You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
<strong>2016</strong><br />
20<strong>17</strong><br />
SPSŠB Ljubljana
<strong>Talenti</strong><br />
<strong>2016</strong>/20<strong>17</strong><br />
Glavna urednica: Breda Tekavec<br />
Urednica: Mateja Piškur<br />
Jezikovni pregled: Mateja Piškur, Breda Tekavec<br />
Prelom in oblikovanje: Žiga Vuk<br />
Naslovnica: Elizabeta Smolej Srpan<br />
Izdala in založila:<br />
Srednja poklicna in strokovna šola<br />
Bežigrad – Ljubljana<br />
Za izdajatelja: mag. Frančiška Al-Mansour<br />
Tisk: Demago, d. o. o.<br />
Naklada: 180 izvodov<br />
Ljubljana, 20<strong>17</strong><br />
© Srednja poklicna in strokovna šola<br />
Bežigrad – Ljubljana. Vse pravice pridržane.<br />
Brez dovoljenja avtorja in založnika je reproduciranje in<br />
razmnoževanje dela prepovedano.
UVODNI NAGOVOR<br />
3<br />
Spoštovane dijakinje, spoštovani dijaki!<br />
Cenjene učiteljice in učitelji!<br />
Spoštovani bralci Talentov!<br />
Vsak človek ima svoje sposobnosti in darove – svoje talente. Od njega, okolice,<br />
v kateri živi, ter ljudi, ki ga obkrožajo, je odvisno, kako bodo njegovi talenti<br />
prepoznani in kako jih bo razvijal, da se bo čim bolj izrazila njegova ustvarjalnost.<br />
Dijaki naše šole lahko svoje talente izražajo na nešteto načinov. Svoje veščine in<br />
znanja, tako stroke kot komunikacije v tujem jeziku, lahko razvijajo in nadgrajujejo<br />
v okviru mednarodnih projektov mobilnosti ali evropskih projektov partnerstva<br />
šol. Preizkusijo se v pisanju bloga in tako svojo izkušnjo približajo nam. Udeležujejo<br />
se šolskih, regijskih ali državnih tekmovanj s področij splošnoizobraževalnih<br />
predmetov ali stroke, sodelujejo v video in novinarskem krožku, pišejo literarna<br />
besedila, rišejo, ustvarjajo različne izdelke …<br />
Zgodbe o novih spoznanjih, dosežkih ali preprosto razmišljanjih so zabeležene<br />
v tokratnih šolskih <strong>Talenti</strong>h. Pri izražanju so jih vodili mentorji, zato se jim<br />
zahvaljujem za pripravljenost, da velikokrat tudi svoj prosti čas namenijo<br />
spodbujanju dijakov.<br />
Doseganje rezultatov na posameznih področjih pa ni enostavno, temveč je treba<br />
v delo vložiti vsaj nekaj truda ter časa. Ker vem, da je v vsakem izmed vas nekaj, v<br />
čemer ste izjemno dobri takoj, ko se tega lotite (ko to natrenirate, pa ste seveda<br />
še toliko boljši), vam želim, da prepoznate svoje talente ter se izkažete.<br />
Vsem bralcem Talentov posvečam misli Barbare De Angelis:<br />
»Ne glede na to, koliko ste stari ali v kakšnih okoliščinah živite,<br />
ste nekaj posebnega in še vedno lahko ponudite nekaj edinstvenega.<br />
Vaše življenje ima pomen, prav zaradi tega, ker ste to, kar ste.«<br />
Vaša ravnateljica<br />
mag. Fani Al-Mansour
DOGODKI<br />
MEDNARODNO TEKMOVANJE AVTOSERVISERJEV<br />
4<br />
CAR MECHANIC JUNIOR<br />
LJUBLJANA 20<strong>17</strong><br />
Jernej Krenčan in Žiga Vuk<br />
Naša šola je bila organizatorka mednarodnega tekmovanja avtoserviserjev<br />
Car Mechanic Junior, ki sta se ga udeležila po dva izbrana predstavnika iz 9<br />
držav: Avstrije, Češke, Francije, Litve, Makedonije, Poljske, Turčije, Slovaške<br />
in Slovenije.<br />
V teoretičnem delu tekmovanja so tekmovalci<br />
pokazali znanje fizike, mehanike,<br />
kemije in ostalih področij, ki jih<br />
mora obvladati sodoben serviser.<br />
Sledilo je deset praktičnih nalog, kjer<br />
so tekmovalci poleg teoretičnega znanja<br />
pokazali tudi spretnosti in veščine.<br />
Naloge so zajemale poznavanje osnov<br />
električnih napeljav, kjer so morali tekmovalci<br />
pravilno priklopiti smernike,<br />
preveriti stanje in pravilnost delovanja<br />
klimatske naprave, povezati električni<br />
priključek za prikolico in nastaviti žaromete<br />
ter luči.<br />
Ročne spretnosti so tekmovalci dokazovali<br />
tudi z izdelavo in pravilno krivitvijo<br />
zavornih cevi ter z merjenjem<br />
razmika zavornih diskov. Posebno razburljiva<br />
pa je bila menjava pnevmatike,<br />
kjer je bila poleg pravilnosti izvedbe<br />
pomembna tudi hitrost menjave.<br />
Današnjih avtomobilov si brez dodatnih<br />
računalnikov skorajda ne znamo<br />
več predstavljati, zato delo avtoserviserjev<br />
vse pogosteje zajema odkrivanje<br />
in diagnosticiranje napak, ki se<br />
pojavijo v delovanju računalniško vodenih<br />
procesov v vozilu. Tekmovalci so<br />
morali s pomočjo testerja napako ugotoviti<br />
in jo odpraviti.<br />
Namen dogodka, ki je letos potekal<br />
že v 18. izvedbi, pa ni le tekmovanje.<br />
Spremljajoče aktivnosti dajejo poudarek<br />
predvsem druženju, sodelovanju,<br />
povezovanju ter navezovanju novih<br />
poznanstev.
Naslednje leto se tekmovanje seli v<br />
litovsko Vilno, kjer bo imela nova generacija<br />
tekmovalcev naslednjo priložnost<br />
za pridobivanje dodatnega znanja,<br />
izmenjavo izkušenj in povezovanje<br />
s stanovskimi kolegi. Avtomobilska industrija<br />
se v zadnjih letih močno osredotoča<br />
na hibridna ter povsem električna<br />
vozila, kar predstavlja povsem<br />
nov izziv tako za avtoserviserje kot tudi<br />
za poklicne in strokovne šole, ki nove<br />
generacije mehanikov izobražujejo danes<br />
za tehnologije prihodnosti.<br />
5
DOGODKI<br />
6<br />
MAKER FAIRE<br />
Jernej Krenčan<br />
Maker Faire je ime za mednarodna srečanja izdelovalcev različnih projektov<br />
in stvari, ki potekajo po celem svetu. Marca letos je v Ljubljani potekal<br />
prvi Mini Maker Faire, na katerem so se predstavili tako domači kot tuji<br />
»garažni« izdelovalci, podjetja in nekaj izobraževalnih institucij.<br />
Med njimi je bila tudi naša šola, in sicer<br />
odsek mehatronike. Vsako leto dijaki<br />
3. letnikov poklicnega izobraževanja<br />
in dijaki zaključnih letnikov programa<br />
Tehnik mehatronike v sklopu maturitetnih<br />
oziroma zaključnih nalog izdelujejo<br />
različne projekte. Ker v šolskem<br />
letu naredimo več projektov, smo jih<br />
nekaj predstavili na tem srečanju izdelovalcev.<br />
Poleg predstavitve projektov<br />
so pomembni tudi druženje, pomoč<br />
pri izdelovanju projektov in predvsem<br />
razvijanje novih idej za nadaljnje projekte<br />
in izzive. Mimoidoči so lahko na<br />
naši stojnici videli humanoid Inmoov,<br />
tj. humanoiden avtomatski robot, ki se<br />
premika glede na določene ukaze. Razstavili<br />
smo tudi repliko motorja Toyota<br />
R22 in menjalnik, ki se v celoti premika,<br />
ter predstavili še nekaj manjših<br />
projektov. Zanimivo je bilo tudi, kako<br />
smo v novi učilnici za mehatroniko dobili<br />
zelo tehničen umivalnik. Vsi deli so<br />
bili natisnjeni s 3D-tiskalnikom na naši<br />
šoli. Zanimanja za projekte je bilo ogromno,<br />
tudi obisk je bil nad pričakovanji.<br />
Imeli smo posebnega gosta, s katerim<br />
smo pokramljali o razvoju tehnike<br />
v Sloveniji. Več slik dogajanja najdete<br />
na naši spletni strani in na našem video<br />
youtube kanalu.<br />
Predvsem želimo, ne samo na smeri<br />
mehatronike, ampak tudi na ostalih
7<br />
smereh na šoli, med mladimi razširiti<br />
uporabo 3D-tiskalnika in 3D-modeliranja.<br />
V prihodnosti bo 3D-tisk vedno<br />
bolj razširjen, vedno več elementov<br />
se že tiska s 3D-tiskalnikom, zato bi<br />
šli radi kot izobraževalna institucija v<br />
korak z razvojem tehnike. Bistveno se<br />
nam zdi, da lahko damo mladim nekaj<br />
več, nekaj modernega, kar je trenutno<br />
zelo aktualno in uporabno.
