obkrožajo, je odvisno, kako bodo njegovi talenti<br />

prepoznani in kako jih bo razvijal, da se bo čim bolj izrazila njegova ustvarjalnost.<br />

Dijaki naše šole lahko svoje talente izražajo na nešteto načinov. Svoje veščine in<br />

znanja, tako stroke kot komunikacije v tujem jeziku, lahko razvijajo in nadgrajujejo<br />

v okviru mednarodnih projektov mobilnosti ali evropskih projektov partnerstva<br />

šol. Preizkusijo se v pisanju bloga in tako svojo izkušnjo približajo nam. Udeležujejo<br />

se šolskih, regijskih ali državnih tekmovanj s področij splošnoizobraževalnih<br />

predmetov ali stroke, sodelujejo v video in novinarskem krožku, pišejo literarna<br />

besedila, rišejo, ustvarjajo različne izdelke …<br />

Zgodbe o novih spoznanjih, dosežkih ali preprosto razmišljanjih so zabeležene<br />

v tokratnih šolskih <strong>Talenti</strong>h. Pri izražanju so jih vodili mentorji, zato se jim<br />

zahvaljujem za pripravljenost, da velikokrat tudi svoj prosti čas namenijo<br />

spodbujanju dijakov.<br />

Doseganje rezultatov na posameznih področjih pa ni enostavno, temveč je treba<br />

v delo vložiti vsaj nekaj truda ter časa. Ker vem, da je v vsakem izmed vas nekaj, v<br />

čemer ste izjemno dobri takoj, ko se tega lotite (ko to natrenirate, pa ste seveda<br />

še toliko boljši), vam želim, da prepoznate svoje talente ter se izkažete.<br />

Vsem bralcem Talentov posvečam misli Barbare De Angelis:<br />

»Ne glede na to, koliko ste stari ali v kakšnih okoliščinah živite,<br />

ste nekaj posebnega in še vedno lahko ponudite nekaj edinstvenega.<br />

Vaše življenje ima pomen, prav zaradi tega, ker ste to, kar ste.«<br />

Vaša ravnateljica<br />

mag. Fani Al-Mansour


DOGODKI<br />

MEDNARODNO TEKMOVANJE AVTOSERVISERJEV<br />

4<br />

CAR MECHANIC JUNIOR<br />

LJUBLJANA 20<strong>17</strong><br />

Jernej Krenčan in Žiga Vuk<br />

Naša šola je bila organizatorka mednarodnega tekmovanja avtoserviserjev<br />

Car Mechanic Junior, ki sta se ga udeležila po dva izbrana predstavnika iz 9<br />

držav: Avstrije, Češke, Francije, Litve, Makedonije, Poljske, Turčije, Slovaške<br />

in Slovenije.<br />

V teoretičnem delu tekmovanja so tekmovalci<br />

pokazali znanje fizike, mehanike,<br />

kemije in ostalih področij, ki jih<br />

mora obvladati sodoben serviser.<br />

Sledilo je deset praktičnih nalog, kjer<br />

so tekmovalci poleg teoretičnega znanja<br />

pokazali tudi spretnosti in veščine.<br />

Naloge so zajemale poznavanje osnov<br />

električnih napeljav, kjer so morali tekmovalci<br />

pravilno priklopiti smernike,<br />

preveriti stanje in pravilnost delovanja<br />

klimatske naprave, povezati električni<br />

priključek za prikolico in nastaviti žaromete<br />

ter luči.<br />

Ročne spretnosti so tekmovalci dokazovali<br />

tudi z izdelavo in pravilno krivitvijo<br />

zavornih cevi ter z merjenjem<br />

razmika zavornih diskov. Posebno razburljiva<br />

pa je bila menjava pnevmatike,<br />

kjer je bila poleg pravilnosti izvedbe<br />

pomembna tudi hitrost menjave.<br />

Današnjih avtomobilov si brez dodatnih<br />

računalnikov skorajda ne znamo<br />

več predstavljati, zato delo avtoserviserjev<br />

vse pogosteje zajema odkrivanje<br />

in diagnosticiranje napak, ki se<br />

pojavijo v delovanju računalniško vodenih<br />

procesov v vozilu. Tekmovalci so<br />

morali s pomočjo testerja napako ugotoviti<br />

in jo odpraviti.<br />

Namen dogodka, ki je letos potekal<br />

že v 18. izvedbi, pa ni le tekmovanje.<br />

Spremljajoče aktivnosti dajejo poudarek<br />

predvsem druženju, sodelovanju,<br />

povezovanju ter navezovanju novih<br />

poznanstev.


Naslednje leto se tekmovanje seli v<br />

litovsko Vilno, kjer bo imela nova generacija<br />

tekmovalcev naslednjo priložnost<br />

za pridobivanje dodatnega znanja,<br />

izmenjavo izkušenj in povezovanje<br />

s stanovskimi kolegi. Avtomobilska industrija<br />

se v zadnjih letih močno osredotoča<br />

na hibridna ter povsem električna<br />

vozila, kar predstavlja povsem<br />

nov izziv tako za avtoserviserje kot tudi<br />

za poklicne in strokovne šole, ki nove<br />

generacije mehanikov izobražujejo danes<br />

za tehnologije prihodnosti.<br />

5


DOGODKI<br />

6<br />

MAKER FAIRE<br />

Jernej Krenčan<br />

Maker Faire je ime za mednarodna srečanja izdelovalcev različnih projektov<br />

in stvari, ki potekajo po celem svetu. Marca letos je v Ljubljani potekal<br />

prvi Mini Maker Faire, na katerem so se predstavili tako domači kot tuji<br />

»garažni« izdelovalci, podjetja in nekaj izobraževalnih institucij.<br />

Med njimi je bila tudi naša šola, in sicer<br />

odsek mehatronike. Vsako leto dijaki<br />

3. letnikov poklicnega izobraževanja<br />

in dijaki zaključnih letnikov programa<br />

Tehnik mehatronike v sklopu maturitetnih<br />

oziroma zaključnih nalog izdelujejo<br />

različne projekte. Ker v šolskem<br />

letu naredimo več projektov, smo jih<br />

nekaj predstavili na tem srečanju izdelovalcev.<br />

Poleg predstavitve projektov<br />

so pomembni tudi druženje, pomoč<br />

pri izdelovanju projektov in predvsem<br />

razvijanje novih idej za nadaljnje projekte<br />

in izzive. Mimoidoči so lahko na<br />

naši stojnici videli humanoid Inmoov,<br />

tj. humanoiden avtomatski robot, ki se<br />

premika glede na določene ukaze. Razstavili<br />

smo tudi repliko motorja Toyota<br />

R22 in menjalnik, ki se v celoti premika,<br />

ter predstavili še nekaj manjših<br />

projektov. Zanimivo je bilo tudi, kako<br />

smo v novi učilnici za mehatroniko dobili<br />

zelo tehničen umivalnik. Vsi deli so<br />

bili natisnjeni s 3D-tiskalnikom na naši<br />

šoli. Zanimanja za projekte je bilo ogromno,<br />

tudi obisk je bil nad pričakovanji.<br />

Imeli smo posebnega gosta, s katerim<br />

smo pokramljali o razvoju tehnike<br />

v Sloveniji. Več slik dogajanja najdete<br />

na naši spletni strani in na našem video<br />

youtube kanalu.<br />

Predvsem želimo, ne samo na smeri<br />

mehatronike, ampak tudi na ostalih


7<br />

smereh na šoli, med mladimi razširiti<br />

uporabo 3D-tiskalnika in 3D-modeliranja.<br />

V prihodnosti bo 3D-tisk vedno<br />

bolj razširjen, vedno več elementov<br />

se že tiska s 3D-tiskalnikom, zato bi<br />

šli radi kot izobraževalna institucija v<br />

korak z razvojem tehnike. Bistveno se<br />

nam zdi, da lahko damo mladim nekaj<br />

več, nekaj modernega, kar je trenutno<br />

zelo aktualno in uporabno.


