Priročnik za vodenje in uspešno delo subjektov inovativnega okolja 2020

Zato je ključno, da se v sklopu poslovne ideje oceni tako možnost zaščite intelektualne
lastnike kot tudi druge elemente, iz katerih izhaja neulovljiva prednost podjetja. V sklopu
intelektualne lastnine je tako smiselno opredeliti, kje in kakšno vrsto intelektualne lastne (IL)
lahko podjetje zaščiti in če je to sploh smotrno ter v kateri fazi pridobivanja zaščite je:
• Pridobljena zaščita IL. Kje? Slovenija, Evropa, ZDA, posamezne države.
• V postopku pridobivanja IL. Kje? Slovenija, Evropa, ZDA, posamezne države.
• Še ni pridobljena zaščita, vendar je mogoča.
• Varovanje s poslovno skrivnostjo ali na druge načine.
• Ni mogoče zaščititi s patentom/modelom/znamko.
Ko govorimo o intelektualni lastnini, je izjemno pomembno, da podjetniška ekipa sama ali
s pomočjo zunanjih strokovnjakov preveri tudi, da ne krši pravic intelektualne lastnine
drugih podjetij. Pogosto se zgodi, da podjetje vstopi na trg, nato pa na vrata potrka kakšna
multinacionalka ali konkurenčno podjetje z obvestilom o kršenju njihovih intelektualnih pravic.
Poleg formalne zaščite intelektualne lastnine je dobro poznati tudi druge potencialne neulovljive
prednosti, ki jih lahko uživa podjetje. Primeri drugih »neulovljivih prednosti« poleg formalne
zaščite poslovne ideje so:
• izjemna strast do reševanja določene težave (kar vodi k poglobljenemu razumevanju
strank, njihovih težav in vztrajanju čez težje prepreke);
• informacije o industriji/strankah, ki jih drugi nimajo (asimetrija informacij);
• obstoječe stranke na temelju obstoječega posla, ki jih bi zanimala nova poslovna ideja;
• obstoječa skupnost kupcev (npr. spletna skupnost, dobro pozicionirana spletna stran
ipd.);
• ekskluzivna strateška partnerstva (dobavitelji, prodajni kanali, ekskluzivna distribucija,
pogodbe z raziskovalnimi institucijami ipd.) oziroma poslovna mreža med ključnimi
deležniki;
• ekskluzivno znanje (npr. plod raziskovalnega dela);
• ekskluzivno sodelovanje z zvezdniki, strokovnjaki na določenih področjih ipd.;
• poseben ugled med kupci/avtoriteto (npr. blog, formalne nagrade ipd.);
• biti eden izmed prvih na trgu z inovativno poslovno idejo;
• koncesije;
• doseganje nižjih stroškov od konkurence;
• v kasnejših fazah rasti podjetja tudi: ekonomija obsega, visoki transakcijski stroški za
stranko v primeru menjave izdelka, učinek viralnosti, moč blagovne znamke ipd.
4. Sistemska odvisnost inovacije
Sistemske inovacije so tiste, ki so močno odvisne od drugih tehnologij, procesov, tržnih silnic
ipd. Primer takšne inovacije so »elektro motorji« za avtomobilsko industrijo (primer sistemske
inovacije je slovensko podjetje Elaphe, ki izdeluje ravno elektro motorje). Takšne inovacije
veliko težje pridejo na trg, je pa potencial toliko večji. To pomeni, da takšne ideje potrebujejo
več virov. Samostojne inovacije so neodvisne, z njimi lažje prodremo na trg, a je potencial
običajno manjši.
5. Geografski potencial podjetniške ideje – kje bo podjetje prodajalo v obdobju 5 let?
Praviloma velja, da imajo tista podjetja, ki izkazujejo mednarodne ambicije, tudi večji potencial
inovativnosti in rasti. Razlog leži tako v intenzivnejši mednarodni konkurenci kot naslavljanju
večjega in zahtevnejšega trga. Geografski potencial je opredeljen tako z vidika ambicij
podjetniške ekipe kot perspektivnosti ideje, lahko pa zajema naslednje ambicije:
• lokalno okolje podjetja,
• Slovenija,
• sosednje države Slovenije,
• Evropa,
• globalni trg.
14
Priročnik za vodenje in uspešno delo Subjektov inovativnega okolja (SIO)