Domovina 124: Kako Mesec »rešuje« težave delavcev (Predogled)

ŠIRIMO OBZORJA 

Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani 

23. 11. 2023 

Kako Mesec »rešuje« 

TEŽAVE DELAVCEV 12 

Inšpektorica z aktivistko zaplenila 24 krav 14 

Intervju s podjetnico, ki je zaradi Slovenije zapustila ZDA 20 

Zorko Simčič je praznoval 102. rojstni dan 26 

3,60 € 

124

Zavijte k nam 

po 

ki 

službo, 

ponuja 

več! 

Pridružite se nam na novem bencinskem 

servisu Barje, najbolj sodobnem 

prodajnem mestu v regiji. 

- Zaposlitev za nedoločen čas 

- Super delovno vzdušje 

- Priložnost za karierni razvoj 

petrol.si/barje

Kdo si upa IN KDO NE 

MOJA BESEDA 

3 

Živimo v državi, kjer se vici pišejo 

sami. In v državi, kjer vici 

niso več smešni, saj se - uresničujejo. 

Dan po tistem, ko je dr. 

Žiga Turk argumentirano logično, a 

obenem komično, predlagal, da premierka 

postane Urška Klakočar Zupančič, 

šala ni več bila smešna. Premierja je namreč 

nadomestil minister, ki je nedavno 

še v svoji mali stranki izgubil zaupanje, 

Luka Mesec. 

KILA(VOST) 

Rekli so sicer, da gre za začasno nadomestilo. 

Premier Robert Golob je imel 

namreč operacijo kile. Nekdo je cinično 

in zlobno pripomnil, da je bil premier 

kilav. To ni ravno prav, ker gre za žalitev. 

Čeprav kilavost pomeni šibkost in 

slabotnost. A roko na srce, aktualno 

vlado tudi mnogi njegovi somišljeniki, 

ki so ga na volitvah podprli, imenujejo 

neučinkovito, šibko in slabotno. Kilavo. 

Tako norih zakonov, kot sta 

o štempljanju in zaščiti živali, 

ni naredila še nobena vlada. 

Od obljubljenih sedmih reform po 

letu in pol vlade ni ostalo popolnoma 

nič. Še tisto, kar je vlada vendarle naredila, 

je bolj kilavo in sprejeto na silo. 

Zadnja v vrsti je sprememba zakona o 

evidentiranju delovnega časa. Veliki 

in ugledni slovenski podjetniki, zbrani 

v Slovenski poslovni klub (SBC), ki 

ga imenujejo po angleško, so družno 

protestirali. Tudi ministra za gospodarstvo 

Matjaža Hana so prepričali, da 

je zakon neživljenjski in neizvedljiv. Pa 

ne le to. Tudi drag je, saj bo poslej precej 

tehnologije in precej ljudi delalo za 

»štempljanje«. Kot da naše gospodarstvo 

še ni eno od najbolj davčno obremenjenih 

v Evropi. 

BILI SO TIHO 

Poslovneži imajo prav. Tako ne 

gre več. Obljubili so, da ne bodo 

več tiho. Upamo, da res ne bodo 

tiho. Pred zadnjimi volitvami so 

namreč bili tiho. Niso rekli, kar je logično 

in kar govorijo zdaj: da vlade ne 

morejo voditi ljudje brez izkušenj. 

So pa tudi rekli, da so bile doslej vse 

vlade enake. Kar pa ni ravno res. Desnosredinske 

vlade so bile sicer daleč od 

tega, kar bi morale biti, če jih gledamo 

skozi očala podjetnikov. A še vedno so 

bile Janševe vlade do gospodarstva prijaznejše 

od sedanje vlade. Tega menda 

ni treba posebej dokazovati? Lahko celo 

rečemo, da so bile za podjetnike vse vlade 

doslej, bolj leve in bolj desnosredinske, 

boljše od sedanje vlade. Tako norih 

zakonov – kot sta ta o štempljanju in 

oni o zaščiti živali, s katerim so zaplenili 

krave, ker so bile blatne – doslej ni 

naredila nobena vlada. 

VSEGLIHARSTVO 

Če bodo podjetniki še naprej govorili, 

da so vse vlade enake, bodo tako pomagali, 

da se bo pojavil še peti novi obraz. 

Podjetniško in medijsko vsegliharstvo 

je na oblast vedno pripeljalo nov obraz. 

Po Jankoviću, Cerarju, Šarcu in Golobu 

bo zato prišel novi, peti politični klon. 

Klovn, bi pripomnil zlobnež. A v resnici 

je plesanje po protokolarni rdeči preprogi 

na državniškem obisku v Rimu in pred 

častno četo v Ljubljani težko označiti 

drugače kot klovnovstvo. 

V politiki ni svetnikov. So samo ljudje. 

In vsi ljudje smo grešniki. Eni večji, 

drugi manjši. Zato se za politiko ne 

išče svetniških in brezmadežnih ljudi, 

ampak boljše od konkurence. Podobno 

kot v gospodarstvu. Noben avtomobil 

ni idealen. Zato si poiščemo takega, ki 

je optimalen za naše potrebe 

in naš žep. Lahko smo nad 

avtomobilom razočarani, a 

nikoli ne bomo rekli, da so 

vsi avti zanič in da bomo 

zato hodili peš. 