DOGODKI<br />

8<br />

ŠOLA AMBASADORKA<br />

EVROPSKEGA PARLAMENTA<br />

Katarina Pirnat<br />

Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad – Ljubljana je 15. junija 20<strong>17</strong> na<br />

slovesnosti v Festivalni dvorani v Ljubljani pridobila plaketo in naziv Šola<br />

ambasadorka Evropskega parlamenta.<br />

Slednje si je prislužila s sodelovanjem<br />

v izobraževalnem programu Šola ambasadorka<br />

Evropskega parlamenta, v<br />

katerem je sodelovala v šolskem letu<br />

<strong>2016</strong>/<strong>17</strong>. Gre za program, ki se izvaja v<br />

nekaterih državah Evropske unije in se<br />

mu je letos prvič priključila tudi Slovenija.<br />

Projekt je organizirala Informacijska<br />

pisarna Evropskega parlamenta v<br />

Sloveniji skupaj s Socialno akademijo<br />

in Fakulteto za družbene vede.<br />

Evropski parlament je v želji, da bi<br />

Evropsko unijo na zanimiv in preprost<br />

način približal prebivalcem Evropske<br />

unije, še posebej pa mladim državljanom,<br />

zasnoval izobraževalni program.<br />

Cilj programa je, da bi mladi bolje razumeli<br />

Evropsko unijo in njeno delovanje,<br />

s poudarkom na vplivu delovanja<br />

Evropskega parlamenta na vse nas.<br />

Učni moduli izobraževalnega programa<br />

na interaktiven, zabaven, privlačen in<br />

praktičen način spodbujajo mlade za<br />

aktivno državljanstvo in povečujejo njihovo<br />

zanimanje za evropske tematike.


9<br />

Na šoli smo pripravili informacijsko<br />

točko, kjer smo združili moderno IKT-<br />

-tehnologijo in ustvarjalnost dijakov ter<br />

tako predstavili Evropski parlament in<br />

Evropsko unijo. Ob dnevu Evrope, ki ga<br />

praznujemo 9. maja, smo pripravili prireditev<br />

z naslovom Združeni v raznolikosti,<br />

na kateri so dijaki s svojimi različnimi<br />

talenti predstavili zvezo 28 držav.<br />

Pri projektnem delu so dijaki pokazali,<br />

da znajo o Evropski uniji kritično razmišljati<br />

in da jim še zdaleč ni vseeno,<br />

v kakšen svet bodo odrasli. Projekt<br />

jim je pomagal k zavedanju, da Evropska<br />

unija ni tako daleč stran in da se<br />

z odločitvami, sprejetimi v Evropskem<br />

parlamentu, srečujejo tako rekoč<br />

vsak dan. 11 dijakov si je s še posebej<br />

vestnim, angažiranim in ustvarjalnim<br />

projektnim delom prislužilo naslov dijak<br />

ambasador Evropskega parlamenta.<br />

Skupaj z vodstvom šole ter z mentoricami<br />

Leo Janežič, Ajdo Kamenik,<br />

Polono Kikelj in Katarino Pirnat so se<br />

udeležili tudi sklepne prireditve v Festivalni<br />

dvorani, kjer so se med drugim<br />

srečali s slovenskimi poslanci v Evropskem<br />

parlamentu.


ERASMUS+<br />

Y-JOB: APPLY & EMPLOY<br />

ZAPOSLITEV MLADIH<br />

Lea Janežič<br />

10<br />

Y-job je mednarodni projekt v okviru programa Erasmus+, pri katerem<br />

sodelujejo srednje šole iz Nemčije, Italije, Norveške, Španije in Slovenije.<br />

Sodeluje 30 dijakov in dijakinj, ki se<br />

med šolskim letom srečujejo na delavnicah<br />

v šoli in udeležujejo mednarodnih<br />

izmenjav, kjer z drugimi dijaki<br />

izmenjujejo mnenja in iščejo rešitve za<br />

boljšo zaposljivost mladih. Na vsako<br />

izmenjavo gre 5 dijakov in 2 profesorja.<br />

Na izmenjavah profesorji s pomočjo<br />

zunanjih sodelavcev organiziramo<br />

delavnice, kjer se dijaki naučijo, kako<br />

se pripraviti na zaposlitveni razgovor<br />

in ga dobro opraviti, pišejo prošnje za<br />

delo, spoznavajo vzroke in posledice<br />

ekonomske krize, izmenjujejo mnenja<br />

in iščejo skupne rešitve z dijaki drugih<br />

držav, tudi takih, ki jih ekonomska kriza<br />

ni prizadela.<br />

Dijaki pripravijo predstavitve svojih razmišljanj,<br />

sodelujejo v diskusijskih skupinah<br />

ter spoznavajo svoje kompetence<br />

in profesionalna področja, kjer se lahko<br />

izkažejo. Projekt traja dve leti. Zadnja<br />

izmenjava bo v Sloveniji v januarju 2018.<br />

Ogled farme lososov, Levanger, Norveška<br />

Hoja po blatu, Marne, Nemčija<br />

Sagrada Família, Barcelona, Španija


ERASMUS+<br />

20<strong>17</strong><br />

MOBILNOSTI DIJAKOV<br />

11<br />

Program Erasmus je v Evropi postal sinonim za izobraževanje v tujini.<br />

Večinoma ga povezujemo s študenti, ki semester ali dva študirajo v tujini.<br />

Manj poznano pa je dejstvo, da je Erasmus delovna praksa na voljo tudi<br />

dijakom poklicnih in strokovnih šol.<br />

Z opravljanjem prakse v tujih podjetjih<br />

imajo tudi dijaki možnost usvajanja<br />

dragocenih znanj in pridobivanja izkušenj<br />

na svojem poklicnem in profesionalnem<br />

področju. Hkrati pa gre ob tem<br />

pogosto tudi za njihovo prvo samostojno<br />

bivanje v tujem okolju, s čimer<br />

pridobijo neprecenljive kulturne, jezikovne<br />

ter življenjske izkušnje.<br />

Del izkušnje mednarodne mobilnosti<br />

je tudi pisanje dnevnika v obliki sple-<br />

tnega bloga. Dijaki so pisali o poti,<br />

delu, dejavnostih v prostem času, družabnem<br />

življenju, podnebnih značilnostih<br />

– vremenu, značilni hrani in še<br />

marsičem.<br />

Na naši šoli dijaki odidejo v tujino za<br />

obdobje štirih tednov. Vsako leto odide<br />

na mobilnost več kot trideset dijakov.<br />

V šolskem letu <strong>2016</strong>/<strong>17</strong> so odšli na<br />

Finsko, Dansko, Poljsko ter v Nemčijo,<br />

Estonijo in Španijo.


