Prvo vprašanje v intervjuju bi lahko bilo tudi sklepno. - Zdravniška ...

44
AKTUALNO
ISIS � maj 2006
Cepivo proti raku maternice
Rak maternice je po vsem svetu najbolj pogost rak, saj
zboli za tem nevarnim rakom s stopnjo umrljivosti skoraj
petdeset odstotkov po vsem svetu vsako leto približno
370.000 žensk (1). Epidemiološki in laboratorijski podatki
kažejo, da so nekateri serološki tipi humanih papilomskih
virusov (HPV) vzročni dejavnik tega pomembnega raka (2), povzročajo
pa tudi druge tumorje (3). Dokazi so postali tako očitni, da so v več
raziskovalnih skupinah začeli razvijati cepivo proti onkogenim tipom
HVP. Farmacevtska družba Merc je že ponudila na trgu svoje cepivo
iz več tipov papilomskih virusov.
Humani papilomski virusi so velika skupina sorodnih virusov, ki
jih označujemo s številkami, navadno po vrsti, kakor so jih odkrivali.
Tipizirajo jih virološko z določanjem zaporedij nukleinske kisline. Danes
poznamo že več kakor 100 tipov papilomskih virusov in vsaj devet od
njih so jih že našli v rodilih in na materničnem vratu. HPV identificirajo
neposredno s hibridizacijo ali po amplifikaciji s polimerazno verižno
reakcijo (PCR po polymerase chain reaction). Tipe papilomskih virusov,
ki jih povezujejo z malignimi tumorji, so poimenovali visoko rizične
tipe. Tipe papilomskih virusov, ki povzročajo bradavice (kondilome) in
jih redko najdejo pri rakih, uvrščajo med nizko rizične tipe.
Humani papilomski virusi se prenašajo pretežno spolno. Okužba je
navadno prehodna in ne povzroča bolezenskih simptomov. Epidemiologi
predvidevajo, da se s HPV navadno okuži 80 odstotkov spolno aktivnih
žensk. Raziskave po vsem svetu so odkrile papilomske viruse pri 90
odstotkih rakov materničnega vratu. Onkogenezo (razvoj) teh rakov
so že deloma pojasnili. Epidemiologi pišejo, da je tveganje za raka, ki
ga lahko povezujejo s HPV in rakom materničnega vratu, večje, kakor
velja danes za tveganje, ki ga pomeni kajenje cigaret za pljučnega raka.
Treba je poudariti, da sama okužba s papilomskimi virusi ni dovolj, da
nastane rak. Za neoplazijo so nujni še drugi dejavniki.
Onkologi prištevajo raka materničnega vratu med rake, ki jih lahko
ozdravijo, kadar jih odkrijejo ob pravem času. Zgodnje odkrivanje je
učinkovito, kajti predkanceroze se navadno razvijejo v invazivnega
raka v desetih letih. Predkancerozne okvare (displazije ali cervikalne
znotrajepitelijske neoplazije, CIN) odkrivajo s cervikalno citologijo ob
presejalnih programih ali preiskavah. Preiskava brisov materničnega
vratu z barvanjem po Papanicolauu je postala v zadnjem desetletju
temeljna preventivna preiskava za tega raka po vsem svetu. Stopnja raka
materničnega vratu se je bistveno zmanjšala povsod, kjer opravljajo te
preiskave in ustrezno ukrepajo. Skoraj hkrati z razvojem presejalnih
testov na raka materničnega vratu se je utrdilo prepričanje, da so humani
papilomski virusi etiološko (vzorčno) povezani s tem rakom. Logična
posledica je, da so z veliko vnemo začeli razmišljati, kako bi bilo možno
zavarovati ženske pred tem nevarnim rakom.
Epidemiologi so pripravili modele, po katerih bi lahko ocenili prevelenco
in stopnjo okuženosti s HPV na splošno med prebivalci, po
starostnih skupinah, po stopnji spolne aktivnosti starostne skupine
in tudi glede na spol. Dosedanji izsledki kažejo, da bi cepljenje deklic
v starosti 12 let proti okužbi s tipoma HPV 16 in HPV 18 zmanjšalo
predvideno stopnjo raka materničnega vratu za 61 odstotkov. Število
raka materničnega vratu bi cepljenje dečkov še dodatno zmanjšalo za
Miha Likar
2,2 odstotka. Videti je, da je osrednje vprašanje, ali cepiti oba spola,
kajti cepljenje dečkov stroškovno ne bi bilo opravičljivo (4), čeprav bi
cepljenje moških in dečkov spodbujalo imunost skupnosti in zmanjšalo
incidenco raka na materničnem vratu.
Klinične raziskave preliminarnih cepiv proti HPV za ljudi so začeli v
drugi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja. Zadnja poročila raziskav
v drugi stopnji so videti nadvse obetavna. Dokazujejo, da cepivo
proti tipu HPV 16 preprečuje okužbo s HPV in predkancerozne lezije
pri cepljenih ženskah. Zadnji podatki že govorijo o cepivih, ki so že
ponujena za trg. V prihodnosti se bo treba odločiti, koga in kdaj cepiti
in kakšna naj bi bila precepljenost skupnosti, ki bi bistveno zmanjšala
prevalenco te bolezni.
Opisali bomo podrobnosti preizkusa s cepivom HPV 16. Na prvi
stopnji raziskave so cepili 300 prostovoljcev, da bi spoznali imunogenost
in kako cepljeni prenašajo monovalentna HPV-cepiva. Na drugi
stopnji so cepili 3500 prostovoljcev in poskušali ugotoviti imunogenost
in toleranco za HPV-cepiva z različnimi pripravki. Spoznali so, da je
koncept za pripravo cepiva pravilen.
Raziskava je danes v tretji stopnji, cepili so 20.000 prostovoljcev.
Tretja stopnja naj bi pokazala, koliko je cepivo zavarovalo prostovoljce
pred bradavicami na spolovilu, pred CIN I, CIN II in CIN III.
Prehodne izsledke raziskave druge stopnje so objavili nedavno v
ugledni reviji (5). Pri 2392 mladih ženskah so dokazali trajno okužbo s
HPV. Pri ženskah v starosti od 16 do 23 let, ki ob začetku raziskave niso
imele protiteles proti HPV tipa 16, je bilo cepivo dejavno in je izzvalo
pridelovanje specifičnih protiteles pri 100 odstotkih. S programom
za adolescente (v starosti od 9 do 15 let) so dokazali imunogenost in
toleranco za cepivo pri dečkih in deklicah. Načrtujejo dolgoročno sledenje
imunskega stanja prostovoljcev. Tekmovanje med farmacevtskimi
družbami in raziskovalnimi laboratoriji univerz že prinaša novosti.
�
1. Pisani P idr. Int J Cancer, 1999; 83: 18-29.
2. Bosch FX idr. J Natl Cancer Inst, 1999; 796-802.
3. Kansky A in Poljak M. Med razgl Suppl 43: 289-292.
4. Tara AIC idr. Emerg Infect Dis 10: 1915-1923.
5. Koutsky LA idr. N Engl J Med 2002; 347: 164-51.