DOGODKI<br />
8<br />
ŠOLA AMBASADORKA<br />
EVROPSKEGA PARLAMENTA<br />
Katarina Pirnat<br />
Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad – Ljubljana je 15. junija 20<strong>17</strong> na<br />
slovesnosti v Festivalni dvorani v Ljubljani pridobila plaketo in naziv Šola<br />
ambasadorka Evropskega parlamenta.<br />
Slednje si je prislužila s sodelovanjem<br />
v izobraževalnem programu Šola ambasadorka<br />
Evropskega parlamenta, v<br />
katerem je sodelovala v šolskem letu<br />
<strong>2016</strong>/<strong>17</strong>. Gre za program, ki se izvaja v<br />
nekaterih državah Evropske unije in se<br />
mu je letos prvič priključila tudi Slovenija.<br />
Projekt je organizirala Informacijska<br />
pisarna Evropskega parlamenta v<br />
Sloveniji skupaj s Socialno akademijo<br />
in Fakulteto za družbene vede.<br />
Evropski parlament je v želji, da bi<br />
Evropsko unijo na zanimiv in preprost<br />
način približal prebivalcem Evropske<br />
unije, še posebej pa mladim državljanom,<br />
zasnoval izobraževalni program.<br />
Cilj programa je, da bi mladi bolje razumeli<br />
Evropsko unijo in njeno delovanje,<br />
s poudarkom na vplivu delovanja<br />
Evropskega parlamenta na vse nas.<br />
Učni moduli izobraževalnega programa<br />
na interaktiven, zabaven, privlačen in<br />
praktičen način spodbujajo mlade za<br />
aktivno državljanstvo in povečujejo njihovo<br />
zanimanje za evropske tematike.
9<br />
Na šoli smo pripravili informacijsko<br />
točko, kjer smo združili moderno IKT-<br />
-tehnologijo in ustvarjalnost dijakov ter<br />
tako predstavili Evropski parlament in<br />
Evropsko unijo. Ob dnevu Evrope, ki ga<br />
praznujemo 9. maja, smo pripravili prireditev<br />
z naslovom Združeni v raznolikosti,<br />
na kateri so dijaki s svojimi različnimi<br />
talenti predstavili zvezo 28 držav.<br />
Pri projektnem delu so dijaki pokazali,<br />
da znajo o Evropski uniji kritično razmišljati<br />
in da jim še zdaleč ni vseeno,<br />
v kakšen svet bodo odrasli. Projekt<br />
jim je pomagal k zavedanju, da Evropska<br />
unija ni tako daleč stran in da se<br />
z odločitvami, sprejetimi v Evropskem<br />
parlamentu, srečujejo tako rekoč<br />
vsak dan. 11 dijakov si je s še posebej<br />
vestnim, angažiranim in ustvarjalnim<br />
projektnim delom prislužilo naslov dijak<br />
ambasador Evropskega parlamenta.<br />
Skupaj z vodstvom šole ter z mentoricami<br />
Leo Janežič, Ajdo Kamenik,<br />
Polono Kikelj in Katarino Pirnat so se<br />
udeležili tudi sklepne prireditve v Festivalni<br />
dvorani, kjer so se med drugim<br />
srečali s slovenskimi poslanci v Evropskem<br />
parlamentu.
ERASMUS+<br />
Y-JOB: APPLY & EMPLOY<br />
ZAPOSLITEV MLADIH<br />
Lea Janežič<br />
10<br />
Y-job je mednarodni projekt v okviru programa Erasmus+, pri katerem<br />
sodelujejo srednje šole iz Nemčije, Italije, Norveške, Španije in Slovenije.<br />
Sodeluje 30 dijakov in dijakinj, ki se<br />
med šolskim letom srečujejo na delavnicah<br />
v šoli in udeležujejo mednarodnih<br />
izmenjav, kjer z drugimi dijaki<br />
izmenjujejo mnenja in iščejo rešitve za<br />
boljšo zaposljivost mladih. Na vsako<br />
izmenjavo gre 5 dijakov in 2 profesorja.<br />
Na izmenjavah profesorji s pomočjo<br />
zunanjih sodelavcev organiziramo<br />
delavnice, kjer se dijaki naučijo, kako<br />
se pripraviti na zaposlitveni razgovor<br />
in ga dobro opraviti, pišejo prošnje za<br />
delo, spoznavajo vzroke in posledice<br />
ekonomske krize, izmenjujejo mnenja<br />
in iščejo skupne rešitve z dijaki drugih<br />
držav, tudi takih, ki jih ekonomska kriza<br />
ni prizadela.<br />
Dijaki pripravijo predstavitve svojih razmišljanj,<br />
sodelujejo v diskusijskih skupinah<br />
ter spoznavajo svoje kompetence<br />
in profesionalna področja, kjer se lahko<br />
izkažejo. Projekt traja dve leti. Zadnja<br />
izmenjava bo v Sloveniji v januarju 2018.<br />
Ogled farme lososov, Levanger, Norveška<br />
Hoja po blatu, Marne, Nemčija<br />
Sagrada Família, Barcelona, Španija
ERASMUS+<br />
20<strong>17</strong><br />
MOBILNOSTI DIJAKOV<br />
11<br />
Program Erasmus je v Evropi postal sinonim za izobraževanje v tujini.<br />
Večinoma ga povezujemo s študenti, ki semester ali dva študirajo v tujini.<br />
Manj poznano pa je dejstvo, da je Erasmus delovna praksa na voljo tudi<br />
dijakom poklicnih in strokovnih šol.<br />
Z opravljanjem prakse v tujih podjetjih<br />
imajo tudi dijaki možnost usvajanja<br />
dragocenih znanj in pridobivanja izkušenj<br />
na svojem poklicnem in profesionalnem<br />
področju. Hkrati pa gre ob tem<br />
pogosto tudi za njihovo prvo samostojno<br />
bivanje v tujem okolju, s čimer<br />
pridobijo neprecenljive kulturne, jezikovne<br />
ter življenjske izkušnje.<br />
Del izkušnje mednarodne mobilnosti<br />
je tudi pisanje dnevnika v obliki sple-<br />
tnega bloga. Dijaki so pisali o poti,<br />
delu, dejavnostih v prostem času, družabnem<br />
življenju, podnebnih značilnostih<br />
– vremenu, značilni hrani in še<br />
marsičem.<br />
Na naši šoli dijaki odidejo v tujino za<br />
obdobje štirih tednov. Vsako leto odide<br />
na mobilnost več kot trideset dijakov.<br />
V šolskem letu <strong>2016</strong>/<strong>17</strong> so odšli na<br />
Finsko, Dansko, Poljsko ter v Nemčijo,<br />
Estonijo in Španijo.