12<br />

ESTONIJA<br />

TALIN<br />

Republika Estonija je majhna baltska<br />

obmorska država v severovzhodni<br />

Evropi, ki na zahodu in severu meji na<br />

Baltsko morje, na jugu na še eno baltsko<br />

državo, Latvijo, in na vzhodu na<br />

Rusijo. (Žan)<br />

Glede na lego dežele bi le redki pomislili<br />

na rajske plaže. Vendar nasprotno,<br />

dežela ima mnogo neskončno dolgih<br />

peščenih plaž, ki so poleti raj za turiste.<br />

(Albion)<br />

Po kosilu smo bili pri dveh šolskih urah<br />

informatike, ki pa sta potekali v ruskem<br />

jeziku, seveda nam je učitelj Aleksei<br />

pomembnejše stvari sproti prevedel.<br />

Posebnost njihovega pouka je, da vsi<br />

Talin je glavno mesto in glavno morsko<br />

pristanišče Estonije. Leži ob estonski<br />

severni obali v Finskem zalivu, 80 km<br />

južno od Helsinkov. Leta 2012 je imelo<br />

mesto okoli 400.000 prebivalcev. Staro<br />

mestno jedro je v stoletjih obdržalo<br />

srednjeveški videz, ki ga je zaznamoval<br />

vpliv Hanzeatske lige nemških trgovcev.<br />

Mesto je danes pod zaščito UNESCA.<br />

predmeti potekajo dve uri zapored. Po<br />

naše imajo torej same blok ure. (Žan)<br />

Danes smo v šoli sodelovali pri pouku<br />

angleščine, nato pa smo se odpravili<br />

v delavnice. Opazili smo, da so šolske<br />

delavnice opremljene veliko bolje kot<br />

naše. Imajo novejšo ter boljšo opremo,<br />

orodje ter stroje. Nato je profesor<br />

pripeljal svoj avto, mi pa smo morali


13<br />

poiskati napake. Odrezali smo se zelo<br />

dobro in presenetili kolege iz Estonije.<br />

V sredo zjutraj smo šli prvič v službo.<br />

Bili smo malo nervozni, saj nismo vedeli,<br />

kako nas bodo sprejeli estonski<br />

sodelavci. Izkazalo se je, da je bila negotovost<br />

odveč, saj smo se takoj ujeli.<br />

Do nas so zelo prijazni, še posebej najin<br />

mentor Razmus. Delo tukaj poteka<br />

drugače kot v Sloveniji, ljudje delajo<br />

počasi ter natančno. To se mi je zdelo<br />

nenavadno, saj smo pri nas vajeni<br />

drugačnega ritma dela. Razmus mi je<br />

pojasnil, da če hitiš, delaš napake.<br />

Razmus tudi pravi, da imajo Estonci<br />

radi velike avtomobile z močnimi<br />

V8-motorji. To mi je zelo všeč, saj imam<br />

tudi sam rad V8-motorje, ker tečejo<br />

zelo mirno ter imajo ogromno navora.<br />

(Jaka)


14<br />

NEMČIJA<br />

BREMEN<br />

Odpravili smo se na ogled delavnic,<br />

kjer delajo dijaki enake starosti kot<br />

mi. Imajo posebne delavnice samo za<br />

usposabljanje mlajših dijakov. Če dijak<br />

opravi usposabljanje, ki traja 3 leta,<br />

dobi zaposlitev. (Gal)<br />

Orodjarji morajo kot izpit sestaviti<br />

standardno figuro v obliki človeka, videz<br />

figure pa si lahko izberejo sami.<br />

Nato nas je Paul vodil po njihovih delavnicah,<br />

kjer si izkušnje pridobivajo<br />

mlajši kadri oz. dijaki srednjih šol<br />

poklicev avtoserviser, mehatronik ter<br />

obdelovalec kovin. Ogledali smo si vse<br />

delavnice, kjer smo videli, kako poteka<br />

servis avtomobilov, robotiko, simulator<br />

varjenja, videli pa smo tudi delavnice,<br />

kjer se usposabljajo mehatroniki.<br />

(Žiga)<br />

Kot po navadi smo vstali ob 5. uri, se<br />

preoblekli in odšli na delo. Tam so nas<br />

postregli s kavo in lepim pozdravom.<br />

Mehatroniki se učijo, kako spajkati in<br />

vezati različne krmilnike Siemens.<br />

Tam pa se lahko tudi naučiš programirati<br />

in usmerjati robotsko roko.<br />

Ko smo zaključili ogled, smo dobili delovno<br />

obleko in njihovo majico. (Blaž)<br />

Se vidi, da smo že prijatelji. (Luka)<br />

Kot prejšnja dneva nisva imela veliko<br />

dela, zato sva se bolj posvetila telefonu,<br />

medtem ko so se drugi pripravljali<br />

na test politike, ki ga bodo pisali tretjo<br />

uro. Ko je bilo konec druge ure, smo<br />

imeli 30-minutni premor, zato smo šli<br />

v bližnjo pekarno. (Blaž)


Prvi dve uri smo imeli predmet, pri katerem<br />

so obravnavali osnove CNC-strojev.<br />

Dobili smo učne liste, na katerih<br />

smo izpolnjevali podatke o lastnostih<br />

CNC-strojev. Nato nam je profesor pokazal<br />

še nekaj zanimivih stvari, ki se<br />

lahko naredijo s CNC-strojem. Naslednje<br />

ure zaradi bolezni profesorja nismo<br />

imeli. Nadomestni profesor je pripeljal<br />

staro televizijo ter nam predvajal kratek<br />

dokumentarec o CNC-strojih, nato<br />

pa je odšel iz razreda.<br />

Učenci so pisali test, na voljo so imeli 90<br />

minut, uporabljali so lahko dve knjigi, v<br />

katerih so formule ter simboli v elektrotehniki.<br />

Uporabljali so lahko tudi mobilne<br />

telefone, in sicer e-učilnico. (Žiga)<br />

Izdelati sva morala stojalo za senzor,<br />

ki zazna robotovo roko, ko se približa<br />

senzorju, da robota ustavi ter javi<br />

napako oz. oviro. Izdelati sva morala<br />

stabilno stojalo ter izvrtati luknje, da<br />

se lahko pritrdi na tla, saj je po tleh<br />

veliko kablov, ki se premikajo ter lahko<br />

premaknejo stojalo. (Žiga)<br />

Ker sva bila zjutraj pozna, nisva imela<br />

časa za jutranjo kavo v službi, ampak<br />

sva šla takoj delat. Z mentorjem Janom<br />

sva morala zamenjati cev za hladilno<br />

tekočino. Delo je vzelo cel delovnik,<br />

saj sva morala odstraniti pnevmatike,<br />

sprednji odbijač in plastike, ki ščitijo<br />

motor. Cev, ki sva jo zamenjala, je<br />

bila počena na dveh delih. Zamenjala<br />

sva jo z novo in pritrdila vse plastike,<br />

sprednji odbijač sva pritrdila v pravilno<br />

lego in pritrdila pnevmatike. (Luka)<br />

Za kosilo je bila ocvrta riba s krompirjem<br />

in tatarsko omako. (Luka)<br />

Z učiteljema smo odšli na kosilo. Ker je<br />

hrana v lokalih zelo draga, npr. pica 20<br />

evrov, smo se odločili, da bomo jedli v<br />

Mcdonaldsu. Tam seveda nihče ni znal<br />

angleško, ampak smo se znašli in prišli<br />

do hrane. (Gal)<br />

15


16<br />

ŠPANIJA<br />

MADRID<br />

Madrid je glavno in največje mesto<br />

Španije. Prebivalstvo mesta šteje<br />

približno 3,3 milijona, celotna populacija<br />

metropolitanskega območja pa<br />

okoli 6,5 milijona. To je tretje največje<br />

mesto v Evropski uniji za Londonom<br />

in Berlinom, njegovo metropolitansko<br />

območje je tretje največje v Evropski<br />

uniji po Londonu in Parizu. Mesto obsega<br />

skupno 604,3 km 2 . (Henrik)<br />

Programiranje je bilo težavno, ker<br />

nama ni mogel pomagati mentor, ampak<br />

sodelavec, ki se na to spozna. Težavno<br />

je bilo zato, ker ni znal angleško.<br />

Do konca dneva smo se nekako sporazumeli<br />

in uredili program tako, da je<br />

deloval brezhibno.<br />

Prišla sva v »električni laboratorij«.<br />

Spoznala sva sodelavce in šefa vzdrževalcev.<br />

Vsi so bili zelo prijazni. (Nik)<br />

Po odmoru smo začeli malo bolj resno<br />

delati, težava je nastala pri komunikaciji,<br />

vendar smo kmalu tudi to rešili.<br />

Po kosilu smo imeli še nekaj dela, vendar<br />

bolj malo, tako da smo nekaj časa<br />

stali križem rok in gledali v zrak.


