27.12.2012 Views

Prvo vprašanje v intervjuju bi lahko bilo tudi sklepno. - Zdravniška ...

Prvo vprašanje v intervjuju bi lahko bilo tudi sklepno. - Zdravniška ...

Prvo vprašanje v intervjuju bi lahko bilo tudi sklepno. - Zdravniška ...

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

nično limfocitno levkemijo (KLL), 5 s kronično mieloično levkemijo<br />

(KML), 1 s Hodgkinovo boleznijo (Mb Hodgkin), 0 z mielodisplastičnim<br />

sindromom (MDS), 1 z non-Hodgkinovim limfomom (NHL) in 1 s<br />

paroksizmalno nočno hemoglo<strong>bi</strong>nurijo.<br />

V letu 2004 pa smo obravnavali: 3 bolnike z aplastično anemijo<br />

(AA), 6 z akutno limfoblastno levkemijo (ALL), 2 z akutno mieloično<br />

levkemijo (AML), 0 z akutno promielocitno levkemijo (APL), 1 s kronično<br />

limfocitno levkemijo (KLL), 4 s kronično mieloično levkemijo<br />

(KML), 0 z Hodgkinovo boleznijo (Mb Hodgkin), 1 z mielodisplastičnim<br />

sindromom (MDS), 0 z non-Hodgkinovim limfomom (NHL) in 1 s<br />

paroksizmalno nočno hemoglo<strong>bi</strong>nurijo<br />

Leta 2005 je <strong>bi</strong>la struktura obravnavanih bolnikov glede na diagnozo<br />

naslednja: 0 bolnikov z aplastično anemijo (AA), 2 z akutno limfoblastno<br />

levkemijo (ALL), 12 z akutno mieloično levkemijo (AML), 0 z akutno<br />

promielocitno levkemijo (APL), 1 s kronično limfocitno levkemijo<br />

(KLL), 7 s kronično mieloično levkemijo (KML), 1 z Hodgkinovo<br />

boleznijo (Mb Hodgkin), 0 z mielodisplastičnim sindromom (MDS),<br />

0 z non-Hodgkinovim limfomom (NHL), 0 s paroksizmalno nočno<br />

hemoglo<strong>bi</strong>nurijo in 1 s kronično granulomatozo (Slika 9).<br />

Slika 10: Preživetje bolnikov po presaditvi nesorodnih KMC.<br />

V letu 2003 so po presaditvi nesorodnih KMC preživeli 3 bolniki (75<br />

odstotkov), 1 je umrl. Leta 2004 je presaditev preživelo 6 bolnikov (67 odstotkov),<br />

3 so umrli. V letu 2005 so zdravljenje s presaditvijo nesorodnih<br />

KMC preživeli 4 bolniki (80 odstotkov), 1 pa je umrl (Slika 10).<br />

Slika 11: Število tujih bolnikov, za katere smo iskali NDKMC med člani<br />

registra SD: število vseh in delež novih iskanj za bolnike iz tujine ter število<br />

odvzemov KMC pri izbranih darovalcih, članih registra SD.<br />

AKTUALNO<br />

Število iskanj NDKMC v registru SD in število<br />

odvzemov KMC slovenskih darovalcev za tuje bolnike<br />

v letih 2003, 2004 in 2005 �<br />

V letu 2003 smo iz tujine prejeli zahteve za skupno 4 ciljana iskanja<br />

NDKMC v našem registru, od katerih so <strong>bi</strong>la vsa sprožena na novo. Ker<br />

med člani registra SD nismo našli ustreznih darovalcev, ni <strong>bi</strong>lo odvzemov<br />

KMC. Poleg omenjenih smo med člani našega registra opravili še<br />

4 predhodna iskanja NDKMC za tuje bolnike. Leta 2004 smo v registru<br />

SD ciljano iskali NDKMC za 7 tujih bolnikov in našli ustreznega za<br />

enega od njih. Poleg tega smo opravili še 27 predhodnih iskanj. V letu<br />

2005 smo v registru SD ciljano iskali darovalce za 13 tujih bolnikov in<br />

našli ustrezna NDKMC za dva izmed njih; opravili smo <strong>tudi</strong> 41 predhodnih<br />

iskanj (Slika 11).<br />

Zaposleni v registru Slovenija-Donor<br />

Novi donorski centri �<br />

V letu 2005 smo podrobneje predstavili naloge in delo registra SD v<br />

zvezi z vključevanjem novih NDKMC vsem oddelkom za transfuzijsko<br />

medicino v regionalnih bolnišnicah. Z njimi smo se dogovarjali o tesnejšem<br />

sodelovanju oziroma o njihovem sodelovanju v smislu donorskih<br />

centrov. S tremi od njih smo že podpisali pismo o nameri, na osnovi<br />

katerega že delujejo kot polnopravni in samostojni donorski centri.<br />

Z večino ostalih smo v sklepnem delu dogovorov oziroma podpisov<br />

omenjenega dokumenta. S prav vsemi oddelki zgledno sodelujemo in<br />

smo z njihovo pomočjo izredno zadovoljni, zato se jim ob tej priložnosti<br />

iskreno zahvaljujemo.<br />

Obseg in dinamiko dela si v okviru svojih možnosti (prostori, kadri,<br />

čas, osnovne dejavnosti) sedanji in bodoči donorski centri organizirajo<br />

sami. Tako <strong>lahko</strong> npr. le z<strong>bi</strong>rajo prijave za vpis v register in nam jih<br />

posredujejo, nakar v sodelovanju z njimi organiziramo obveščanje in<br />

vpis novih darovalcev na terenu. Odločijo se <strong>lahko</strong> <strong>tudi</strong>, da sami obveščajo<br />

in vpisujejo posameznike, ki jih o<strong>bi</strong>ščejo in želijo postati člani<br />

registra. Polnopravni in samostojni donorski centri <strong>lahko</strong> samostojno<br />

organizirajo in izvajajo skupinske vpise v register SD. Ves material, ki ga<br />

donorski centri potrebujejo za opisano delo, jim pošljemo iz registra SD,<br />

oni pa so nam dolžni dostaviti vse odvzete krvne vzorce novih članov<br />

ter pripadajočo dokumentacijo. Posebej naj omenimo, da je postal prvi<br />

polnopravni in samostojni donorski center oddelek za transfuzijsko<br />

medicino v SB Izola, prav tako pa moramo za njuno prizadevnost še<br />

posebej pohvaliti najaktivnejša predlagana donorska centra: SB Slovenj<br />

Gradec in SB Celje.<br />

41<br />

maj 2006 � ISIS

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!