12<br />
ESTONIJA<br />
TALIN<br />
Republika Estonija je majhna baltska<br />
obmorska država v severovzhodni<br />
Evropi, ki na zahodu in severu meji na<br />
Baltsko morje, na jugu na še eno baltsko<br />
državo, Latvijo, in na vzhodu na<br />
Rusijo. (Žan)<br />
Glede na lego dežele bi le redki pomislili<br />
na rajske plaže. Vendar nasprotno,<br />
dežela ima mnogo neskončno dolgih<br />
peščenih plaž, ki so poleti raj za turiste.<br />
(Albion)<br />
Po kosilu smo bili pri dveh šolskih urah<br />
informatike, ki pa sta potekali v ruskem<br />
jeziku, seveda nam je učitelj Aleksei<br />
pomembnejše stvari sproti prevedel.<br />
Posebnost njihovega pouka je, da vsi<br />
Talin je glavno mesto in glavno morsko<br />
pristanišče Estonije. Leži ob estonski<br />
severni obali v Finskem zalivu, 80 km<br />
južno od Helsinkov. Leta 2012 je imelo<br />
mesto okoli 400.000 prebivalcev. Staro<br />
mestno jedro je v stoletjih obdržalo<br />
srednjeveški videz, ki ga je zaznamoval<br />
vpliv Hanzeatske lige nemških trgovcev.<br />
Mesto je danes pod zaščito UNESCA.<br />
predmeti potekajo dve uri zapored. Po<br />
naše imajo torej same blok ure. (Žan)<br />
Danes smo v šoli sodelovali pri pouku<br />
angleščine, nato pa smo se odpravili<br />
v delavnice. Opazili smo, da so šolske<br />
delavnice opremljene veliko bolje kot<br />
naše. Imajo novejšo ter boljšo opremo,<br />
orodje ter stroje. Nato je profesor<br />
pripeljal svoj avto, mi pa smo morali
13<br />
poiskati napake. Odrezali smo se zelo<br />
dobro in presenetili kolege iz Estonije.<br />
V sredo zjutraj smo šli prvič v službo.<br />
Bili smo malo nervozni, saj nismo vedeli,<br />
kako nas bodo sprejeli estonski<br />
sodelavci. Izkazalo se je, da je bila negotovost<br />
odveč, saj smo se takoj ujeli.<br />
Do nas so zelo prijazni, še posebej najin<br />
mentor Razmus. Delo tukaj poteka<br />
drugače kot v Sloveniji, ljudje delajo<br />
počasi ter natančno. To se mi je zdelo<br />
nenavadno, saj smo pri nas vajeni<br />
drugačnega ritma dela. Razmus mi je<br />
pojasnil, da če hitiš, delaš napake.<br />
Razmus tudi pravi, da imajo Estonci<br />
radi velike avtomobile z močnimi<br />
V8-motorji. To mi je zelo všeč, saj imam<br />
tudi sam rad V8-motorje, ker tečejo<br />
zelo mirno ter imajo ogromno navora.<br />
(Jaka)
14<br />
NEMČIJA<br />
BREMEN<br />
Odpravili smo se na ogled delavnic,<br />
kjer delajo dijaki enake starosti kot<br />
mi. Imajo posebne delavnice samo za<br />
usposabljanje mlajših dijakov. Če dijak<br />
opravi usposabljanje, ki traja 3 leta,<br />
dobi zaposlitev. (Gal)<br />
Orodjarji morajo kot izpit sestaviti<br />
standardno figuro v obliki človeka, videz<br />
figure pa si lahko izberejo sami.<br />
Nato nas je Paul vodil po njihovih delavnicah,<br />
kjer si izkušnje pridobivajo<br />
mlajši kadri oz. dijaki srednjih šol<br />
poklicev avtoserviser, mehatronik ter<br />
obdelovalec kovin. Ogledali smo si vse<br />
delavnice, kjer smo videli, kako poteka<br />
servis avtomobilov, robotiko, simulator<br />
varjenja, videli pa smo tudi delavnice,<br />
kjer se usposabljajo mehatroniki.<br />
(Žiga)<br />
Kot po navadi smo vstali ob 5. uri, se<br />
preoblekli in odšli na delo. Tam so nas<br />
postregli s kavo in lepim pozdravom.<br />
Mehatroniki se učijo, kako spajkati in<br />
vezati različne krmilnike Siemens.<br />
Tam pa se lahko tudi naučiš programirati<br />
in usmerjati robotsko roko.<br />
Ko smo zaključili ogled, smo dobili delovno<br />
obleko in njihovo majico. (Blaž)<br />
Se vidi, da smo že prijatelji. (Luka)<br />
Kot prejšnja dneva nisva imela veliko<br />
dela, zato sva se bolj posvetila telefonu,<br />
medtem ko so se drugi pripravljali<br />
na test politike, ki ga bodo pisali tretjo<br />
uro. Ko je bilo konec druge ure, smo<br />
imeli 30-minutni premor, zato smo šli<br />
v bližnjo pekarno. (Blaž)
Prvi dve uri smo imeli predmet, pri katerem<br />
so obravnavali osnove CNC-strojev.<br />
Dobili smo učne liste, na katerih<br />
smo izpolnjevali podatke o lastnostih<br />
CNC-strojev. Nato nam je profesor pokazal<br />
še nekaj zanimivih stvari, ki se<br />
lahko naredijo s CNC-strojem. Naslednje<br />
ure zaradi bolezni profesorja nismo<br />
imeli. Nadomestni profesor je pripeljal<br />
staro televizijo ter nam predvajal kratek<br />
dokumentarec o CNC-strojih, nato<br />
pa je odšel iz razreda.<br />
Učenci so pisali test, na voljo so imeli 90<br />
minut, uporabljali so lahko dve knjigi, v<br />
katerih so formule ter simboli v elektrotehniki.<br />
Uporabljali so lahko tudi mobilne<br />
telefone, in sicer e-učilnico. (Žiga)<br />
Izdelati sva morala stojalo za senzor,<br />
ki zazna robotovo roko, ko se približa<br />
senzorju, da robota ustavi ter javi<br />
napako oz. oviro. Izdelati sva morala<br />
stabilno stojalo ter izvrtati luknje, da<br />
se lahko pritrdi na tla, saj je po tleh<br />
veliko kablov, ki se premikajo ter lahko<br />
premaknejo stojalo. (Žiga)<br />
Ker sva bila zjutraj pozna, nisva imela<br />
časa za jutranjo kavo v službi, ampak<br />
sva šla takoj delat. Z mentorjem Janom<br />
sva morala zamenjati cev za hladilno<br />
tekočino. Delo je vzelo cel delovnik,<br />
saj sva morala odstraniti pnevmatike,<br />
sprednji odbijač in plastike, ki ščitijo<br />
motor. Cev, ki sva jo zamenjala, je<br />
bila počena na dveh delih. Zamenjala<br />
sva jo z novo in pritrdila vse plastike,<br />
sprednji odbijač sva pritrdila v pravilno<br />
lego in pritrdila pnevmatike. (Luka)<br />
Za kosilo je bila ocvrta riba s krompirjem<br />
in tatarsko omako. (Luka)<br />
Z učiteljema smo odšli na kosilo. Ker je<br />
hrana v lokalih zelo draga, npr. pica 20<br />
evrov, smo se odločili, da bomo jedli v<br />
Mcdonaldsu. Tam seveda nihče ni znal<br />
angleško, ampak smo se znašli in prišli<br />
do hrane. (Gal)<br />
15
16<br />
ŠPANIJA<br />
MADRID<br />
Madrid je glavno in največje mesto<br />
Španije. Prebivalstvo mesta šteje<br />
približno 3,3 milijona, celotna populacija<br />
metropolitanskega območja pa<br />
okoli 6,5 milijona. To je tretje največje<br />
mesto v Evropski uniji za Londonom<br />
in Berlinom, njegovo metropolitansko<br />
območje je tretje največje v Evropski<br />
uniji po Londonu in Parizu. Mesto obsega<br />
skupno 604,3 km 2 . (Henrik)<br />
Programiranje je bilo težavno, ker<br />
nama ni mogel pomagati mentor, ampak<br />
sodelavec, ki se na to spozna. Težavno<br />
je bilo zato, ker ni znal angleško.<br />
Do konca dneva smo se nekako sporazumeli<br />
in uredili program tako, da je<br />
deloval brezhibno.<br />
Prišla sva v »električni laboratorij«.<br />
Spoznala sva sodelavce in šefa vzdrževalcev.<br />
Vsi so bili zelo prijazni. (Nik)<br />
Po odmoru smo začeli malo bolj resno<br />
delati, težava je nastala pri komunikaciji,<br />
vendar smo kmalu tudi to rešili.<br />
Po kosilu smo imeli še nekaj dela, vendar<br />
bolj malo, tako da smo nekaj časa<br />
stali križem rok in gledali v zrak.