<strong>17</strong><br />

Po malici pa se je stanje nekako umirilo<br />

in delo sem nadaljeval v zmernem tempu.<br />

Španci, roko na srce, niso narod, ki<br />

bi se preveč izmučil pri delu. (Henrik)<br />

Imajo delavnice za avtoserviserje, ličarje,<br />

avtokaroseriste in tudi delavnice<br />

za popravljanje letal in vlakov. V<br />

podjetju Renault smo dobili zaščitno<br />

obleko in delovne čevlje. Kasneje pa<br />

so nam predstavili še mentorje. V podjetju<br />

govori angleško samo en človek.<br />

Spoznal sem nekaj novega orodja, ki<br />

ga v Sloveniji ni, in naučil sem se nekaj<br />

španskih besed, da smo se lažje sporazumevali.<br />

(Blaž)<br />

El Rastro je največja in najznamenitejša<br />

tržnica v Madridu, ki je odprta le ob<br />

nedeljah dopoldne. Ob prihodu sem<br />

ugotovil, da se tržnica razteza čez velik<br />

del središča Madrida. Na tržnici lahko<br />

kupiš razne stvari: obleke, umetnine,<br />

knjige, pohištvo, nakit itd. po razmeroma<br />

nizkih cenah. Po obhodu smo se<br />

odpravili v bližnji park, kjer se zbira<br />

mladina. Stene parka so v grafitih, ki se<br />

menjajo vsak mesec. Pozno popoldne<br />

smo odšli na večerjo, privoščil sem si<br />

paello, znano špansko jed. (Tristan)<br />

Za kosilo nisva razumela, kaj je na meniju.<br />

Vendar imajo zelo prijazno kuharico,<br />

ki nama je s pomočjo telefona vse<br />

prevedla. Zelo malo ljudi govori angleško.<br />

(Henrik)


18<br />

POLJSKA<br />

POZNAN<br />

Poznan je eno največjih in najstarejših<br />

mest na Poljskem. Leži ob reki Varta.<br />

Mesto ima 600.000 prebivalcev, skupaj<br />

s predmestji pa milijon. Je pomembno<br />

kulturno in poslovno središče.<br />

Ime mesta verjetno izvira iz osebnega<br />

imena Poznan. Možno je tudi, da izhaja<br />

neposredno iz glagola poznać, kar pomeni,<br />

“da spoznajo” ali “da priznajo”,<br />

tako da lahko preprosto pomeni “znano<br />

mesto”. Ime mesta se pojavi v dokumentih<br />

kot Posnania v letu 1236.<br />

Zjutraj smo se s profesorji in spremljevalci<br />

odpravili v njihovo šolo. Ogledali<br />

smo si delavnice, stroje, naprave in nekatere<br />

avtomobile. Navdušilo nas je, da<br />

so dijaki (s pomočjo profesorjev) sami<br />

izdelali električno vozilo.<br />

Po ogledu delavnic (avtoservisne, avtoličarske<br />

…) smo si ogledali še učilnice in<br />

spoznali, kako poteka pouk. (Andrej)<br />

Vstali smo zgodaj. Po zajtrku nas je pred<br />

dijaškim domom počakal dijak poljske<br />

šole in nas pospremil do naših delovnih<br />

mest. Določili so, da bom delal v podjetju<br />

Honda, kar mi je bilo zelo všeč, saj<br />

imajo poleg avtoservisne delavnice tudi<br />

delavnico, kjer popravljajo motorje.<br />

Spoznal sem delavce in mentorja, s katerim<br />

sem bil zelo zadovoljen. Ker sem<br />

šele začel spoznavati motorje in njihovo<br />

delovanje, sem najprej opravljal le lažja<br />

popravila in servise. Presenetilo me je,<br />

da vsi v motoristični delavnici zelo dobro<br />

govorijo angleško, zato nismo imeli<br />

težav s sporazumevanjem. Način dela<br />

oz. potek dela se razlikuje od našega,<br />

saj pri njih delo poteka počasneje. To<br />

me ni motilo, saj se tako pri servisiranju<br />

vozila naredi manj napak. (Žiga)


19<br />

DANSKA<br />

SØNDERBORG<br />

Spoznal sem danskega Bosanca. Povedal<br />

mi je, da so Danci zelo zaprti ljudje.<br />

Večinoma se družijo samo s tistimi,<br />

ki jih poznajo od prej. Zato je težko<br />

sklepati nova prijateljstva. Večina prebivalstva<br />

zelo dobro govori angleško,<br />

če pa te slišijo, da ne govoriš dansko,<br />

jih večinoma mine želja po pogovoru.<br />

kratko se je nasmehnil in povedal, da<br />

je Danska na vrhu lestvice depresivnih<br />

narodov. Kar je malce ironično … Podvomil<br />

sem o teh podatkih in jih preveril.<br />

Bo že držalo. Ampak zakaj?<br />

Obiskal sem že kar nekaj držav in nobena<br />

se ne more niti približno primerjati<br />

z Dansko, če govorimo o enoličnosti<br />

ljudi in dežele.<br />

V prostem času je velika večina Dancev<br />

na svojih računalnikih, starejši pa<br />

so predvsem vrtičkarji. Povedal sem<br />

mu, da so Danci po statističnih podatkih<br />

najbolj srečen narod na svetu. Na<br />

Udeležil sem se nogometne tekme, na<br />

kateri je bilo nekaj več kot 7000 gledalcev.<br />

Ko sem opazoval ljudi, sem se<br />

moral zelo potruditi, da sem našel nekoga,<br />

ki ni bil oblečen v odtenku sive<br />

ali pa zelo hladne barve. Odpravil sem<br />

se po hrano in pijačo, saj rad poskušam<br />

nove stvari. Na celem stadionu so prodajali<br />

samo eno vrsto klobas in samo


20<br />

eno vrsto piva. Rekel bi, odlično, za vse<br />

enako in tako naprej. Vendar je tako pri<br />

vseh stvareh. Res je tudi, da ima vsak<br />

svoj okus in želje, zato tudi to verjetno<br />

ustreza večini prebivalcev. Očitno pa ne<br />

vsem, zato tudi ta depresija. Moje mnenje:<br />

v življenju na Danskem ni nič slabega,<br />

ampak dobrega tudi ne. (Andraž)<br />

Ko se je zjutraj začel pouk, sva eno uro<br />

poslušala ljudi okoli sebe, ki so govorili,<br />

kakor da imajo v ustih krompir. Da,<br />

govorili so po dansko. Najprej je bilo<br />

Profesorica je pokazala veliko zanimanja<br />

za Slovenijo, pokazala sva jim tudi<br />

fotografije naše hrane, po kateri sva že<br />

močno hrepenela. Mislim, da so razumeli,<br />

zakaj.<br />

Za nameček pa so naju presenetili z<br />

odličnimi mesnimi kroglicami v paradižnikovi<br />

omaki z dvema različnima vrstama<br />

testenin in tremi različnimi solatami.<br />

Že od jutra sva čutila, da nekaj ni v redu<br />

z nama. Pozneje sva se izmenjevala na<br />

nekaj teorije, nato pa sva dobila enako<br />

nalogo kot drugi, zraven pa še literaturo<br />

(v danščini). Naloge nisva opravila<br />

nič slabše kot ostali.<br />

V šoli sva ponovno poslušala 7 ur danščine<br />

ter si v menzi privoščila zelo<br />

skromno kosilo, za katero niti nočem<br />

vedeti, koliko sva plačala. (Tim)<br />

stranišču. Popoln razpad prebavnega<br />

sistema, ki je bil najverjetneje posledica<br />

popolnoma drugačne hrane na<br />

Danskem. (Andraž)


FINSKA<br />

MIKKELI<br />

Mikkeli je finsko mesto v provinci Južni<br />

Savo na obali jezera Saimaa. Je glavno<br />

mesto vzhodne finske pokrajine. Občina<br />

ima 54.606 prebivalcev, samo mesto<br />

nudi dom okoli 34.000 prebivalcem in<br />

je 23. največje mesto na Finskem. Mesto<br />

Mikkeli je zapisano tudi v zgodovino,<br />

saj je bil tu med drugo svetovno vojno<br />

glavni sedež finskih oboroženih sil.<br />

Tudi ljudje so zelo mirni, vljudni in prijazni.<br />

Vozijo zelo umirjeno. Ni tako kot v<br />

Ljubljani, kjer so vsi nervozni in trobijo<br />

drug prek drugega. Tudi alkohol pijejo<br />

med tednom, mislim kar precej alkohola.<br />

To je bila najboljša izkušnja v mojem<br />

življenju in mislim, da sem jo odlično<br />

izkoristil. (Uroš)<br />

Največja težava je nakupovanje, ko želimo<br />

kupiti določeno hrano, ne vemo,<br />

kje iskati, saj vse piše v finščini.<br />

21<br />

Zato ima mestni grb par prekrižanih<br />

palic maršala in križ svobode. (Žan J.)<br />

Najprej sem opazil, da so hiše tukaj drugačne<br />

kot v Ljubljani. Po moji oceni so<br />

manjše kot v Sloveniji. Kot sem izvedel,<br />

pa so vsaj še enkrat dražje kot v pri nas.<br />

Nekateri deli so podobni Črnučam, Trnovemu<br />

ali Rudniku. Tukaj živijo zelo mirno.<br />

Z življenjem na Finskem sem se naučil<br />

samostojnosti in odgovornosti. Postal<br />

sem tudi bolj samozavesten pri sporazumevanju<br />

v angleškem jeziku in se naučil<br />

veliko novih besed. Na praksi sem se naučil<br />

popraviti steklo in postopek popravila<br />

zapletenih udrtin s posebnim orodjem,<br />

ki ne poškoduje pločevine. Naučil<br />

sem se tudi nekaj finskih besed. (Žan N.)


