Prvo vprašanje v intervjuju bi lahko bilo tudi sklepno. - Zdravniška ...

V nadaljevanju simpozija smo slišali še nekaj referatov, ki so povezani
z delom in obdobjem Rokitanskega. Prispevek Pavla Čecha
(Praga) je nosil naslov Josef Škoda (1805-1881), soustanovitelj Druge
dunajske medicinske šole. Bil je predstojnik Prve interne klinike MF
DU, prijatelj in kongenialni sodelavec ter znanstvenik, ki se je posvetil
»renesansi fizikalnih preiskovalnih metod«, ki jih je preko Ljubljane in
Padove prinesel na Dunaj in uvedel Fran Viljem Lipič. Že omenjena
soavtorica knjige o Karlu Rokitanskemu, ass. Olga Prochaskova (Hradec
Kralove), je govorila o obdobju življenja in dela velikega anatoma
Josepha Hyrtla (1810-1894) v Pragi, kjer je bil skoraj dve desetletji
profesor anatomije.
Tudi Josef Škoda in Joseph Hyrtl sta med prvimi častnimi člani
Društva zdravnikov na Kranjskem! Toda to ni vse. V predavanjih in
razpravah je bilo omenjanih še šest imen zdravnikov profesorjev, ki so
častni člani Društva zdravnikov na Kranjskem: František Pitha (1810-
1875), Theodor Bilroth (1829-1894), Johann Dumreicher (1815-1880),
Franz Schuh (1804-1865), Karl Langer (1919-1987), Eduard Albert
(1841-1900).
Pregled zgodovine češke anatomske terminologije je bil naslov
obetajočega prispevka mladega asistenta na anatomskem inštitutu 3.
MFKU (Praga), dr. Davida Kachlika. Zelo pregledno in ilustrativno je
predstavil svojo zbirko imenoslovja iz anatomije in obrobnih področij
s sopomenkami ter upravičeno prejel zaslužene pohvale poslušalstva.
Imel sem prijeten občutek, kot da berem knjigi slovenskega anatoma
Janeza Plečnika Slovenska medicinska terminologija in Kratek repetitorij
anatomije.
Prispevek Slovenski zdravniki, promovirani na Karlovi univerzi v
Pragi od 1911 do 1935, ki sva ga pripravila z doc. dr. Zvonko Zupanič
Slavec, je bil na simpoziju sprejet z velikimi simpatijami. V omenjenem
obdobju je na MFKU končalo študij in bilo promoviranih 77 slovenskih
zdravnikov, od tega osem zdravnic in trije zdravniki, ki so bili rojeni
v čeških deželah, a so po diplomi živeli in delali v Sloveniji in jih zato
upravičeno štejemo med slovenske zdravnike. Največ slovenskih zdravnikov
je bilo promoviranih na KU v letih od 1919 do 1922, ko je Avstrija
onemogočila študij slovenskim študentom na avstrijskih univerzah. KU
je velikodušno pomagala in jim dovolila nadaljevanje študija v Pragi na
vseh fakultetah ter jim tudi materialno pomagala.
Sistematično sva prikazala nadaljnjo življenjsko in delovno pot te
generacije slovenskih zdravnikov od časa promocije do konca njihove
delovne dobe, tj. približno dve desetletji po koncu druge svetovne
Z A N I M I V O
vojne. Osem »praških doktorjev« je bilo v letih 1918 in 1919 borcev za
slovensko severno mejo - Maistrovi borci. Že prej je bila na preizkušnji
projugoslovanska zavednost: šest diplomantov MFKU je bilo v vrstah
prostovoljcev - kladivarjev Jugoslavije 1914-1918.
Svojo zaposlitev so ti zdravniki iskali in našli predvsem v splošni
praksi, zobozdravstvu ali v kombinaciji teh dveh strok. Ostali so se zaposlili
po opravljeni specializaciji: po trije internisti, radiologi in pediatri,
dva sta delala v kirurgiji, pet v ginekologiji in porodništvu ter šest v
tedaj zelo popularnih, novo nastajajočih higienskih ustanovah (javno
zdravstvo) v Sloveniji in v drugih krajih Jugoslavije. Poudaril sem, da
so slednji sveže popisani in s fotografijami objavljeni v knjigi Zvonke
Zupanič Slavec Razvoj javnega zdravstva na Slovenskem med prvo in
drugo svetovno vojno, IVZ RS, Ljubljana 2005, in knjigo s posvetili izročil
dr. Pavlu Čechu iz kabineta za zgodovino medicine 3. MFKU. Nadaljeval
sem s prikazom nadaljnje usode »praških doktorjev«. Med njimi jih je
šest prejelo naziv univerzitetnega profesorja, trije naziv docenta, dva
naziv častnega profesorja, trije so bili izvoljeni za dekane, dva za člana
Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dva za člana akademij za
znanost v tujini, dva sta bila predsednika Slovenskega zdravniškega
društva in eden predsednik Zdravniške zbornice Slovenije.
V letih od 1941 do 1945 smo trpeli vsi Slovenci, kot narod, kot posamezniki
in kot izobraženci - zdravniki. Od 77 »praških doktorjev«,
ki jih je zajela vojna vihra v najboljših letih, jih je bilo kar 23 uradno
priznanih žrtev vojne. Bili so zaprti, internirani, izseljeni, mučeni ali
celo brez sojenja ubiti.
Družabni program za udeležence simpozija z mednarodno udeležbo
Sudhoffovi dnevi v Pragi je bil odlično izbran. Za prvi večer nam je
organizator priskrbel vstopnice za gledališče in nam privoščil verjetno
največje možno razkošje v Mozartovem letu 2006 - operno predstavo
W. A. Mozarta Don Giovanni v Stavovskem gledališču v Pragi, v
gledališču, kjer je ta opera leta 1787 doživela praizvedbo. Drugi dan
smo obiskali grob Franza Kafke na novem židovskem pokopališču v
Pragi in si ogledali Carolinum, najstarejšo univerzo severno od Alp in
vzhodno od Rena.
Na koncu tega poročila naj povem, da je bil simpozij Sudhoffovi
dnevi na 3. MFKU v Pragi premišljeno in uspešno organiziran in izveden.
Strokovno gledano je bil klasični pregledni simpozij zgodovine
medicine časa in okolja, ki se pokriva z časom in okoljem življenja in
dela velikega zgodovinarja medicine Karla Sudhoffa ter velikega patologa
Karla Rokitanskega. �
59
maj 2006 � ISIS