<strong>17</strong><br />
Po malici pa se je stanje nekako umirilo<br />
in delo sem nadaljeval v zmernem tempu.<br />
Španci, roko na srce, niso narod, ki<br />
bi se preveč izmučil pri delu. (Henrik)<br />
Imajo delavnice za avtoserviserje, ličarje,<br />
avtokaroseriste in tudi delavnice<br />
za popravljanje letal in vlakov. V<br />
podjetju Renault smo dobili zaščitno<br />
obleko in delovne čevlje. Kasneje pa<br />
so nam predstavili še mentorje. V podjetju<br />
govori angleško samo en človek.<br />
Spoznal sem nekaj novega orodja, ki<br />
ga v Sloveniji ni, in naučil sem se nekaj<br />
španskih besed, da smo se lažje sporazumevali.<br />
(Blaž)<br />
El Rastro je največja in najznamenitejša<br />
tržnica v Madridu, ki je odprta le ob<br />
nedeljah dopoldne. Ob prihodu sem<br />
ugotovil, da se tržnica razteza čez velik<br />
del središča Madrida. Na tržnici lahko<br />
kupiš razne stvari: obleke, umetnine,<br />
knjige, pohištvo, nakit itd. po razmeroma<br />
nizkih cenah. Po obhodu smo se<br />
odpravili v bližnji park, kjer se zbira<br />
mladina. Stene parka so v grafitih, ki se<br />
menjajo vsak mesec. Pozno popoldne<br />
smo odšli na večerjo, privoščil sem si<br />
paello, znano špansko jed. (Tristan)<br />
Za kosilo nisva razumela, kaj je na meniju.<br />
Vendar imajo zelo prijazno kuharico,<br />
ki nama je s pomočjo telefona vse<br />
prevedla. Zelo malo ljudi govori angleško.<br />
(Henrik)
18<br />
POLJSKA<br />
POZNAN<br />
Poznan je eno največjih in najstarejših<br />
mest na Poljskem. Leži ob reki Varta.<br />
Mesto ima 600.000 prebivalcev, skupaj<br />
s predmestji pa milijon. Je pomembno<br />
kulturno in poslovno središče.<br />
Ime mesta verjetno izvira iz osebnega<br />
imena Poznan. Možno je tudi, da izhaja<br />
neposredno iz glagola poznać, kar pomeni,<br />
“da spoznajo” ali “da priznajo”,<br />
tako da lahko preprosto pomeni “znano<br />
mesto”. Ime mesta se pojavi v dokumentih<br />
kot Posnania v letu 1236.<br />
Zjutraj smo se s profesorji in spremljevalci<br />
odpravili v njihovo šolo. Ogledali<br />
smo si delavnice, stroje, naprave in nekatere<br />
avtomobile. Navdušilo nas je, da<br />
so dijaki (s pomočjo profesorjev) sami<br />
izdelali električno vozilo.<br />
Po ogledu delavnic (avtoservisne, avtoličarske<br />
…) smo si ogledali še učilnice in<br />
spoznali, kako poteka pouk. (Andrej)<br />
Vstali smo zgodaj. Po zajtrku nas je pred<br />
dijaškim domom počakal dijak poljske<br />
šole in nas pospremil do naših delovnih<br />
mest. Določili so, da bom delal v podjetju<br />
Honda, kar mi je bilo zelo všeč, saj<br />
imajo poleg avtoservisne delavnice tudi<br />
delavnico, kjer popravljajo motorje.<br />
Spoznal sem delavce in mentorja, s katerim<br />
sem bil zelo zadovoljen. Ker sem<br />
šele začel spoznavati motorje in njihovo<br />
delovanje, sem najprej opravljal le lažja<br />
popravila in servise. Presenetilo me je,<br />
da vsi v motoristični delavnici zelo dobro<br />
govorijo angleško, zato nismo imeli<br />
težav s sporazumevanjem. Način dela<br />
oz. potek dela se razlikuje od našega,<br />
saj pri njih delo poteka počasneje. To<br />
me ni motilo, saj se tako pri servisiranju<br />
vozila naredi manj napak. (Žiga)
19<br />
DANSKA<br />
SØNDERBORG<br />
Spoznal sem danskega Bosanca. Povedal<br />
mi je, da so Danci zelo zaprti ljudje.<br />
Večinoma se družijo samo s tistimi,<br />
ki jih poznajo od prej. Zato je težko<br />
sklepati nova prijateljstva. Večina prebivalstva<br />
zelo dobro govori angleško,<br />
če pa te slišijo, da ne govoriš dansko,<br />
jih večinoma mine želja po pogovoru.<br />
kratko se je nasmehnil in povedal, da<br />
je Danska na vrhu lestvice depresivnih<br />
narodov. Kar je malce ironično … Podvomil<br />
sem o teh podatkih in jih preveril.<br />
Bo že držalo. Ampak zakaj?<br />
Obiskal sem že kar nekaj držav in nobena<br />
se ne more niti približno primerjati<br />
z Dansko, če govorimo o enoličnosti<br />
ljudi in dežele.<br />
V prostem času je velika večina Dancev<br />
na svojih računalnikih, starejši pa<br />
so predvsem vrtičkarji. Povedal sem<br />
mu, da so Danci po statističnih podatkih<br />
najbolj srečen narod na svetu. Na<br />
Udeležil sem se nogometne tekme, na<br />
kateri je bilo nekaj več kot 7000 gledalcev.<br />
Ko sem opazoval ljudi, sem se<br />
moral zelo potruditi, da sem našel nekoga,<br />
ki ni bil oblečen v odtenku sive<br />
ali pa zelo hladne barve. Odpravil sem<br />
se po hrano in pijačo, saj rad poskušam<br />
nove stvari. Na celem stadionu so prodajali<br />
samo eno vrsto klobas in samo
20<br />
eno vrsto piva. Rekel bi, odlično, za vse<br />
enako in tako naprej. Vendar je tako pri<br />
vseh stvareh. Res je tudi, da ima vsak<br />
svoj okus in želje, zato tudi to verjetno<br />
ustreza večini prebivalcev. Očitno pa ne<br />
vsem, zato tudi ta depresija. Moje mnenje:<br />
v življenju na Danskem ni nič slabega,<br />
ampak dobrega tudi ne. (Andraž)<br />
Ko se je zjutraj začel pouk, sva eno uro<br />
poslušala ljudi okoli sebe, ki so govorili,<br />
kakor da imajo v ustih krompir. Da,<br />
govorili so po dansko. Najprej je bilo<br />
Profesorica je pokazala veliko zanimanja<br />
za Slovenijo, pokazala sva jim tudi<br />
fotografije naše hrane, po kateri sva že<br />
močno hrepenela. Mislim, da so razumeli,<br />
zakaj.<br />
Za nameček pa so naju presenetili z<br />
odličnimi mesnimi kroglicami v paradižnikovi<br />
omaki z dvema različnima vrstama<br />
testenin in tremi različnimi solatami.<br />
Že od jutra sva čutila, da nekaj ni v redu<br />
z nama. Pozneje sva se izmenjevala na<br />
nekaj teorije, nato pa sva dobila enako<br />
nalogo kot drugi, zraven pa še literaturo<br />
(v danščini). Naloge nisva opravila<br />
nič slabše kot ostali.<br />
V šoli sva ponovno poslušala 7 ur danščine<br />
ter si v menzi privoščila zelo<br />
skromno kosilo, za katero niti nočem<br />
vedeti, koliko sva plačala. (Tim)<br />
stranišču. Popoln razpad prebavnega<br />
sistema, ki je bil najverjetneje posledica<br />
popolnoma drugačne hrane na<br />
Danskem. (Andraž)
FINSKA<br />
MIKKELI<br />
Mikkeli je finsko mesto v provinci Južni<br />
Savo na obali jezera Saimaa. Je glavno<br />
mesto vzhodne finske pokrajine. Občina<br />
ima 54.606 prebivalcev, samo mesto<br />
nudi dom okoli 34.000 prebivalcem in<br />
je 23. največje mesto na Finskem. Mesto<br />
Mikkeli je zapisano tudi v zgodovino,<br />
saj je bil tu med drugo svetovno vojno<br />
glavni sedež finskih oboroženih sil.<br />
Tudi ljudje so zelo mirni, vljudni in prijazni.<br />
Vozijo zelo umirjeno. Ni tako kot v<br />
Ljubljani, kjer so vsi nervozni in trobijo<br />
drug prek drugega. Tudi alkohol pijejo<br />
med tednom, mislim kar precej alkohola.<br />
To je bila najboljša izkušnja v mojem<br />
življenju in mislim, da sem jo odlično<br />
izkoristil. (Uroš)<br />
Največja težava je nakupovanje, ko želimo<br />
kupiti določeno hrano, ne vemo,<br />
kje iskati, saj vse piše v finščini.<br />
21<br />
Zato ima mestni grb par prekrižanih<br />
palic maršala in križ svobode. (Žan J.)<br />
Najprej sem opazil, da so hiše tukaj drugačne<br />
kot v Ljubljani. Po moji oceni so<br />
manjše kot v Sloveniji. Kot sem izvedel,<br />
pa so vsaj še enkrat dražje kot v pri nas.<br />
Nekateri deli so podobni Črnučam, Trnovemu<br />
ali Rudniku. Tukaj živijo zelo mirno.<br />
Z življenjem na Finskem sem se naučil<br />
samostojnosti in odgovornosti. Postal<br />
sem tudi bolj samozavesten pri sporazumevanju<br />
v angleškem jeziku in se naučil<br />
veliko novih besed. Na praksi sem se naučil<br />
popraviti steklo in postopek popravila<br />
zapletenih udrtin s posebnim orodjem,<br />
ki ne poškoduje pločevine. Naučil<br />
sem se tudi nekaj finskih besed. (Žan N.)