22<br />

Povedal nam je, da na Finskem počnejo<br />

to tako, da gredo najprej v savno in<br />

ko se počutijo dovolj vroče, se vržejo v<br />

jezero. Meni se je to zdelo zelo čudno,<br />

ampak sem se odločil, da moram poskusiti,<br />

saj najbrž nikoli v življenju za<br />

to ne bom imel več priložnosti. Najprej<br />

sem šel v savno za 15 minut in se zelo<br />

segrel, nato sem najprej samo hodil po<br />

snegu in razmišljal, ali naj grem ali ne.<br />

Na koncu sem le zbral pogum in skočil<br />

v mrzlo vodo. Občutek je bil hladen,<br />

Hrana v restavracijah s hitro prehrano<br />

je štirikrat dražja, kar me je zelo presenetilo,<br />

vendar mi ni bilo žal niti centa,<br />

saj pripravljajo hrano malo drugače<br />

in je zelo okusna. Cena malice, ki nam<br />

jo nudijo v nekaterih restavracijah, se<br />

začne pri sedmih evrih. Tukajšnja kulinarika<br />

se zelo razlikuje od naše, presenečajo<br />

kombinacije okusov; na primer<br />

zraven riža vam postrežejo piščanca z<br />

gobami v sladki omaki, ki je celo meni<br />

presladka, pa se sladkemu težko uprem.<br />

Vsi dodatki k prehrani so sladki,<br />

pa naj bo to preliv za solato ali pa dodatek<br />

k paniranim ribjim kroglicam.<br />

Odnosi med Finci so zanimivi, saj si<br />

vsi pomagajo in v enem mesecu bivanja<br />

tukaj nisem videl nobenega spora,<br />

vendar sem se počutil dobro. Potem<br />

smo šli spet v savno, tokrat za malo<br />

dlje, in nato spet skočili v jezero. Drugič<br />

sploh ni bilo tako težko in niti zeblo<br />

me ni. (Uroš)<br />

kar je prijetno. Delo vzamejo Finci zelo<br />

resno ali pa dobim tak vtis zato, ker<br />

vse traja malo dlje, kot sem vajen.<br />

Večina prebivalstva je svetlolasa in<br />

imajo svetlomodre oziroma modre oči.<br />

Deklet tukaj se kar ne more nagledati<br />

nobeden od nas, najbrž zato, ker so<br />

drugačne kot pri nas, vse so tudi zelo<br />

zgovorne, vsaj potem, ko ugotovijo, da<br />

si tujec. (Žan J.)


FINSKA<br />

TAMPERE<br />

Tampere so mesto na južnem delu<br />

Finske. Leži med jezeroma Näsijärvi<br />

in Pyhäjärvi. Je 160 km severno od<br />

Helsinkov.<br />

To je bil zadnji dan v šoli. Z Lucijo sva bili<br />

malo razočarani, saj bova pogrešali dobro<br />

opremljene učilnice. Na splošno mi je<br />

bila šola zelo všeč. Ko sva končali, smo se<br />

s profesorico pogovorile o mesecu druženja<br />

in najinem odhodu. Bila je zelo zadovoljna<br />

z nama, prav tako pa tudi malo<br />

žalostna, ker že odhajava. (Tamara)<br />

Dan se je začel ob kavi in zajtrku. S poukom<br />

smo začeli ob 10. uri. Dijaki in<br />

učitelji so na tovornjak nakladali rezervoarje<br />

z vodo, ki so bili postavljeni<br />

na paletah. Nalagali so jih z ročnim<br />

paletnim viličarjem.<br />

Danes sva preživeli zelo zanimiv dan,<br />

saj sta naju dva dijaka iz Nokie peljala<br />

s tovornjakom. Zjutraj smo na tovornjak<br />

naložili omare, ki smo jih nato<br />

odpeljali v dom za starostnike v bližini<br />

Tamper. (Neža)<br />

Danes smo z dijaki, ki se izobražujejo<br />

za voznika tovornjaka, odpravili v gozdarsko<br />

šolo, ki je v Kuru, približno 30<br />

km od Tamper. Tam so dijaki vadili vožnjo<br />

po ledu ter parkiranje motornih<br />

vozil s prikolico. Okoli 12. ure smo se<br />

odpravili na malico, nato pa nadaljevali<br />

praktični pouk. Dan smo zaključili<br />

okoli 16. ure. (Vanessa)<br />

Severni sij ali avrora je sijaj vidne svetlobe<br />

v zgornjih delih ozračja, viden ponoči.<br />

Kar vidimo na slikah, je seveda<br />

popolnost. Ko smo izvedele, da bomo<br />

lahko nekaj takega videle v živo, smo<br />

se takoj odločile, da bomo počakale in<br />

opazovale ta neverjeten pojav.<br />

Začelo se je približno ob polnoči in trajalo<br />

več ur. Odšle smo na “sprehod”, ki je<br />

bil dolg okoli 8 km, in opazovale nebo.<br />

Bil je zelo slabo viden, vsaj pri nas. Videlo<br />

se je le svetlo oz. malo obarvano<br />

nebo. Ko smo se vračale, se je najbolj<br />

videlo, ko smo se ustavile na travniku<br />

blizu stanovanja. Videle smo valove<br />

svetlobe in bilo je neverjetno. (Lucija)<br />

23


24<br />

FINSKA<br />

VAASA<br />

Finska je država na severu Evrope, ki<br />

ima površino 338.000 km² in 5,5 milijona<br />

ljudi. Finska ima za svojo velikost zelo<br />

malo prebivalcev, saj veliko površino zasedajo<br />

gozdovi in jezera. Glavno mesto<br />

Finske so Helsinki, mejne države pa so<br />

Rusija, Norveška in Švedska ter na morju<br />

Estonija. Članica EU je od leta 1995.<br />

Vaasa je obmorsko mesto na zahodu<br />

Finske. Ima 67.500 prebivalcev, njena<br />

površina pa je 364,5 km². Blizu mesta<br />

Vaasa je tudi najdaljši most na Finskem.<br />

Njegova dolžina je 1045 m. Ima<br />

2 navpična stebra, visoka 82,5 m, na<br />

katera so pritrjeni kabli, ki podpirajo<br />

cestišče. Most je 26 m nad morjem in<br />

je širok 12 m. (Matej)<br />

Zunaj naju čakata kolesi. S kolesi se<br />

odpeljeva na delo. Cest ne solijo, ker<br />

bi to škodilo starim hišam. Kolesarske<br />

steze so zelo spolzke in zamrznjene,<br />

kar otežuje vožnjo. Najina pot traja<br />

približno 30 min. Na začetku potrebuješ<br />

nekaj minut, da se privadiš na<br />

mraz. Koordinator Teemu nama je povedal,<br />

da ljudje v Vaasi zelo radi kolesarijo<br />

tudi pozimi, ko se temperature<br />

spustijo res nizko. (Florijan)