Tega bi se morali začeti zavedati tudi 

Joc Pečečnik in njegovi kolegi v SBC. Slovenija 

potrebuje njihov glas. Slovenija jih 

spoštuje zaradi poslovne uspešnosti, borbenosti 

in delavnosti. Zaradi poguma. A 

pogum je tudi, da si upaš glasno povedati 

tudi tisto, česar mediji in strici iz ozadja, 

ki vodijo mnoge gospodarske posle, nočejo 

slišati. Posebej pred volitvami. 

»ALI SI UPATE« 

Pisatelj Zorko Simčič, ki je praznoval 

102. rojstni dan, mi je pred nekaj meseci 

predlagal akcijo z velikimi, tako imenovanimi 

jumbo plakati za tednik Domovina, 

na katerih bi napisali vprašanje 

»Ali si upate prebrati Domovino?«. Simčič 

tega ni rekel na pamet, saj je več let 

svojega življenja potoval po svetu kot 

komercialist za veliko multinacionalko. 

Potem je donosen posel opustil in se 

povsem posvetil kulturi in ohranjanju 

slovenstva med izseljenci. Še vedno pa 

se je preživljal sam, z manjšo obrtjo, da 

je lahko v prostem času pisal. Veliko si 

je upal, brez dvoma. 

Smelost je tista, po kateri se meri 

veličina človeka, ne pa denar. To je 

Simčičevo sporočilo. Tudi slovenskim 

podjetnikom. 

 

Piše: TINO MAMIĆ, 

odgovorni urednik 

tednika Domovina 

124 23. 11. 2023

Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani 

4 VSEBINA 

TEMA TEDNA 

11 Neživljenjski zakon 

o »štempljanju« bo 

veljal, le inšpekcija bo 

pisala kazni kasneje 

Teo Petrovič Prelestnik 

13 Ivo Boscarol: Otroški 

vrtec in njegove 

peščene potičke 

Luka Svetina 

16 

20 

26 

34 

Inšpektorica kmetu odvzela 

24 krav, eno je domov 

odpeljala kar aktivistka 

Uredništvo 

Jana Krapež Trošt, ekonomistka 

in sodirektorica: Ne moreš 

uspeti, če kdaj ne padeš 

Tino Mamić · Intervju 

Miro Cerar, nekdanji premier: 

»Centri moči svoje stranke 

nekaj časa pustijo delovati, 

potem pa jim odrečejo podporo. 

To gledamo tudi sedaj« 

Luka Svetina · Intervju 

Robert Golob 

je žrtev goljufije 

Žiga Turk · Komentar 

ŠIRIMO OBZORJA 

Kako Mesec »rešuje« 

TEŽAVE DELAVCEV 12 

Inšpektorica z aktivistko zaplenila 24 krav 14 

Intervju s podjetnico, ki je zaradi Slovenije zapustila ZDA 20 

Zorko Simčič je praznoval 102. rojstni dan 26 

23. 11. 2023 

TEDNIK DOMOVINA 

ŠT. 124, LETNIK 3, 

23. november 2023 

ISSN številka: 2784-4838 

Cena posameznega izvoda: 

3,60 evra 

Uredništvo: 

CESTA V LOG 11, 

1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI 

E: tednik@domovina.je 

T: 059 020 001 

Odgovorni urednik portala 

Domovina.je: ROK ČAKŠ 

Odgovorna urednica portala 

Iskreni.net: ANDREJA BARAT 

Uredniški odbor: 

ALEKS BIRSA JOGAN, TADEJA 

ZABRET, URBAN ŠIFRAR 

Tehnično in foto uredništvo: 

TOMO STRLE 

NAROČNINE: 

E: narocnine@domovina.je 

T: 059 020 001 

Izdaja: 

DOMOVINA D.O.O., 

CESTA V LOG 11, 

1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI 

E: tednik@domovina.je 

Direktor: 

IGOR VOVK 

3,60 € 

Odgovorni urednik tednika: 

TINO MAMIĆ 

(tino@domovina.je) 

Prelom in tisk: CITRUS D.O.O. 

Naklada: 7700 izvodov 

www.domovina.je 

@Domovina_je 

@domovinaJE 

Zaključek redakcije: 21. november 2023 

124 

Izvršni urednik tednika: 

KLEMEN BAN 

Naslovnica: 

BORIS OBLAK 

Tednik izhaja ob četrtkih 

v slovenščini. 

124 23. 11. 2023

VSEBINA 

5 

3 Kdo si upa in kdo ne 

Tino Mamić · Moja beseda 

6 Pregled tedna 

19 25 

Ali si slovenska reprezentanca zasluži 

Evropsko prvenstvo v nogometu 

Rok Čakš · Komentar 

Dimitrij Rupel in Janez Podobnik: 

Zakaj naj državo vodijo Janša, Kučan, 

Pahor ali Logar 

Alen Salihović 

8 Foto tedna 

9 Čivkarija 

11 Karikatura 

18 Trije kandidati za mandatarja 

pri Kučanu, četrtega naj bi 

testiral celo Golob 

Bojan Požar · Komentar 

30 

Peter Gregorčič: 

»Danes, ko je EU na razpotju, 

moramo tja poslati najboljše« 

Uredništvo 

38 

Damian Ahlin, predsednik SKA: 