22<br />
Povedal nam je, da na Finskem počnejo<br />
to tako, da gredo najprej v savno in<br />
ko se počutijo dovolj vroče, se vržejo v<br />
jezero. Meni se je to zdelo zelo čudno,<br />
ampak sem se odločil, da moram poskusiti,<br />
saj najbrž nikoli v življenju za<br />
to ne bom imel več priložnosti. Najprej<br />
sem šel v savno za 15 minut in se zelo<br />
segrel, nato sem najprej samo hodil po<br />
snegu in razmišljal, ali naj grem ali ne.<br />
Na koncu sem le zbral pogum in skočil<br />
v mrzlo vodo. Občutek je bil hladen,<br />
Hrana v restavracijah s hitro prehrano<br />
je štirikrat dražja, kar me je zelo presenetilo,<br />
vendar mi ni bilo žal niti centa,<br />
saj pripravljajo hrano malo drugače<br />
in je zelo okusna. Cena malice, ki nam<br />
jo nudijo v nekaterih restavracijah, se<br />
začne pri sedmih evrih. Tukajšnja kulinarika<br />
se zelo razlikuje od naše, presenečajo<br />
kombinacije okusov; na primer<br />
zraven riža vam postrežejo piščanca z<br />
gobami v sladki omaki, ki je celo meni<br />
presladka, pa se sladkemu težko uprem.<br />
Vsi dodatki k prehrani so sladki,<br />
pa naj bo to preliv za solato ali pa dodatek<br />
k paniranim ribjim kroglicam.<br />
Odnosi med Finci so zanimivi, saj si<br />
vsi pomagajo in v enem mesecu bivanja<br />
tukaj nisem videl nobenega spora,<br />
vendar sem se počutil dobro. Potem<br />
smo šli spet v savno, tokrat za malo<br />
dlje, in nato spet skočili v jezero. Drugič<br />
sploh ni bilo tako težko in niti zeblo<br />
me ni. (Uroš)<br />
kar je prijetno. Delo vzamejo Finci zelo<br />
resno ali pa dobim tak vtis zato, ker<br />
vse traja malo dlje, kot sem vajen.<br />
Večina prebivalstva je svetlolasa in<br />
imajo svetlomodre oziroma modre oči.<br />
Deklet tukaj se kar ne more nagledati<br />
nobeden od nas, najbrž zato, ker so<br />
drugačne kot pri nas, vse so tudi zelo<br />
zgovorne, vsaj potem, ko ugotovijo, da<br />
si tujec. (Žan J.)
FINSKA<br />
TAMPERE<br />
Tampere so mesto na južnem delu<br />
Finske. Leži med jezeroma Näsijärvi<br />
in Pyhäjärvi. Je 160 km severno od<br />
Helsinkov.<br />
To je bil zadnji dan v šoli. Z Lucijo sva bili<br />
malo razočarani, saj bova pogrešali dobro<br />
opremljene učilnice. Na splošno mi je<br />
bila šola zelo všeč. Ko sva končali, smo se<br />
s profesorico pogovorile o mesecu druženja<br />
in najinem odhodu. Bila je zelo zadovoljna<br />
z nama, prav tako pa tudi malo<br />
žalostna, ker že odhajava. (Tamara)<br />
Dan se je začel ob kavi in zajtrku. S poukom<br />
smo začeli ob 10. uri. Dijaki in<br />
učitelji so na tovornjak nakladali rezervoarje<br />
z vodo, ki so bili postavljeni<br />
na paletah. Nalagali so jih z ročnim<br />
paletnim viličarjem.<br />
Danes sva preživeli zelo zanimiv dan,<br />
saj sta naju dva dijaka iz Nokie peljala<br />
s tovornjakom. Zjutraj smo na tovornjak<br />
naložili omare, ki smo jih nato<br />
odpeljali v dom za starostnike v bližini<br />
Tamper. (Neža)<br />
Danes smo z dijaki, ki se izobražujejo<br />
za voznika tovornjaka, odpravili v gozdarsko<br />
šolo, ki je v Kuru, približno 30<br />
km od Tamper. Tam so dijaki vadili vožnjo<br />
po ledu ter parkiranje motornih<br />
vozil s prikolico. Okoli 12. ure smo se<br />
odpravili na malico, nato pa nadaljevali<br />
praktični pouk. Dan smo zaključili<br />
okoli 16. ure. (Vanessa)<br />
Severni sij ali avrora je sijaj vidne svetlobe<br />
v zgornjih delih ozračja, viden ponoči.<br />
Kar vidimo na slikah, je seveda<br />
popolnost. Ko smo izvedele, da bomo<br />
lahko nekaj takega videle v živo, smo<br />
se takoj odločile, da bomo počakale in<br />
opazovale ta neverjeten pojav.<br />
Začelo se je približno ob polnoči in trajalo<br />
več ur. Odšle smo na “sprehod”, ki je<br />
bil dolg okoli 8 km, in opazovale nebo.<br />
Bil je zelo slabo viden, vsaj pri nas. Videlo<br />
se je le svetlo oz. malo obarvano<br />
nebo. Ko smo se vračale, se je najbolj<br />
videlo, ko smo se ustavile na travniku<br />
blizu stanovanja. Videle smo valove<br />
svetlobe in bilo je neverjetno. (Lucija)<br />
23
24<br />
FINSKA<br />
VAASA<br />
Finska je država na severu Evrope, ki<br />
ima površino 338.000 km² in 5,5 milijona<br />
ljudi. Finska ima za svojo velikost zelo<br />
malo prebivalcev, saj veliko površino zasedajo<br />
gozdovi in jezera. Glavno mesto<br />
Finske so Helsinki, mejne države pa so<br />
Rusija, Norveška in Švedska ter na morju<br />
Estonija. Članica EU je od leta 1995.<br />
Vaasa je obmorsko mesto na zahodu<br />
Finske. Ima 67.500 prebivalcev, njena<br />
površina pa je 364,5 km². Blizu mesta<br />
Vaasa je tudi najdaljši most na Finskem.<br />
Njegova dolžina je 1045 m. Ima<br />
2 navpična stebra, visoka 82,5 m, na<br />
katera so pritrjeni kabli, ki podpirajo<br />
cestišče. Most je 26 m nad morjem in<br />
je širok 12 m. (Matej)<br />
Zunaj naju čakata kolesi. S kolesi se<br />
odpeljeva na delo. Cest ne solijo, ker<br />
bi to škodilo starim hišam. Kolesarske<br />
steze so zelo spolzke in zamrznjene,<br />
kar otežuje vožnjo. Najina pot traja<br />
približno 30 min. Na začetku potrebuješ<br />
nekaj minut, da se privadiš na<br />
mraz. Koordinator Teemu nama je povedal,<br />
da ljudje v Vaasi zelo radi kolesarijo<br />
tudi pozimi, ko se temperature<br />
spustijo res nizko. (Florijan)
25<br />
FINSKA<br />
JYVÄSKYLÄ<br />
Dan je bil res poseben. Najprej sem razvažal<br />
hrano, nato pa so nama z Lukom<br />
pripravili presenečenje. Odpeljali so<br />