25<br />

FINSKA<br />

JYVÄSKYLÄ<br />

Dan je bil res poseben. Najprej sem razvažal<br />

hrano, nato pa so nama z Lukom<br />

pripravili presenečenje. Odpeljali so<br />

naju v Priimus, kjer so potekale razne<br />

športne delavnice. Spoznala sva veliko<br />

tujcev, ki so tudi na izmenjavi. Spoznal<br />

sem Nemce, Nizozemce, Špance …<br />

Bilo je zanimivo in tudi zelo zabavno.<br />

Na delavnicah smo igrali nogomet na<br />

snegu, miselne in taktične igre, pa tudi<br />

igre, pri katerih sta bili pomembni moč<br />

in hitrost. Nato smo odšli v savno. Iz<br />

savne smo skočili v jezero, ki je imelo<br />

2 °C, a kljub temu smo to vsi zmogli.<br />

Izkušnja je bila nepozabna.<br />

Kuharice so nama kot nagrado za dobro<br />

opravljeno delo kupile 3 vstopnice<br />

za hokejsko tekmo. Pred tekmo so naju<br />

še opremile z vso potrebno opremo za<br />

navijanje. Prav tako so nama pobarvale<br />

obraza. Tekma je bila napeta in zanimiva.<br />

To je bila moja prva hokejska<br />

tekma in zelo sem užival. (Žiga)


USTVARJALNOST<br />

26<br />

VIDEO<br />

KROŽEK<br />

Jernej Krenčan<br />

Video krožek tudi v tem šolskem letu poroča o vseh aktualnih dogodkih,<br />

ki se zgodijo na šoli. Kdor je kakšnega od njih zamudil, ga lahko pogleda<br />

na našem šolskem youtube kanalu. Poleg tega smo letos sodelovali na<br />

srednješolskih natečajih in svoje delo predstavili širši javnosti.<br />

S fotografijami smo sodelovali na natečaju<br />

Fotozgodba naše soseske. Dijaki<br />

so fotografirali urbani del Ljubljane,<br />

fotografije pa so bile razstavljene<br />

na gradu Fužine. Na natečaju Življenje<br />

brez korupcije so morali dijaki v fotografski<br />

objektiv zajeti, kako si predstavljajo<br />

življenje brez korupcije.<br />

nagrado za posebne dosežke, na razstavi<br />

v Slovanski knjižnici pa so bile<br />

razstavljene še tri fotografije in haikuji<br />

naših dijakov.<br />

Poleg foto natečajev smo sodelovali<br />

še na natečaju mladinskega kratkega<br />

filma Videomanija. Bistvo mladinske<br />

filmske ustvarjalnosti Videomanija<br />

Sodelovali smo tudi na natečaju, kjer<br />

so dijaki na osnovi lastne fotografije<br />

napisali haiku. Dijak Oskar Mentesh je<br />

s fotografijo in haikujem osvojil prvo<br />

mesto. Dijak Halid Ahmetovič je dobil<br />

je, da dijaki posnamejo film v svojem<br />

okolju. Letos so dijaki drugih letnikov<br />

programa Mehatronik operater posneli<br />

film z zgodbo o tem, kako Suad dela<br />

izpit za avto in ga s težavo opravi. Nato


kupi avto, ki pa mu ga zaradi nepremišljenosti<br />

in neučakanosti ukradejo.<br />

Film predstavlja zgodbo, kaj se v današnjem<br />

času lahko zgodi, če nisi pozoren<br />

pri nakupu rabljenih predmetov. Z<br />

dijaki smo se udeležili projekcije filma,<br />

kjer jim je strokovnjak povedal, kaj bi<br />

lahko še izboljšali. Če si filma še niste<br />

ogledali, si ga lahko ogledate na youtube<br />

kanalu pod naslovom Clio v žaklju.<br />

Trenutno snemamo krajši spot za natečaj,<br />

ki govori o rabi zelene energije<br />

in spodbuja uporabo javnih prevoznih<br />

sredstev.<br />

V prihajajočem letu bomo video krožku<br />

nadeli novo ime, s katerim bomo<br />

pripomogli k prepoznavnosti video gibanja<br />

na šoli. V načrtu imamo v še večjem<br />

obsegu sodelovati pri izvenšolskih<br />

projektih in s tem dvigniti prepoznavnost<br />

šole v širšem prostoru.<br />

Ob tej priložnosti se kot mentor vsem<br />

dijakom zahvaljujem za sodelovanje,<br />

hvala tudi vodstvu šole za vso podporo<br />

pri realizaciji idej. Za konec naj še<br />

omenim, da se približujemo skupno<br />

80.000 ogledom na kanalu, kar dokazuje,<br />

da so vsebine gledane.<br />

27<br />

Če bi se radi pridružili,<br />

pišite na: vap@spssb.si.


USTVARJALNOST<br />

28<br />

TEJA KOVIČ<br />

IN NJEN FILM<br />

Karmen Klobasa<br />

Tudi letos smo se z dijaki tekstilne usmeritve udeležili Festivala lepote, ki<br />

je 5. aprila 20<strong>17</strong> potekal v Narodnem domu v Celju.<br />

Na srečanju je devet šol predstavilo<br />

svoje inovativne kolekcije oblačil in zanimive<br />

pričeske na razpisano temo Film.<br />

Našo šolo je s kolekcijo šestih oblačil<br />

suvereno zastopala Teja Kovič iz 3. k.<br />

Napovednik za naš nastop se je glasil:<br />

»Idejna inspiracija kolekcije, ki jo je<br />

ustvarila Teja Kovič, je filmski trak. Črno-bela<br />

filmska zgodba iz preteklosti se<br />

spogleduje z učinki prihodnosti. Ti zažarijo<br />

kot odštevalnik filmskega časa na<br />

različnih mestih v oblačilu. Izdelani so v<br />

obliki zračne čipke. Ko boste odšteli še<br />

zadnjo sekundo, vas vabimo na ogled<br />

najboljšega filma v mestu, pod taktirko<br />

komika in režiserja Charlija Chaplina.«<br />

Lik Charlija Chaplina je uprizorila Meta<br />

Rogelj, prav tako dijakinja 3. k, ki se je<br />

na odru hudomušno prepletla z manekenkami<br />

Moniko, Laro, Marušo, Nino,<br />

Tamaro in Lucijo.<br />

Teja Kovič je o svoji kolekciji zapisala:<br />

»Kolekcijo sem začela razvijati na osnovi<br />

filmskega traku, saj je bila to prva stvar,<br />

ki mi je prišla na pamet ob misli na film.<br />

Zanimal me je črno-beli film. V vsako<br />

obleko sem vključila različne velikosti<br />

in različno potekajoče pravokotnike stiliziranega<br />

filmskega traku. Za popestritev<br />

motivike sem dodala še eno filmsko<br />

simboliko v obliki šivane zračne čipke, ki<br />

prikazuje odštevanje sekund do začetka<br />

filma (5, 4, 3, 2, 1 in puščica – začetek).<br />

Za izdelavo čipke sem morala kar nekaj<br />

ur marljivo delati. Da so bile številke bolj<br />

vidne, sem jih izrezala iz blaga, iz katerega<br />

so bile izdelane obleke. Številke so na<br />

oblekah nameščene na različnih mestih;<br />

spredaj pod vratnim izrezom, na pasu,<br />

boku, zadaj pod vratnim izrezom. Obleke<br />

so v obliki zelo preproste in nežno zdrsijo<br />

ob telesu. Dolžina je mladostna, do sredine<br />

stegen.«


USTVARJALNOST<br />

HAIKU<br />

29<br />

Naši dijaki so ponovno pisali haikuje. Šolsko tekmovanje v haikujih v<br />

slovenskem jeziku je potekalo v oktobru in začetku novembra <strong>2016</strong>.<br />

Državno tekmovanje se je zaključilo na prireditvi v Cankarjevem domu, ki je bila<br />