Zorko Simčič je pravi kompas rojakom 

Urban Šifrar · Intervju 

32 Türk meša meglo 

Andrej Fink · Komentar 

33 Jezusov rojstni dan 

Andraž Arko 

36 Modrost desetega brata: 

naravne kreposti 

Urban Šifrar · Kolumna 

42 Moralni in pravni vidik eliminacije Hamasa 

Rok Frelih · Komentar 

50 Kakšen je obraz človeka, 

ki je bil zlorabljen 

Uredništvo iskreni.net 

52 Med(ijski) sosedi 

53 Slovenija si mane roke zaradi vesolja 

Govorica telesa 

46 48 

Ali je prav dovoliti otroku, 

da odneha 

Maja Vovk · Nasvet 

Dan, ko sem skoraj prevaral svojo ženo 

Izpoved 

55 Beremo, gledamo, poslušamo ... 

56 Filmski kažipot 

57 Koledar dogodkov 

58 Sudokuja, vsotnici 

54 

Jabolčni kozarčki 

Selma Bizjak 

62 

Grenak in tanek pisateljski kruh 

Milena Miklavčič · Kolumna 

59 Kravja racija 

Tino Mamić · Kolumna 

60 Razvedrilo 

61 Križanka 

64 Operacija – Christian Schad 

Gregor Čušin · Satira 

65 Eugèn Delacroix (Evgen Križnik): 

Svoboda vodi ljudstvo 

66 Calvin in Hobbes 

Humor 

124 23. 11. 2023

6 

PREGLED TEDNA 

dejanje pa je zagrožena kazen od šestih 

mesecev do osmih let zapora. Vsi osumljenci 

so polnoletni državljani Slovenije in 

pred tem niso bili znani policiji. Osumljenci 

imajo različne osebnostne profile, ki ne 

ustrezajo stereotipom starejših nezaposlenih 

moških, ki živijo pri mami. Med njimi 

so namreč tudi visoko izobraženi, dobro 

družbeno situirani in spoštovani posamezniki. 

Za zdaj ni podatkov, ki bi kazali 

na medsebojno povezanost osumljencev. 

DRUŽINE TOŽIJO 

DRUŽBENA OMREŽJA 

Komisija za preprečevanje korupcije bo 

preiskovala Roberta Goloba (56). 

PREISKAVA ZOPER 

PREMIERJA GOLOBA 

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) 

je zoper predsednika vlade Roberta Goloba 

(56) uvedla preiskavo zaradi zaznanih 

sumov kršitve integritete v povezavi z 

domnevnim nedovoljenim izvajanjem 

pritiskov na nekdanjo notranjo ministrico 

Tatjano Bobnar (54) in druge zaposlene 

na Ministrstvu za notranje zadeve. Pred 

preiskovalno komisijo Državnega zbora, ki 

preiskuje nedopustno politično vmešavanje 

v delo Policije in drugih pristojnih državnih 

organov, sta namreč nedavno pričala nekdanja 

notranja ministrica Tatjana Bobnar in 

nekdanji v. d. generalnega direktorja Policije 

Boštjan Lindav. Takrat je Tatjana Bobnar 

dejala: »Golob je od mene kot ministrice 

zahteval ravnanja, ki so bila nedopustna 

in nesprejemljiva, ker se je neposredno 

vmešaval v kadrovanje v Policiji.« 

Xinhua/IMAGO 

Flickr @vladaRS 

Na stotine družin toži nekaj največjih 

svetovnih tehnoloških podjetij, ki, kot 

pravijo, zavestno izpostavljajo otroke 

svojim škodljivim izdelkom. Tožba proti 

Meti – lastnici Facebooka in Instagrama – 

ter TikToku, Googlu in Snap-Inc – lastniku 

Snapchata, je ena od največjih, ki so jih 

kdaj sprožili v Silicijevi dolini. 

Med tožniki so običajne družine in šolski 

okoliši iz vseh ZDA. Trdijo, da so platforme 

že po zasnovi škodljive. Odvetniki 

tožnikov so ubrali nov pristop k sodnemu 

sporu in se osredotočili na zasnovo platform 

in ne na posamezne objave, komentarje 

ali slike. Trdijo, da aplikacije vsebujejo 

oblikovne značilnosti, ki povzročajo 

odvisnost in škodo. 

NOVI PREDSEDNIK 

ARGENTINE 

V drugem krogu predsedniških volitev 

v Argentini je zmagal libertarni Javier 

Milei (53). Mileijev tekmec, peronistični 

Novi argentinski predsednik Javier Milei 

(53) je obljubil, da bo naredil konec 

gospodarskemu nazadovanju države. 

HIŠNE PREISKAVE 

PRI SPLETNIH PEDOFILIH 

Slovenski policisti so v okviru v mednarodne 

kriminalistične preiskave prejeli 

podatke, da je več slovenskih državljanov 

preko interneta dobivalo in razširjalo 

gradivo, ki prikazujejo spolno zlorabo 

otrok. Med žrtvami ni bilo slovenskih 

otrok. Pri vseh osmih osumljencih so v 

začetku novembra opravili hišne preiskave 

in zasegli elektronske naprave. Preiskava 

še ni zaključena, za navedeno kaznivo 

124 23. 11. 2023

PREGLED TEDNA 

7 

gov.si 

enostransko poročajo tudi mediji in da je 

bilo tudi s strani politikov izrečenih veliko 

negativnih komentarjev, izpostavil je 

predvsem poslanca Levice, Natašo Sukič 

(61) in Miho Kordiša (34). Ob komentarju 

propalestinskih demonstracij v Sloveniji je 

dejal, da je očitno nestrpnost tudi pri nas 

prisotna na vseh nivojih in na vseh straneh. 