naju v Priimus, kjer so potekale razne<br />
športne delavnice. Spoznala sva veliko<br />
tujcev, ki so tudi na izmenjavi. Spoznal<br />
sem Nemce, Nizozemce, Špance …<br />
Bilo je zanimivo in tudi zelo zabavno.<br />
Na delavnicah smo igrali nogomet na<br />
snegu, miselne in taktične igre, pa tudi<br />
igre, pri katerih sta bili pomembni moč<br />
in hitrost. Nato smo odšli v savno. Iz<br />
savne smo skočili v jezero, ki je imelo<br />
2 °C, a kljub temu smo to vsi zmogli.<br />
Izkušnja je bila nepozabna.<br />
Kuharice so nama kot nagrado za dobro<br />
opravljeno delo kupile 3 vstopnice<br />
za hokejsko tekmo. Pred tekmo so naju<br />
še opremile z vso potrebno opremo za<br />
navijanje. Prav tako so nama pobarvale<br />
obraza. Tekma je bila napeta in zanimiva.<br />
To je bila moja prva hokejska<br />
tekma in zelo sem užival. (Žiga)
USTVARJALNOST<br />
26<br />
VIDEO<br />
KROŽEK<br />
Jernej Krenčan<br />
Video krožek tudi v tem šolskem letu poroča o vseh aktualnih dogodkih,<br />
ki se zgodijo na šoli. Kdor je kakšnega od njih zamudil, ga lahko pogleda<br />
na našem šolskem youtube kanalu. Poleg tega smo letos sodelovali na<br />
srednješolskih natečajih in svoje delo predstavili širši javnosti.<br />
S fotografijami smo sodelovali na natečaju<br />
Fotozgodba naše soseske. Dijaki<br />
so fotografirali urbani del Ljubljane,<br />
fotografije pa so bile razstavljene<br />
na gradu Fužine. Na natečaju Življenje<br />
brez korupcije so morali dijaki v fotografski<br />
objektiv zajeti, kako si predstavljajo<br />
življenje brez korupcije.<br />
nagrado za posebne dosežke, na razstavi<br />
v Slovanski knjižnici pa so bile<br />
razstavljene še tri fotografije in haikuji<br />
naših dijakov.<br />
Poleg foto natečajev smo sodelovali<br />
še na natečaju mladinskega kratkega<br />
filma Videomanija. Bistvo mladinske<br />
filmske ustvarjalnosti Videomanija<br />
Sodelovali smo tudi na natečaju, kjer<br />
so dijaki na osnovi lastne fotografije<br />
napisali haiku. Dijak Oskar Mentesh je<br />
s fotografijo in haikujem osvojil prvo<br />
mesto. Dijak Halid Ahmetovič je dobil<br />
je, da dijaki posnamejo film v svojem<br />
okolju. Letos so dijaki drugih letnikov<br />
programa Mehatronik operater posneli<br />
film z zgodbo o tem, kako Suad dela<br />
izpit za avto in ga s težavo opravi. Nato
kupi avto, ki pa mu ga zaradi nepremišljenosti<br />
in neučakanosti ukradejo.<br />
Film predstavlja zgodbo, kaj se v današnjem<br />
času lahko zgodi, če nisi pozoren<br />
pri nakupu rabljenih predmetov. Z<br />
dijaki smo se udeležili projekcije filma,<br />
kjer jim je strokovnjak povedal, kaj bi<br />
lahko še izboljšali. Če si filma še niste<br />
ogledali, si ga lahko ogledate na youtube<br />
kanalu pod naslovom Clio v žaklju.<br />
Trenutno snemamo krajši spot za natečaj,<br />
ki govori o rabi zelene energije<br />
in spodbuja uporabo javnih prevoznih<br />
sredstev.<br />
V prihajajočem letu bomo video krožku<br />
nadeli novo ime, s katerim bomo<br />
pripomogli k prepoznavnosti video gibanja<br />
na šoli. V načrtu imamo v še večjem<br />
obsegu sodelovati pri izvenšolskih<br />
projektih in s tem dvigniti prepoznavnost<br />
šole v širšem prostoru.<br />
Ob tej priložnosti se kot mentor vsem<br />
dijakom zahvaljujem za sodelovanje,<br />
hvala tudi vodstvu šole za vso podporo<br />
pri realizaciji idej. Za konec naj še<br />
omenim, da se približujemo skupno<br />
80.000 ogledom na kanalu, kar dokazuje,<br />
da so vsebine gledane.<br />
27<br />
Če bi se radi pridružili,<br />
pišite na: vap@spssb.si.
USTVARJALNOST<br />
28<br />
TEJA KOVIČ<br />
IN NJEN FILM<br />
Karmen Klobasa<br />
Tudi letos smo se z dijaki tekstilne usmeritve udeležili Festivala lepote, ki<br />
je 5. aprila 20<strong>17</strong> potekal v Narodnem domu v Celju.<br />
Na srečanju je devet šol predstavilo<br />
svoje inovativne kolekcije oblačil in zanimive<br />
pričeske na razpisano temo Film.<br />
Našo šolo je s kolekcijo šestih oblačil<br />
suvereno zastopala Teja Kovič iz 3. k.<br />
Napovednik za naš nastop se je glasil:<br />
»Idejna inspiracija kolekcije, ki jo je<br />
ustvarila Teja Kovič, je filmski trak. Črno-bela<br />
filmska zgodba iz preteklosti se<br />
spogleduje z učinki prihodnosti. Ti zažarijo<br />
kot odštevalnik filmskega časa na<br />
različnih mestih v oblačilu. Izdelani so v<br />
obliki zračne čipke. Ko boste odšteli še<br />
zadnjo sekundo, vas vabimo na ogled<br />
najboljšega filma v mestu, pod taktirko<br />
komika in režiserja Charlija Chaplina.«<br />
Lik Charlija Chaplina je uprizorila Meta<br />
Rogelj, prav tako dijakinja 3. k, ki se je<br />
na odru hudomušno prepletla z manekenkami<br />
Moniko, Laro, Marušo, Nino,<br />
Tamaro in Lucijo.<br />
Teja Kovič je o svoji kolekciji zapisala:<br />
»Kolekcijo sem začela razvijati na osnovi<br />
filmskega traku, saj je bila to prva stvar,<br />
ki mi je prišla na pamet ob misli na film.<br />
Zanimal me je črno-beli film. V vsako<br />
obleko sem vključila različne velikosti<br />
in različno potekajoče pravokotnike stiliziranega<br />
filmskega traku. Za popestritev<br />
motivike sem dodala še eno filmsko<br />
simboliko v obliki šivane zračne čipke, ki<br />
prikazuje odštevanje sekund do začetka<br />
filma (5, 4, 3, 2, 1 in puščica – začetek).<br />
Za izdelavo čipke sem morala kar nekaj<br />
ur marljivo delati. Da so bile številke bolj<br />
vidne, sem jih izrezala iz blaga, iz katerega<br />
so bile izdelane obleke. Številke so na<br />