11. 4. 20<strong>17</strong>. Med 50 nagrajenimi dijaki in dijakinjami je naših 15 in smo šola z<br />

največ nagrajenimi dijaki. Hkrati smo šola z največ nagrajenimi haikuji v slovenskem<br />

jeziku (<strong>17</strong>).<br />

Zamujam v šolo.<br />

Zmanjkuje mi<br />

goriva.<br />

Tina Curk<br />

zanimiv pouk<br />

čeprav z Žigo ne veva<br />

kdo je Ivan Minatti<br />

Pri pouku poslušam.<br />

Zelo je zanimivo.<br />

Vadim ironijo.<br />

Neva Taškar<br />

Konec decembra –<br />

v delavnici najdem<br />

davno izgubljeni vijak.<br />

Žan Bergant<br />

Žan Jekovec<br />

Prišla je jesen.<br />

Tvoje lice obarva<br />

moja šminka.<br />

Lara Grden


30<br />

čakam te<br />

ujel bi te<br />

cvetoče leto<br />

Jernej Kocjančič<br />

še vedno obut<br />

pod modrim nebom pada<br />

v globoke sanje<br />

Melisa Alibegič<br />

Vsak tvoj dotik<br />

me vsakič znova<br />

stre.<br />

Vesna Grahović<br />

Govori z mano!<br />

Povej mi toliko<br />

kot haiku.<br />

Taria Molko<br />

Sobotni zmenek –<br />

spet nekdo<br />

»made in China«.<br />

Taria Molko<br />

Ogorek na pločniku.<br />

Sled šminke<br />

ga ne polepša.<br />

Vesna Grahović


Avto v delavnici<br />

se mi zjutraj<br />

zlobno nasmehne.<br />

Luka Brazda<br />

Avtobus na postaji<br />

v smeri doma<br />

vedno zamuja.<br />

31<br />

Janko Intihar<br />

Kdo sem jaz?<br />

Iščem odgovor.<br />

Saj se ne mudi.<br />

Anja Vidmar<br />

v parku<br />

poljubljam dekle<br />

ni moja<br />

Simon Butara<br />

Pripravim se,<br />

nastavim masko,<br />

gremo v lajf.<br />

Mirjana Nikolič<br />

ves premočen<br />

zagledam njo<br />

stopim se<br />

Haris Lozić


32<br />

Avtorici mang sta Kristiane<br />

Pistotnik in Elizabeta Smolej<br />

Srpan. Ostale risbe so ustvarili<br />

dijakinje in dijaki SPSŠB pod<br />

mentorstvom Marjetke Pajk.


33


USTVARJALNOST<br />

34<br />

LITERARNI PRISPEVKI<br />

JEVGENIJ ONJEGIN:<br />

NADALJEVANJE<br />

Lukas Mord, 2. i<br />

Tatjana je šla, je že več ni,<br />

Onjegin sedaj na tleh kleči:<br />

»Tatjana draga, pridi nazaj,<br />

obljubim, da popeljal te bom v raj.«<br />

Nič ne pomaga, Tatjane več ni,<br />

se vrata odpro, se prikaže njen mož,<br />

vstopi general, se vrata zapro,<br />

general zavzdihne, se kmalu pripravi<br />

in z resnim glasom Onjeginu pravi:<br />

»Jevgenij Onjegin, ti odvečni si človek,<br />

Jevgenij Onjegin, ti podli si človek.<br />

Čemu nazaj si prišel, do Tatjane si šel,<br />

če vedel si, da omožena je<br />

in da z mano srečna je?<br />

Si moral njen mir skaliti?<br />

Si moral na njeno dušo pihati?<br />

Si moral njo razžalostiti<br />

in jo spet pripraviti, da nate misli?<br />

Jevgenij Onjegin, ti odvečni človek ti,<br />

Jevgenij Onjegin, sram te bodi!«<br />

Jevgenij se dvigne, mu žalost ni tuja,<br />

generala pogleda, ni mu še muja,<br />

solza pade na tla, petelin zakikirika,<br />

Onjegin do generala hodi in se spotika.<br />

Ko od njega je le še kakšen korak,<br />

Onjegin generalu pove v obraz:<br />

»General, general, Tatjanin si mož,<br />

toda ali si prepričan, da ljubi te na vso moč?<br />

Še vedno sem tisti, katerega je ljubila,<br />

in čeprav zdaj s tabo je, nikoli me ne bo pozabila.<br />

Zato pravim ti zdaj, pomeriva se<br />

in zmagovalec bo mož od Tatjane.<br />

Jutri ob svitu vidiva se<br />

in ne pozabi, da do konca bila bova se.«<br />

General pokima in skozi vrata gre,<br />

Onjegin zre predse in zaveda se,<br />

da jutri zadnjič sonce videl bo,<br />

a v dolgem dremežu bo pozabil na Tatjano.<br />

Dan mine, pride noč in se že jutro svita,<br />

oba bojevnika drug pri drugemu stojita,<br />

drugje Tatjana išče moža, zelo kmalu se zboji zla,<br />

služkinja pravi ji, da naj k starem mlinu se odpravi.<br />

Tatjana steče, mlin ni daleč,<br />

a le časa nima za prebite pare,<br />

pri mlinu zadnji so pogledi izmenjani,<br />

Onjegin proti generalu se postavi,<br />

mu misli švigajo povsod,<br />

zadnja priča mu bo le Bog.<br />

Koraki se štejejo, jih je le omejeno,<br />

orožji na plan, sedaj se bo razpletel dan.


Se sliši pok, ne pok, kar dva,<br />

oba bojevnika zastaneta,<br />

Onjeginu zastane dih in počasi pade v sneženi piš.<br />

General že zaprl je oči<br />

in izraz na obrazu mu že bledi.<br />

Priteče Tatjana, o kako ubogo kriči,<br />

pade na moža, dih zadrži,<br />

solze tečejo, se v snegu razblinijo.<br />

Minute minevajo, Tatjani vrne se dih,<br />

počasi vstane in si jezni obraz nadane,<br />

pištolo pobere, se proti Onjeginu odpravi<br />

in mu orožje na prsi nastavi:<br />

»Jevgenij Onjegin, ti grozni človek ti,<br />

poleg vsega trpljenja si mi še moža ubil.<br />

Preklet bodi, odvečni človek ti,<br />

in v globokem peklu mi izgini!«<br />

35<br />

Tatjana sproži, Onjegina preplavi boleč val,<br />

njegov utrip je krivo pal,<br />

Tatjani pravi: »Vedno te bom imel v čislih,<br />

hvala, ker osvobodila si me mojih misli.«<br />

Onjegin zapre oči, uboga Tatjana ne ve, kaj bi,<br />

odide stran in za reko konča svoj dan.