NIŽJI RAČUN ZA ELEKTRIKO 

Nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko je podaljšan do 9. decembra. 

gospodarski minister Sergio Massa (51), je 

priznal poraz. Milei je prejel 55,7 % glasov, 

Massa pa 44 %. Ob proslavljanju zmage 

je Milei obljubil, da bo naredil konec gospodarskemu 

nazadovanju države. »Danes 

se začenja obnova Argentine. Danes se 

začenja konec propadanja Argentine. 

Danes se končuje obubožajoči model 

vseprisotne države, ki koristi le nekaterim, 

medtem ko večina trpi,« je dejal. 

V državi, v kateri letna inflacija presega 

140 % in dva od petih ljudi živita v revščini, 

njegova zmaga nakazuje, da so Argentinci 

siti tradicionalne politike. Nekateri 

volivci so glasovanje označili kot izbiro 

manjšega zla sredi strahu pred Mileijevim 

bolečim ekonomskim zdravilom in jeze 

nad Masso zaradi gospodarske krize. 

NADZOR NA MEJAH 

PODALJŠAN 

SVASTIKA NA VRATIH 

Nestrpneži so pred tednom dni na vrata 

ljubljanskega judovskega centra narisali 

grafit, ki judovsko zvezdo enači s svastiko. 

Direktor centra Robert Waltl (58) je 

za medije med drugim dejal, da v centru 

razumejo, da so zaradi konflikta med 

Izraelom in Palestino čustva razgreta in da 

je v vojni težko obdržati trezno glavo, a 

je težko razumeti, kaj ima judovski center 

z neko politiko in konfliktom, starim več 

kot 70 let. 

Waltl je še povedal, da o konfliktu zelo 

DEPOSITPHOTOS 

Kot je pretekli četrtek na seji odločila 

vlada, gospodinjski odjemalci elektrike 

od novembra do konca leta 2024 ne bodo 

plačali prispevka za podporo proizvodnji 

električne energije iz obnovljivih virov 

energije. Za povprečnega odjemalca to 

pomeni za šest evrov nižji račun za elektriko. 

Namen ukrepa je omilitev draginje 

in znižanje inflacije. Sprememba velja do 

konca leta 2024. 

PESTICIDI 

IN (NE)PLODNOST 

V zadnjih 50 letih se je število semenčic 

po vsem svetu prepolovilo. Sistematični 

pregled 25 študij, izvedenih v skoraj 50 

letih, je pokazal močno povezavo med 

pesticidi, ki jih običajno najdemo v hrani, 

in nižjo koncentracijo sperme. Študije so 

preučevale vplive izpostavljenosti dvema 

široko uporabljanima razredoma insekticidov, 

organofosfatom in N-metil karbamatom, 

pri čemer je raziskovalna skupina v 

študijah odkrila dosledne povezave z nižjo 

koncentracijo sperme. 

 

Vlada je pričakovano podaljšala nadzor 

na notranjih mejah s Hrvaško in Madžarsko 

za 20 dni, in sicer do 9. decembra 

2023. Po 21. decembru pa bo Slovenija 

na mejah s Hrvaško in Madžarsko uvedla 

polletni nadzor. 

Kot je ob tem povedal notranji minister 

Boštjan Poklukar (52), je razlog za uvedbo 

takega režima po 21. decembru višja stopnja 

teroristične ogroženosti tako v Sloveniji, v 

kateri je stopnja teroristične ogroženosti 

srednja, kot v ostalih držav EU. 

Študije so pokazale korelacijo med pesticidi, 

ki jih običajno najdemo v hrani, in nižjo 

koncentracijo sperme.

8Tomo Strle/CITRUS 

FOTO TEDNA 

Sanjavo 

poplavljeno Planinsko polje

ČIVKARIJA 

9 

Jani Rugelj ml @DrRugeljJR 

NVO-ji že v akciji: Rejcu odvzeli 24 krav, ker so imele 

revice blatne noge in jih je bila kost in koža ... Realna 

slika priložena, presodite sami! Sedmim ministrom 

je bil zaradi kršitev izrečen opomin, kmetu 

takojšnji odvzem. 

Čivk tedna 

Čivk tedna 

Vipavska.eu @VipavskaEU 

Večina kmetov ima krave v hlevih, kjer jejo kislo 

silažo. Le redke krave se prosto pasejo. In 

ravno eno tako čredo, več let izbiranih krav, so 

zdaj odpeljali inšpektorji, ker naj bi bile – umazane. 

Eno je vzela domov kar aktivistka, ki je 

kmeta zašpecala. Vrnili smo se v l. 1945. 

Marko Pavlišič @MarkoPavlisic 

Minister Mesec je ministra Hana označil 

za nezrelega. 

Novica Mihajlović @NovicaMihajlo 

Zagovornik načela enakosti ima 26 zaposlenih. Ali 

je to veliko ali malo, ne vem. Se mi pa zdi, da poznam 

odgovor na vprašanje, ali smo bolj ali manj 

enaki s tem uradom ali brez njega. 