oblekah nameščene na različnih mestih;<br />
spredaj pod vratnim izrezom, na pasu,<br />
boku, zadaj pod vratnim izrezom. Obleke<br />
so v obliki zelo preproste in nežno zdrsijo<br />
ob telesu. Dolžina je mladostna, do sredine<br />
stegen.«
USTVARJALNOST<br />
HAIKU<br />
29<br />
Naši dijaki so ponovno pisali haikuje. Šolsko tekmovanje v haikujih v<br />
slovenskem jeziku je potekalo v oktobru in začetku novembra <strong>2016</strong>.<br />
Državno tekmovanje se je zaključilo na prireditvi v Cankarjevem domu, ki je bila<br />
11. 4. 20<strong>17</strong>. Med 50 nagrajenimi dijaki in dijakinjami je naših 15 in smo šola z<br />
največ nagrajenimi dijaki. Hkrati smo šola z največ nagrajenimi haikuji v slovenskem<br />
jeziku (<strong>17</strong>).<br />
Zamujam v šolo.<br />
Zmanjkuje mi<br />
goriva.<br />
Tina Curk<br />
zanimiv pouk<br />
čeprav z Žigo ne veva<br />
kdo je Ivan Minatti<br />
Pri pouku poslušam.<br />
Zelo je zanimivo.<br />
Vadim ironijo.<br />
Neva Taškar<br />
Konec decembra –<br />
v delavnici najdem<br />
davno izgubljeni vijak.<br />
Žan Bergant<br />
Žan Jekovec<br />
Prišla je jesen.<br />
Tvoje lice obarva<br />
moja šminka.<br />
Lara Grden
30<br />
čakam te<br />
ujel bi te<br />
cvetoče leto<br />
Jernej Kocjančič<br />
še vedno obut<br />
pod modrim nebom pada<br />
v globoke sanje<br />
Melisa Alibegič<br />
Vsak tvoj dotik<br />
me vsakič znova<br />
stre.<br />
Vesna Grahović<br />
Govori z mano!<br />
Povej mi toliko<br />
kot haiku.<br />
Taria Molko<br />
Sobotni zmenek –<br />
spet nekdo<br />
»made in China«.<br />
Taria Molko<br />
Ogorek na pločniku.<br />
Sled šminke<br />
ga ne polepša.<br />
Vesna Grahović
Avto v delavnici<br />
se mi zjutraj<br />
zlobno nasmehne.<br />
Luka Brazda<br />
Avtobus na postaji<br />
v smeri doma<br />
vedno zamuja.<br />
31<br />
Janko Intihar<br />
Kdo sem jaz?<br />
Iščem odgovor.<br />
Saj se ne mudi.<br />
Anja Vidmar<br />
v parku<br />
poljubljam dekle<br />
ni moja<br />
Simon Butara<br />
Pripravim se,<br />
nastavim masko,<br />
gremo v lajf.<br />
Mirjana Nikolič<br />
ves premočen<br />
zagledam njo<br />
stopim se<br />
Haris Lozić
32<br />
Avtorici mang sta Kristiane<br />
Pistotnik in Elizabeta Smolej<br />
Srpan. Ostale risbe so ustvarili<br />
dijakinje in dijaki SPSŠB pod<br />
mentorstvom Marjetke Pajk.
33
USTVARJALNOST<br />
34<br />
LITERARNI PRISPEVKI<br />
JEVGENIJ ONJEGIN:<br />
NADALJEVANJE<br />
Lukas Mord, 2. i<br />
Tatjana je šla, je že več ni,<br />
Onjegin sedaj na tleh kleči:<br />
»Tatjana draga, pridi nazaj,<br />
obljubim, da popeljal te bom v raj.«<br />
Nič ne pomaga, Tatjane več ni,<br />
se vrata odpro, se prikaže njen mož,<br />
vstopi general, se vrata zapro,<br />
general zavzdihne, se kmalu pripravi<br />
in z resnim glasom Onjeginu pravi:<br />
»Jevgenij Onjegin, ti odvečni si človek,<br />
Jevgenij Onjegin, ti podli si človek.<br />
Čemu nazaj si prišel, do Tatjane si šel,<br />
če vedel si, da omožena je<br />
in da z mano srečna je?<br />
Si moral njen mir skaliti?<br />
Si moral na njeno dušo pihati?<br />
Si moral njo razžalostiti<br />
in jo spet pripraviti, da nate misli?<br />
Jevgenij Onjegin, ti odvečni človek ti,<br />
Jevgenij Onjegin, sram te bodi!«<br />
Jevgenij se dvigne, mu žalost ni tuja,<br />
generala pogleda, ni mu še muja,<br />
solza pade na tla, petelin zakikirika,<br />
Onjegin do generala hodi in se spotika.<br />
Ko od njega je le še kakšen korak,<br />
Onjegin generalu pove v obraz:<br />
»General, general, Tatjanin si mož,<br />
toda ali si prepričan, da ljubi te na vso moč?<br />
Še vedno sem tisti, katerega je ljubila,<br />
in čeprav zdaj s tabo je, nikoli me ne bo pozabila.<br />
Zato pravim ti zdaj, pomeriva se<br />
in zmagovalec bo mož od Tatjane.<br />
Jutri ob svitu vidiva se<br />
in ne pozabi, da do konca bila bova se.«<br />
General pokima in skozi vrata gre,<br />
Onjegin zre predse in zaveda se,<br />
da jutri zadnjič sonce videl bo,<br />
a v dolgem dremežu bo pozabil na Tatjano.<br />
Dan mine, pride noč in se že jutro svita,<br />
oba bojevnika drug pri drugemu stojita,<br />
drugje Tatjana išče moža, zelo kmalu se zboji zla,<br />
služkinja pravi ji, da naj k starem mlinu se odpravi.<br />
Tatjana steče, mlin ni daleč,<br />
a le časa nima za prebite pare,<br />
pri mlinu zadnji so pogledi izmenjani,<br />
Onjegin proti generalu se postavi,<br />
mu misli švigajo povsod,<br />
zadnja priča mu bo le Bog.<br />
Koraki se štejejo, jih je le omejeno,<br />
orožji na plan, sedaj se bo razpletel dan.
Se sliši pok, ne pok, kar dva,<br />
oba bojevnika zastaneta,<br />
Onjeginu zastane dih in počasi pade v sneženi piš.<br />
General že zaprl je oči<br />
in izraz na obrazu mu že bledi.<br />
Priteče Tatjana, o kako ubogo kriči,<br />
pade na moža, dih zadrži,<br />
solze tečejo, se v snegu razblinijo.<br />
Minute minevajo, Tatjani vrne se dih,<br />
počasi vstane in si jezni obraz nadane,<br />
pištolo pobere, se proti Onjeginu odpravi<br />
in mu orožje na prsi nastavi:<br />
»Jevgenij Onjegin, ti grozni človek ti,<br />
poleg vsega trpljenja si mi še moža ubil.<br />
Preklet bodi, odvečni človek ti,<br />
in v globokem peklu mi izgini!«<br />
35<br />
Tatjana sproži, Onjegina preplavi boleč val,<br />
njegov utrip je krivo pal,<br />
Tatjani pravi: »Vedno te bom imel v čislih,<br />
hvala, ker osvobodila si me mojih misli.«<br />
Onjegin zapre oči, uboga Tatjana ne ve, kaj bi,<br />
odide stran in za reko konča svoj dan.