Njene oči<br />

Malo pogledov čas zaustavi,<br />

saj redki močno ljubezen zbudijo v tebi,<br />

ko gledam njene prelepe oči,<br />

se potopim v globino njenih zenic.<br />

36<br />

Kdor jo pogleda, vidi rjavo v očeh,<br />

a jaz jo pogledam in vidim vse,<br />

saj svetlo rjava v soncu se iskri<br />

in temno rjava se v luni sveti.<br />

Njene oči vse povedo.<br />

Včasih so jezne, včasih vesele,<br />

toda zaljubljene posebno žare.<br />

Njene oči vse povedo.<br />

Čeprav bo odšla in me pozabila,<br />

bom mislil na oči, mehke kot svila.<br />

Še vedno bo ona popolno dekle,<br />

a je ljubiti ne bom zmogel več.<br />

Lukas Mord, 2. i


37<br />

Spomin<br />

Skupaj sva bila, zgodbe sva pisala,<br />

srečna sva bila, rada sva živela,<br />

dokler groza ni prišla<br />

in nočne more sva imela.<br />

Huda stvar je to bila,<br />

spremenila je življenje moje,<br />

saj mene zapustila si<br />

in z nožem me zabodla v prsi.<br />

Vse tvoje besede, vsa tvoja dejanja<br />

so hudo rano naredila<br />

in ko življenje svoje si končala,<br />

je v spominu rana luknjo naredila.<br />

Pridi nazaj, rotim te!<br />

Ne pusti me samega, rotim te!<br />

Če za vedno boš odšla,<br />

ljubezni več ne bom poznal.<br />

V krsti, polni mojih solz,<br />

zdi se, kot da dolgo sanjaš.<br />

In v meni kljub utvaram<br />

spomin bo žalosten postal.<br />

Lukas Mord, 2. i


38<br />

MAMA<br />

David Berčon, 2. a<br />

Mamo (babico, op. urednice) sem poprosil, naj mi pove<br />

kaj o svojem otroštvu. Takole je pripovedovala.<br />

V družini je bilo pet otrok, živeli so na kmetiji, s katero<br />

so se tudi preživljali. V službi ni bil nihče od staršev. Že<br />

v otroštvu so jih navajali na vsa dela na kmetiji. Imeli so<br />

veliko kmečko hišo, zgrajena je bila pretežno iz kamenja,<br />

imela je debele zidove. Ta hiša je imela vežo, v kateri se je<br />

kuhalo in jedlo. Opreme ni bilo, razen štedilnika na drva,<br />

velike kmečke mize in ognjišča, kjer se je kurila krušna<br />

peč. V hiši sta bili še veliki sobi, ki sta se ogrevali s krušno<br />

pečjo. Otroci so morali starše ubogati. Starejši bratje in<br />

sestre so morali vedno paziti na mlajše. Delali so vsa opravila<br />

kot starši, posebno deklice so morale skrbeti za čistočo<br />

in pranje perila (ročno). Tudi pri kuhanju in pospravljanju<br />

je bilo treba vedno pomagati. Na njivah se je vse<br />

ročno okopavalo, niso škropili, kosili so ročno, v gozdu so<br />

z ročno žago podirali drevesa, žito so mlatili s cepci, orali<br />

so z volom in ročnim plugom, traktorjev ni bilo. Otroci so<br />

se igrali z igračami, ki so jih sami izdelali.


39<br />

Zelo priljubljena je bila igra med dvema ognjema (žogo so<br />

izdelali sami). V šolo so hodili peš ali s kolesom. Imeli so<br />

že vse šolske predmete, približno tako kot danes. V nižjih<br />

razredih še ni bilo nalivnih peres na bombice, zato so<br />

uporabljali peresa, ki so jih namakali v črnilo. Izletov niso<br />

imeli. Malico so imeli v šoli. Učitelji so bili taki kot danes.<br />

Praznovali so vse krščanske praznike, molitev je bila<br />

prisotna vsak večer (rožni venec). V vasi so skupaj ličkali.<br />

Kjer je bilo v družini veliko otrok, so se večkrat zbrali skupaj,<br />

posebej ob zimskih večerih. Posedli so po posteljah<br />

ali na peč ter peli pesmice, si pripovedovali zgodbe, šale<br />

in se smejali. Ko je bila mama stara devet let, je morala<br />

za pestunjo. Tam je bilo pet otrok in bili so mlajši od nje.<br />

Moji mami je najbolj ostalo v spominu, ko je dečku pozabila<br />

obleči jopico, oče je bil zelo hud in jo je natepel.<br />

To zgodbo je mama pripovedovala meni. Takšno je bilo<br />

njeno otroštvo.<br />

Imam jo zelo rad, saj je zelo prijazna in dobra.


MODNE ZGODBE<br />

ZRAČNA ČIPKA<br />

40<br />

Čipka je kot klic – lahko jo slišiš, da pa bi jo zares razumel, moraš priti bliže.<br />

Dijaki 2. letnika programov Ustvarjalec<br />

modnih oblačil in Izdelovalec oblačil so<br />

v tem šolskem letu raziskovali zračno<br />

čipko kot okras na srajčni bluzi. Zračna<br />

čipka se izdela s tehniko strojnega prešivanja<br />

vezilne podlage s sukancem.<br />

Vezilno podlago na koncu stopimo v<br />

vroči vodi in ostane le šivana čipka.<br />

Dijaki so razvijali različne koncepte sodobne<br />

čipke. Njihova spogledovanja s<br />

čipko presegajo meje klasičnih ročnih<br />

čipkarskih tehnik in materialov, vzorcev<br />

in barv. Čipke so rezultat kreativnega<br />

ustvarjanja in predstavljajo unikatne<br />

tekstilne teksture, vsebinsko obogatene<br />

z idejno zgodbo vsakega avtorja.<br />

Valovanje morja, stilizirani cvetovi,<br />

rajska ptica, sončni vzhod, diamant,<br />

geometrijski nered in številne popolnoma<br />

abstraktne teksture, ki temeljijo<br />

na spontanih šivanih prepletih in mešanju<br />

barv, so le ene izmed številnih<br />

zgodb, ki so jih predstavili s končnim<br />

izdelkom v podobi srajčnih bluz.<br />

Piko na i svojemu štirimesečnemu delu<br />

smo postavili z razstavo izdelkov v avli<br />

MIZŠ. Počaščeni smo bili, da nas je ob<br />

otvoritvi nagovorila ministrica dr. Maja<br />

Makovec Brenčič. Razstavljalo je 20 dijakov<br />

iz 2. io in 2. k. Mentorica idejnega<br />

snovanja in izvedbe zračne čipke je<br />

bila Karmen Klobasa, mentorica izvedbe<br />

srajčnih bluz pa Alojzija Skubic.


SONČNI VZHOD<br />

Že pri prvem poskusu zračne čipke<br />

sem se odločila za modro barvo.<br />

Rada jo imam. Čipka predstavlja<br />

sončni vzhod, ki pomeni nov dan,<br />

nov začetek in novo doživetje.<br />

Začne se v kotičku sedelca z belo<br />

barvo in se razširi v neskončnost<br />

modre in črne barve. V pomanjšanem<br />

merilu pa čipka zaključi konici<br />

ovratnika.<br />

Amadeja Prijatelj, 2. io<br />

41<br />

RAJSKA PTICA<br />

Tema za mojo zračno čipko je bila<br />

rajska ptica. Barve sem črpala iz<br />

ognja in sem jih poustvarila v<br />

krilih in repu rajske ptice. Ptico<br />

sem umestila na hrbet srajčne<br />

bluze, kar ponazarja odlet ptice<br />

s sprednje strani in simbolizira<br />

novo življenje.<br />

Tina Zupančič, 2. io<br />

VALOVANJE<br />

Z zračno čipko sem predstavila<br />

valovanje morja. Prepletajo<br />

se trije odtenki modre, ki so kot<br />

valujoča globina morja. Čipka je<br />

našita na zgornjem delu rokava,<br />

pod njo je odprtina, ki razkriva<br />

kožo.<br />

Anuša Prijatelj, 2. k


ŽIVLJENJSKA POT<br />

42<br />

Prvič sem slišala za zračno čipko v<br />

šoli. Pri prvih poskusih izdelave so se<br />

mi ponudile ideje prepletanja niti kot<br />

valovito prepletene življenjske poti,<br />

prežete s tisoč majhnimi in velikimi življenjskimi<br />

izkušnjami. Izbrala sem rožnat<br />

odtenek niti, posukan s svetlečo<br />

lureks nitjo, kar daje končni čipki nežen,<br />

svetlikajoč videz prepletenih poti.<br />

Amela Muchoska, 2. io<br />

DIAMANT<br />

Privlačnost diamantov je v njihovi trdoti in<br />

izjemnem razklonu bele svetlobe v mavrico<br />

barv. Trdoto sem v zračni čipki uprizorila<br />

s strogo obliko diamanta, ki jo obrišejo<br />

zašite linije s strojnimi vbodi dolžine 3,5.<br />

Mavrica barv pa je izražena v fluorescenčnih<br />

prelivih rožnate in oranžne barve. Večji<br />

diamant je našel mesto na hrbtni strani<br />

srajčne bluze, manjši pa spredaj na dolžini.<br />

Tina Zupančič, 2. io<br />

VRTNICA<br />

Moja inspiracija za zračno čipko je bila<br />

narava, v tem primeru cvet vrtnice,<br />

ker predstavlja ljubezen in lepoto, kar<br />

tudi jaz čutim do te čipke. Izdelana je<br />

iz rožnate barve, po robovih bolj gosto<br />

prešita kot v notranjosti. Da bi poudarila<br />

silhueto telesa, sem čipko postavila<br />

na stranski del pasu.<br />

Monika Končar, 2. io


<strong>Talenti</strong>

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!