Žiga Turk @ZigaTurk 

Od tukaj do ponovnega pobijanja poštenih Slovencev 

na ljubljanskih ulicah je samo korak. Ljudje, 

ki bi radi pobijali, so med nami. Ljudje, ki bodo 

domislili moralno opravičilo za pobijanje, tudi. 

Manjkajo samo primerne okoliščine – razpad reda 

civilizacije, ki prve in druge drži nazaj. 

Peter Jančič @peterjancic 

Koruptivno: Kar sedem ministrov pozabilo prijaviti 

zasebne biznise. Pozabljivi so bili: Arčon, Fajonova, 

Poklukar, Stojmenova Duh, Švarc Pipanova, 

Ajanović Hovnikova in Bešič Loredan. 

Jaka Šoba @surfon 

Ne more se več zgoditi ... 

Jan Poniž @janponiz 

124 23. 11. 2023

10 

ČIVKARIJA 

Petra Sovdat @petrasovdat 

Kaj pomen »še bolj bomo trdo delali«? 

50 novih davkov na leto? 

Robokopi za vse, ki se ne bodo znali na šihtu evidentirati 

po jusu? 

5 let čakalna doba za operacijo kolkov? 

Miro Haček @MHacek 

Toliko o tem, da gre pri 8. marcu za politično neodvisno 

nevladno organizacijo. So civilnodružbena 

izpostava Levice. 

Aljoša @ProfAljosa 

Danes se pogovarjamo o dodani vrednosti v 

ustvarjalnih poklicih, sprejemamo pa zakonodajo, 

»ki bi bila aktualna pred 50 leti«. 

Branko Cestnik @BCestnik 

Sovražijo kmeta, ampak vedo vse o kmetijstvu, 

zlasti o govedoreji. Sovražijo harmoniko, ampak 

vedo vse o narodni glasbi, zlasti, da je fašistoidna. 

Sovražijo duhovnika, ampak vedo vse o religiji, 

zlasti, katera je za mir. Ne vedo le, da sovraštvo ne 

more biti spoznavna metoda. 

Slavoj Žižek (Parodija) @DrBoberGolob 

V Robertu Golobu je nekaj pristno biblijskega. 

Primeren arhetip zanj bi bil Samson. Na volitvah 

je ubil leva. Toda ko mu je Dalila v obliki Tine Gaber 

odrezala lase, simbol njegove moči, je šlo le 

še navzdol. Pokončali ga bodo sodobni Filistejci 

– Palestinci iz Levice. 

Anton Tomažič @AntonTomazic 

Iz Pravne prakse št. 44: Če plezaš na skladovnico 

hlodov ... 

Federico V. Potočnik @FVPotocnik 

Zdravniki smo najmanj obremenjeni v Evropi, 

pravi Keber. Ravno gledam, da ta trenutek zaključujem 

13. zaporedni dan v službi, večinoma na 

urgentnih deloviščih. Če bodo Jenull & co. uspeli 

kaj spremeniti, bo to na slabše, ker o zdravstvu 

nimajo pojma. Pazite se takih! 

124 23. 11. 2023

TEO PETROVIČ 

PRESETNIK 

Neživljenjski zakon 

o »štempljanju« bo veljal, 

LE INŠPEKCIJA BO PISALA 

KAZNI KASNEJE 

TEMA TEDNA 

V ponedeljek so kljub izraženim pomislekom in kritikam začela veljati strožja pravila 

evidentiranja delovnega časa. Zakon je aprila v Državnem zboru vladna koalicija 

enotno podprla, sedaj pa nekateri znotraj vlade ugotavljajo, da je zakon za mnoge 

poklice in podjetja neživljenjski in v praksi neizvedljiv. Minister za delo Luka Mesec 

je povedal, da bodo zakon, če bo treba, popravljali. 

11 

Zakon o evidencah sicer predvideva 

zapisovanje dodatnih 

podatkov o delovnem času, 

obveščanje delavca o podatkih 

iz evidence, obvezno trajno hrambo 

evidenc, obvezno vodenje elektronskih 

evidenc za kršilce zakonodaje ter 

višje globe in pooblastilo inšpektorjem 

za izrekanje glob v razponu. 

Gospodarski minister Matjaž Han 

(52) je priznal, da glede novega zakona 

prejema številne kritike in pritožbe. 

Meni, da zakon trenutno ni izvedljiv. 

»Zato je včasih, ko vidimo, da kaj ni 

mogoče, treba malo zadihati in poskusiti 

novelirati, kar se pač da,« je dejal. 

Zakon, ki velja za običajne državljane, 

za politično elito, ministre in 

poslance pa ne, je na noge dvignil delodajalce 

in marsikaterega zaposlenega. 

Po odločitvi koalicije Roberta 

Goloba (56) namreč delovnega časa ne 

bo treba evidentirati sodnikom, županom, 

visokošolskim učiteljem, državnim 

sekretarjem in tožilcem. 

PREOBREMENJENE BUTALE 

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije 

je vlado pozvala k zamrznitvi zakona, 

saj po njenem mnenju prinaša 

dodatno birokratsko oviro in finančno 

breme za gospodarstvo. Sami pa 

so, kot navajajo, predlogu zakona nasprotovali 

že od samega začetka in s 

konkretnimi primeri opozarjali na to, 

da zakona v praksi ne bo mogoče izvajati. 