Njene oči<br />
Malo pogledov čas zaustavi,<br />
saj redki močno ljubezen zbudijo v tebi,<br />
ko gledam njene prelepe oči,<br />
se potopim v globino njenih zenic.<br />
36<br />
Kdor jo pogleda, vidi rjavo v očeh,<br />
a jaz jo pogledam in vidim vse,<br />
saj svetlo rjava v soncu se iskri<br />
in temno rjava se v luni sveti.<br />
Njene oči vse povedo.<br />
Včasih so jezne, včasih vesele,<br />
toda zaljubljene posebno žare.<br />
Njene oči vse povedo.<br />
Čeprav bo odšla in me pozabila,<br />
bom mislil na oči, mehke kot svila.<br />
Še vedno bo ona popolno dekle,<br />
a je ljubiti ne bom zmogel več.<br />
Lukas Mord, 2. i
37<br />
Spomin<br />
Skupaj sva bila, zgodbe sva pisala,<br />
srečna sva bila, rada sva živela,<br />
dokler groza ni prišla<br />
in nočne more sva imela.<br />
Huda stvar je to bila,<br />
spremenila je življenje moje,<br />
saj mene zapustila si<br />
in z nožem me zabodla v prsi.<br />
Vse tvoje besede, vsa tvoja dejanja<br />
so hudo rano naredila<br />
in ko življenje svoje si končala,<br />
je v spominu rana luknjo naredila.<br />
Pridi nazaj, rotim te!<br />
Ne pusti me samega, rotim te!<br />
Če za vedno boš odšla,<br />
ljubezni več ne bom poznal.<br />
V krsti, polni mojih solz,<br />
zdi se, kot da dolgo sanjaš.<br />
In v meni kljub utvaram<br />
spomin bo žalosten postal.<br />
Lukas Mord, 2. i
38<br />
MAMA<br />
David Berčon, 2. a<br />
Mamo (babico, op. urednice) sem poprosil, naj mi pove<br />
kaj o svojem otroštvu. Takole je pripovedovala.<br />
V družini je bilo pet otrok, živeli so na kmetiji, s katero<br />
so se tudi preživljali. V službi ni bil nihče od staršev. Že<br />
v otroštvu so jih navajali na vsa dela na kmetiji. Imeli so<br />
veliko kmečko hišo, zgrajena je bila pretežno iz kamenja,<br />
imela je debele zidove. Ta hiša je imela vežo, v kateri se je<br />
kuhalo in jedlo. Opreme ni bilo, razen štedilnika na drva,<br />
velike kmečke mize in ognjišča, kjer se je kurila krušna<br />
peč. V hiši sta bili še veliki sobi, ki sta se ogrevali s krušno<br />
pečjo. Otroci so morali starše ubogati. Starejši bratje in<br />
sestre so morali vedno paziti na mlajše. Delali so vsa opravila<br />
kot starši, posebno deklice so morale skrbeti za čistočo<br />
in pranje perila (ročno). Tudi pri kuhanju in pospravljanju<br />
je bilo treba vedno pomagati. Na njivah se je vse<br />
ročno okopavalo, niso škropili, kosili so ročno, v gozdu so<br />
z ročno žago podirali drevesa, žito so mlatili s cepci, orali<br />
so z volom in ročnim plugom, traktorjev ni bilo. Otroci so<br />
se igrali z igračami, ki so jih sami izdelali.
39<br />
Zelo priljubljena je bila igra med dvema ognjema (žogo so<br />
izdelali sami). V šolo so hodili peš ali s kolesom. Imeli so<br />
že vse šolske predmete, približno tako kot danes. V nižjih<br />
razredih še ni bilo nalivnih peres na bombice, zato so<br />
uporabljali peresa, ki so jih namakali v črnilo. Izletov niso<br />
imeli. Malico so imeli v šoli. Učitelji so bili taki kot danes.<br />
Praznovali so vse krščanske praznike, molitev je bila<br />
prisotna vsak večer (rožni venec). V vasi so skupaj ličkali.<br />
Kjer je bilo v družini veliko otrok, so se večkrat zbrali skupaj,<br />
posebej ob zimskih večerih. Posedli so po posteljah<br />
ali na peč ter peli pesmice, si pripovedovali zgodbe, šale<br />
in se smejali. Ko je bila mama stara devet let, je morala<br />
za pestunjo. Tam je bilo pet otrok in bili so mlajši od nje.<br />
Moji mami je najbolj ostalo v spominu, ko je dečku pozabila<br />
obleči jopico, oče je bil zelo hud in jo je natepel.<br />
To zgodbo je mama pripovedovala meni. Takšno je bilo<br />
njeno otroštvo.<br />
Imam jo zelo rad, saj je zelo prijazna in dobra.
MODNE ZGODBE<br />
ZRAČNA ČIPKA<br />
40<br />
Čipka je kot klic – lahko jo slišiš, da pa bi jo zares razumel, moraš priti bliže.<br />
Dijaki 2. letnika programov Ustvarjalec<br />
modnih oblačil in Izdelovalec oblačil so<br />
v tem šolskem letu raziskovali zračno<br />
čipko kot okras na srajčni bluzi. Zračna<br />
čipka se izdela s tehniko strojnega prešivanja<br />
vezilne podlage s sukancem.<br />
Vezilno podlago na koncu stopimo v<br />
vroči vodi in ostane le šivana čipka.<br />
Dijaki so razvijali različne koncepte sodobne<br />
čipke. Njihova spogledovanja s<br />
čipko presegajo meje klasičnih ročnih<br />
čipkarskih tehnik in materialov, vzorcev<br />
in barv. Čipke so rezultat kreativnega<br />
ustvarjanja in predstavljajo unikatne<br />
tekstilne teksture, vsebinsko obogatene<br />
z idejno zgodbo vsakega avtorja.<br />
Valovanje morja, stilizirani cvetovi,<br />
rajska ptica, sončni vzhod, diamant,<br />
geometrijski nered in številne popolnoma<br />
abstraktne teksture, ki temeljijo<br />
na spontanih šivanih prepletih in mešanju<br />
barv, so le ene izmed številnih<br />
zgodb, ki so jih predstavili s končnim<br />
izdelkom v podobi srajčnih bluz.<br />
Piko na i svojemu štirimesečnemu delu<br />
smo postavili z razstavo izdelkov v avli<br />
MIZŠ. Počaščeni smo bili, da nas je ob<br />
otvoritvi nagovorila ministrica dr. Maja<br />
Makovec Brenčič. Razstavljalo je 20 dijakov<br />
iz 2. io in 2. k. Mentorica idejnega<br />
snovanja in izvedbe zračne čipke je<br />
bila Karmen Klobasa, mentorica izvedbe<br />
srajčnih bluz pa Alojzija Skubic.
SONČNI VZHOD<br />
Že pri prvem poskusu zračne čipke<br />
sem se odločila za modro barvo.<br />
Rada jo imam. Čipka predstavlja<br />
sončni vzhod, ki pomeni nov dan,<br />
nov začetek in novo doživetje.<br />
Začne se v kotičku sedelca z belo<br />
barvo in se razširi v neskončnost<br />
modre in črne barve. V pomanjšanem<br />
merilu pa čipka zaključi konici<br />
ovratnika.<br />
Amadeja Prijatelj, 2. io<br />
41<br />
RAJSKA PTICA<br />
Tema za mojo zračno čipko je bila<br />
rajska ptica. Barve sem črpala iz<br />
ognja in sem jih poustvarila v<br />
krilih in repu rajske ptice. Ptico<br />
sem umestila na hrbet srajčne<br />
bluze, kar ponazarja odlet ptice<br />
s sprednje strani in simbolizira<br />
novo življenje.<br />
Tina Zupančič, 2. io<br />
VALOVANJE<br />
Z zračno čipko sem predstavila<br />
valovanje morja. Prepletajo<br />
se trije odtenki modre, ki so kot<br />
valujoča globina morja. Čipka je<br />
našita na zgornjem delu rokava,<br />
pod njo je odprtina, ki razkriva<br />
kožo.<br />
Anuša Prijatelj, 2. k
ŽIVLJENJSKA POT<br />
42<br />
Prvič sem slišala za zračno čipko v<br />
šoli. Pri prvih poskusih izdelave so se<br />
mi ponudile ideje prepletanja niti kot<br />
valovito prepletene življenjske poti,<br />
prežete s tisoč majhnimi in velikimi življenjskimi<br />
izkušnjami. Izbrala sem rožnat<br />
odtenek niti, posukan s svetlečo<br />
lureks nitjo, kar daje končni čipki nežen,<br />
svetlikajoč videz prepletenih poti.<br />
Amela Muchoska, 2. io<br />
DIAMANT<br />
Privlačnost diamantov je v njihovi trdoti in<br />
izjemnem razklonu bele svetlobe v mavrico<br />
barv. Trdoto sem v zračni čipki uprizorila<br />
s strogo obliko diamanta, ki jo obrišejo<br />
zašite linije s strojnimi vbodi dolžine 3,5.<br />
Mavrica barv pa je izražena v fluorescenčnih<br />
prelivih rožnate in oranžne barve. Večji<br />
diamant je našel mesto na hrbtni strani<br />
srajčne bluze, manjši pa spredaj na dolžini.<br />
Tina Zupančič, 2. io<br />
VRTNICA<br />
Moja inspiracija za zračno čipko je bila<br />
narava, v tem primeru cvet vrtnice,<br />
ker predstavlja ljubezen in lepoto, kar<br />
tudi jaz čutim do te čipke. Izdelana je<br />
iz rožnate barve, po robovih bolj gosto<br />
prešita kot v notranjosti. Da bi poudarila<br />
silhueto telesa, sem čipko postavila<br />
na stranski del pasu.<br />
Monika Končar, 2. io
<strong>Talenti</strong>