Prvo vprašanje v intervjuju bi lahko bilo tudi sklepno. - Zdravniška ...
Prvo vprašanje v intervjuju bi lahko bilo tudi sklepno. - Zdravniška ...
Prvo vprašanje v intervjuju bi lahko bilo tudi sklepno. - Zdravniška ...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
nično limfocitno levkemijo (KLL), 5 s kronično mieloično levkemijo<br />
(KML), 1 s Hodgkinovo boleznijo (Mb Hodgkin), 0 z mielodisplastičnim<br />
sindromom (MDS), 1 z non-Hodgkinovim limfomom (NHL) in 1 s<br />
paroksizmalno nočno hemoglo<strong>bi</strong>nurijo.<br />
V letu 2004 pa smo obravnavali: 3 bolnike z aplastično anemijo<br />
(AA), 6 z akutno limfoblastno levkemijo (ALL), 2 z akutno mieloično<br />
levkemijo (AML), 0 z akutno promielocitno levkemijo (APL), 1 s kronično<br />
limfocitno levkemijo (KLL), 4 s kronično mieloično levkemijo<br />
(KML), 0 z Hodgkinovo boleznijo (Mb Hodgkin), 1 z mielodisplastičnim<br />
sindromom (MDS), 0 z non-Hodgkinovim limfomom (NHL) in 1 s<br />
paroksizmalno nočno hemoglo<strong>bi</strong>nurijo<br />
Leta 2005 je <strong>bi</strong>la struktura obravnavanih bolnikov glede na diagnozo<br />
naslednja: 0 bolnikov z aplastično anemijo (AA), 2 z akutno limfoblastno<br />
levkemijo (ALL), 12 z akutno mieloično levkemijo (AML), 0 z akutno<br />
promielocitno levkemijo (APL), 1 s kronično limfocitno levkemijo<br />
(KLL), 7 s kronično mieloično levkemijo (KML), 1 z Hodgkinovo<br />
boleznijo (Mb Hodgkin), 0 z mielodisplastičnim sindromom (MDS),<br />
0 z non-Hodgkinovim limfomom (NHL), 0 s paroksizmalno nočno<br />
hemoglo<strong>bi</strong>nurijo in 1 s kronično granulomatozo (Slika 9).<br />
Slika 10: Preživetje bolnikov po presaditvi nesorodnih KMC.<br />
V letu 2003 so po presaditvi nesorodnih KMC preživeli 3 bolniki (75<br />
odstotkov), 1 je umrl. Leta 2004 je presaditev preživelo 6 bolnikov (67 odstotkov),<br />
3 so umrli. V letu 2005 so zdravljenje s presaditvijo nesorodnih<br />
KMC preživeli 4 bolniki (80 odstotkov), 1 pa je umrl (Slika 10).<br />
Slika 11: Število tujih bolnikov, za katere smo iskali NDKMC med člani<br />
registra SD: število vseh in delež novih iskanj za bolnike iz tujine ter število<br />
odvzemov KMC pri izbranih darovalcih, članih registra SD.<br />
AKTUALNO<br />
Število iskanj NDKMC v registru SD in število<br />
odvzemov KMC slovenskih darovalcev za tuje bolnike<br />
v letih 2003, 2004 in 2005 �<br />
V letu 2003 smo iz tujine prejeli zahteve za skupno 4 ciljana iskanja<br />
NDKMC v našem registru, od katerih so <strong>bi</strong>la vsa sprožena na novo. Ker<br />
med člani registra SD nismo našli ustreznih darovalcev, ni <strong>bi</strong>lo odvzemov<br />
KMC. Poleg omenjenih smo med člani našega registra opravili še<br />
4 predhodna iskanja NDKMC za tuje bolnike. Leta 2004 smo v registru<br />
SD ciljano iskali NDKMC za 7 tujih bolnikov in našli ustreznega za<br />
enega od njih. Poleg tega smo opravili še 27 predhodnih iskanj. V letu<br />
2005 smo v registru SD ciljano iskali darovalce za 13 tujih bolnikov in<br />
našli ustrezna NDKMC za dva izmed njih; opravili smo <strong>tudi</strong> 41 predhodnih<br />
iskanj (Slika 11).<br />
Zaposleni v registru Slovenija-Donor<br />
Novi donorski centri �<br />
V letu 2005 smo podrobneje predstavili naloge in delo registra SD v<br />
zvezi z vključevanjem novih NDKMC vsem oddelkom za transfuzijsko<br />
medicino v regionalnih bolnišnicah. Z njimi smo se dogovarjali o tesnejšem<br />
sodelovanju oziroma o njihovem sodelovanju v smislu donorskih<br />
centrov. S tremi od njih smo že podpisali pismo o nameri, na osnovi<br />
katerega že delujejo kot polnopravni in samostojni donorski centri.<br />
Z večino ostalih smo v sklepnem delu dogovorov oziroma podpisov<br />
omenjenega dokumenta. S prav vsemi oddelki zgledno sodelujemo in<br />
smo z njihovo pomočjo izredno zadovoljni, zato se jim ob tej priložnosti<br />
iskreno zahvaljujemo.<br />
Obseg in dinamiko dela si v okviru svojih možnosti (prostori, kadri,<br />
čas, osnovne dejavnosti) sedanji in bodoči donorski centri organizirajo<br />
sami. Tako <strong>lahko</strong> npr. le z<strong>bi</strong>rajo prijave za vpis v register in nam jih<br />
posredujejo, nakar v sodelovanju z njimi organiziramo obveščanje in<br />
vpis novih darovalcev na terenu. Odločijo se <strong>lahko</strong> <strong>tudi</strong>, da sami obveščajo<br />
in vpisujejo posameznike, ki jih o<strong>bi</strong>ščejo in želijo postati člani<br />
registra. Polnopravni in samostojni donorski centri <strong>lahko</strong> samostojno<br />
organizirajo in izvajajo skupinske vpise v register SD. Ves material, ki ga<br />
donorski centri potrebujejo za opisano delo, jim pošljemo iz registra SD,<br />
oni pa so nam dolžni dostaviti vse odvzete krvne vzorce novih članov<br />
ter pripadajočo dokumentacijo. Posebej naj omenimo, da je postal prvi<br />
polnopravni in samostojni donorski center oddelek za transfuzijsko<br />
medicino v SB Izola, prav tako pa moramo za njuno prizadevnost še<br />
posebej pohvaliti najaktivnejša predlagana donorska centra: SB Slovenj<br />
Gradec in SB Celje.<br />
41<br />
maj 2006 � ISIS