»Zakon prinaša dodatno birokracijo, 

dodatne stroške delodajalcem, 

ne sledi novim oblikam dela, obenem 

pa ne prinaša nikakršnih zagotovil, 

da se zlorabe oz. kršitve ne bodo 

več dogajale,« je pojasnil predsednik 

OZS-ja Blaž Cvar. 

BORIS OBLAK 

Karikatura 

Mesec s štempljanjem 

»rešuje« težave delavcev 

124 23. 11. 2023

12 TEMA TEDNA 

»Nov sistem evidentiranja prinaša 

dodatno breme za delodajalce in delavce 

v storitvenih dejavnostih z visoko 

dodano vrednostjo. V naši panogi 

informacijske tehnologije si predvsem 

mladi želijo svobode na delovnem 

mestu in samostojnega razpolaganja 

s svojim delovnim časom. Ker jih tudi 

zaradi zakonodaje pri tem omejujemo, 

bežijo med normirane espeje in v tujino,« 

je za Forbes Slovenija dejal Igor 

Zorko, direktor IT podjetja ZZI. Dodal 

je: »Nalaganje dodatnih zakonskih 

bremen celotnemu gospodarstvu brez 

sposobnosti nadzora in ukrepanja nad 

tistimi, ki resnično kršijo pravice delavcev, 

ni pravi pristop. Kršitelje je treba 

učinkovito preganjati in kaznovati, 

ne pa zaradi tistih, ki izkoriščajo delavce, 

obremeniti tudi zaposlene.« 

»Vsa gospodarska združenja govorimo, 

kako je treba debirokratizirati 

gospodarstvo, ga poenostavljati, ne 

pa oteževati, narediti slovensko gospodarstvo 

konkurenčno. Zadnje čase 

pa se srečujemo le z dodatnimi obremenitvami 

gospodarstva,« je v oddaji 

24UR ZVEČER dejal predsednik 

Sekcije za promet pri Obrtno-podjetniški 

zbornici Slovenije Peter Pišek. 

»Gospodarstvo je tisto, ki ustvarja 

kapital. Kolikor je dobro gospodarstvu, 

toliko je dobro tudi družbi. Zdaj pa je gospodarstvo 

še dodatno kaznovano. To je 

nekorektno in nepošteno. Nimam drugega 

izraza, kot so Butale,« je bil kritičen. 

SINDIKATI KRITIČNI DO 

DELODAJALCEV 

Krovna sindikalna organizacija je kritična 

do delodajalcev, ki nasprotujejo 

novemu sistemu evidentiranja delovnega 

časa, in poziva politiko, naj v sistem 

ne posega. V Zvezi svobodnih sindikatov 

Slovenije (ZSSS), ki jo vodi Lidija Jerkič 

(61), so spomnili, da so na seji Ekonomsko-socialnega 

sveta septembra 

lani vsi trije socialni partnerji soglasno 

podprli spremembe Zakona o evidencah 

delovnega časa. 

V ZSSS ostro nasprotujejo »kakršnimkoli 

poskusom delodajalcev, ki bi 

pomenili zamrznitev oziroma prestavitev 

uporabe določb zakona o evidencah 

s področja dela in socialne varnosti 

in s tem povezane uporabe določb, ki 

se vežejo na evidenco delovnega časa«. 

»Ponovno želimo zelo jasno spomniti, 

da je delovni čas v skladu z Zakonom 

o delovnih razmerjih 40 ur in da je bilo 

124 23. 11. 2023 

Luka Mesec (36) je 

uzakonil evidentiranje, 

ki pa zanj in druge 

funkcionarje ne velja. 

treba evidence delovnega časa voditi 

tudi do sedaj. Spremembe v zakonu pomenijo 

zgolj to, da postane povsem jasno, 

koliko časa je delavec v resnici delal, 

kdaj je izrabil odmore in počitke, koliko 

nadurnega dela je opravil in ali dela v 

običajnem oziroma prerazporejenem 

delovnem času. Transparentnost torej, 

ki si jo vsi želimo,« so zapisali. 

Kritični so tudi do ministra Hana. 

»Izražamo začudenje, da tovrstni 

predlogi prihajajo od tistih, ki imajo v 

okviru programov svojih strank zaščito 

zaposlenih, njihovo dostojanstvo in 

spoštovanje človekovih pravic uvrščeno 

izredno visoko,« so še zapisali. 

POPRAVLJANJE 

Minister za delo Luka Mesec (36) je zavrnil 

možnost zamrznitve zakona. »Zakona 

ne bomo ustavljali, naredili pa bomo 

naslednje: odprli bomo elektronski predal, 

na katerega bodo lahko vsi, ki bodo 

naleteli na težave, sporočili predloge. Po 

potrebi bomo zakon, če bo treba, čez tri 

mesece odprli in ga popravljali.« 

Dejal je, da gre za zakon, ki je prestal 

vse faze potrjevanja. Nastal je v 

Ekonomsko-socialnem svetu, potrdila 

ga je vlada in zaključil se je v parlamentu. 

Ima dolgo zgodovino, pripravljale 

pa so ga zadnje tri vlade. Pojasnil je, da 

zakon ni namenjen temu, da bi komur 

Fotomontaža CITRUS 

koli omejeval svobodo, temveč da lahko 

inšpektorat izreče sankcijo v tistih 

panogah, v katerih se ljudem delovni 

čas ne plačuje. 

Glede izjem pri evidentiranju dela 

je dejal, da sami niso določali nobenih 

izjem. Delovni čas sodnikov odreja poseben 

zakon, funkcionarji in poslanci 

pa imajo svoje zakone, kar je več desetletij 

stara ureditev. Enako velja za 

visokošolske učitelje, ki so od nekdaj 

opredeljeni v svojem krovnem zakonu, 

je pojasnil. 

Mesec je poudaril tudi, da so evidence 

delovnega časa stare več desetletij 

in so bile narejene, da se zaščiti 

40-urni delovnik, da se ljudem plačujejo 

nadure, da se določi, kdaj je odmor 

za malico. Delodajalec pa na drugi 

strani lahko nadzira prihod in odhod 

na delo in lahko preverja opravljeno 

delo zaposlenih. 

Na Inšpektoratu RS za delo medtem 

napovedujejo zamik napovedane 

usmerjene akcije nadzora na začetek 

leta 2024. Kot so pojasnili za STA, so se 

za to odločili zaradi številnih novosti, 

ki čakajo podjetja. Ob tem so poudarili, 

da so vsem delodajalcem s sodelavci 

na Ministrstvu za delo »vedno na voljo, 

da nanje naslovijo strokovna vprašanja, 

preko katerih jim bodo nudili strokovno 

pomoč, da pravilno prenesejo 

novosti zakona«.

TEMA TEDNA 

13 

Komentar avtorja 

SAMO »ŠALABAJZERSTVO« ALI SISTEMSKO »ŠALABAJZERSTVO« 

»Zastavlja se vprašanje, ali je zakon o 

štempljanju izjema ali so vsi zakoni podobno 

šalabajzerski, ta pa je edini, ki je šalabajzerski 

na način, ki ga ljudstvo razume,« je 

bistveno vprašanje v zvezi z nesmiselnim, 

neživljenjskim in celo po besedah pomembnega 

člana vlade neizvedljivim zakonom na 

omrežju X postavil dr. Žiga Turk. Dodal je: 

»Jaz bi sumil, da gre za sistemsko šalabajzerstvo. 

Razložili pa vam bodo, da ne, da je 

vse drugo švicarske kakovosti.« 

Z Žigo Turkom bi se glede na učinke te 

vlade po dobrem letu in pol težko ne strinjali. 

S tega vidika je sprejem zakona, pri katerem 

lahko vsi državljani jasno vidijo, kako zanič 

je pripravljen, lahko tudi koristen, če nas bo 

doseglo spoznanje, kakšne zakonodajne 

izdelke producira razglašena Golobova vlada. 

Zato velja pritrditi še eni Turkovi modrosti: 

»Hvala Bogu za takšno vladno neučinkovitost, 

saj vse, kar naredi, stanje v Sloveniji obrne še 

na slabše. Predstavljajte si, da bi morali živeti z 

reformami, ki bi jih izpeljala ta oblast.« 

In še na eno podrobnost je vredno opozoriti. 

Odgovorni minister za delo Luka Mesec 

ima prav, ko se čudi, zakaj so zdaj vsi v zraku, 

če pa je zakon šel skozi vse parlamentarne 

procedure in tudi skozi Ekonomsko-socialni 

svet. Odgovor je enostaven: prej medijsko ni 

bil problematiziran, ker so mediji Goloba in 

njegovo vlado še jemali za svojo in so bili do nje 

protekcionistični. Zdaj, ko je Golob na levem 

zaledju odpisan, pa so seveda pri razkrivanju 

vladnih neumnosti pogumni tudi oni. Tokrat 

ima ta preobrat k sreči pozitivne posledice. 

LUKA SVETINA 

Ivo Boscarol: OTROŠKI VRTEC 

in njegove peščene potičke 

Zakon o evidencah delovnega časa, ki je stopil v veljavo, so v gospodarskih krogih soglasno 

raztrgali. Delodajalci so na nogah, ker gre po njihovem mnenju za nepotrebno dodatno 

administrativno obremenitev, ki se bo zažrla v njihovi dve najpomembnejši vrednoti: čas in 

denar. Dodatna papirologija prinaša dodatno delo lastnikom podjetij in uvaja socialistične 

metode v zdrava kapitalistično usmerjena zasebna podjetja. Dolgoletni podjetniki pravijo, 

da takšnih nesmislov ni bilo niti v Jugoslaviji. 

Delodajalci v uspešnih zasebnih 

podjetjih svojih delavk 

in delavcev z neživljenjskimi 

metodami, kot je natančno 

odmerjen čas za malico, praviloma 

ne obremenjujejo, saj vsak delavec pri 

sebi natančno ve, kaj mora narediti in 

prej niti ne gre domov. Tako večinoma 

povedo podjetniki, s katerimi smo se 

imeli v teh dneh možnost pogovarjati 

v uredništvu Domovine. Nekaterim se 

zdi zakon, ki ga je izsilila Levica tako 

bizaren, da jim je pod častjo karkoli komentirati, 

čeprav si nihče ne upa zakonu 

nasprotovati, saj vlada nepokornim 

že grozi z obiskom delovne inšpekcije. 

Pogovarjali smo se z Brankom Mehom, 

ki ima svoje mizarsko podjetje, 

tradicijo družina vodi že od leta 1937, 

posle je Branko Meh pred kratkim predal 

obema sinovoma. V najboljših časih 

so imeli več kot 20 zaposlenih, v 

zadnjih letih pa število variira med 5 in 

10, ker se je podjetje do neke mere tehnološko 

moderniziralo. »Seveda bomo 

sledili temu zakonu, ker so kazni, ki 

se napovedujejo, astronomske, vse od 

500 evrov do 20 tisoč evrov, takšna 

kazen pa lahko manjše podjetnike 

tudi uniči,« razlaga Branko Meh, ki 

se je slovenski javnosti v spomin najbolj 

zapisal kot dolgoletni predsednik 

Obrtno-podjetniške zbornice, ki se je 

zavzemal za čim bolj človeške pogoje 

za normalno delovanje podjetniškega 

sektorja tudi v času koronakrize in 

ukrepov tretje Janševe vlade. 

ŠTETJE MINUT 

»Zakon vidim kot dodatno obremenjevanje 

dela, podjetništva in gospodarstva. 

Je nepotreben, evidenca se je že 

zdaj uspešno izvajala. Striktno beleženje 

časov, kdaj je kdo prišel v službo in 

iz nje odšel ter koliko časa je bil na malici, 

ustvarja nepotrebne težave. Kaj pa 

bo s tistimi, ki bodo malo dlje na malici,« 

se sprašuje Meh, ki pravi, da kot 

lastnik podjetja nikoli ni kompliciral, 

če si je kdo za malico vzel več časa. »Se 

bodo zdaj tem delavcem po nepotrebnem 

odbijale ure, čeprav so naredili 

svoj posel?« Po njegovem gre za dodaten 

korak v napačno smer, saj nas birokratsko 

zapletanje na evropskem trgu 

dela gospodarsko nekonkurenčne. 

Meh pravi, da delodajalci nimajo 

veliko prostega časa. Privatni podjetniki 

se bodo zdaj namesto odmora 

morali ukvarjati s papirologijo in evidencami 

prostega časa: »V tistem času 

bi lahko počeli kaj koristnejšega, če že 

moramo delati. Ob udarcih, ki jih ta 

vlada zadaja slovenskemu gospodarstvu, 

se sprašujem, ali smo podjetniki 

res takšen nebodigatreba in ali so res 

vsi drugi več vredni.« Meh z ogorčenjem 

spremlja tudi napovedi delovne 

inšpekcije, da bo spoštovanje zakonodaje 

na terenu strogo preverjala že od 

začetka leta 2024. Po njegovih podatkih 

je primerov kršitev delovne zako- 

124 23. 11. 2023

14 TEMA TEDNA 

ŠTRANCAR O BUTALAH 

»Sedaj je svoboda in v imenu svobode 

bomo kmalu morali voditi tudi 

evidence o tem, kolikokrat gremo na 

WC, koliko časa smo na WC-ju, koliko 

vode porabimo za umivanje rok 

po veliki potrebi in koliko po mali. S 

tem bomo bistveno povečali konkurenčnost 

slovenskega gospodarstva 

in prisilili vse države na svetu, razen 

mogoče Kube in S. Koreje, da nam sledijo. 

S tem ukrepom bomo omogočili 

bistveno višje plače zaposlenim ter 

bistveno zmanjšali brezposelnost, saj 

bo za izvajanje teh ukrepov potrebna 

večmilijonska vojska ovaduhov. Še 

posebno bodo nad temi ukrepi navdušeni 

slovenski tajkuni in oligarhi, 

ki bodo s tem ukrepom podvojili svojo 

storilnost, še posebno v gradbenem 

sektorju. Slovenski parlament in vlada 

bosta pred dokončnim sprejetjem tega 

zakona ukrepe poskusno izvajala tri 

mesece in po potrebi dodala še ukrepe 

nadzora uporabe opojnih substanc. 

Nadzor nad tem poskusom bodo izvajali 

bivši predsedniki države,« je dejal 

direktor vipavske BIA Separations dr. 

Aleš Štrancar. 

Z razliko od podjetnikov v Slovenskem 

poslovnem klubu (SBC), ki so 

nodaje na leto med 200 in 800, zato bi 

se morala inšpekcija ukvarjati z delom, 

za katerega je poklicana, ne pa da se 

spravlja na vsa slovenska podjetja zaradi 

nekaj kršiteljev v množici več kot 

16 tisoč slovenskih podjetij. 

Meh, ki zase pravi, da je na trgu kot 

podjetnik preživel več kot 40 let, nikoli 

ni imel težav s svojimi delavci, niti s 

sindikati, vedno so se dogovorili v korist 

vseh. Pravi, da tudi njegovi delavci 

menijo, da je sprememba zakonodaje 

nepotrebna, saj bodo zdaj obremenjeni 

z vsako minuto na delovnem mestu. 

Delavci imajo večkrat za kakšno zamudo 

povsem legitimne razloge, denimo 

vremenske razmere na cesti. Meha 

obrtniki še vedno vsakodnevno kličejo 

in ga prosijo, naj jim nekako pomaga 

s svojimi vezami, saj so obremenitve 

gospodarstva neživljenjske. Zadnji 

udarec je napoved vlade, da bodo t. 

i. solidarnostni prispevek v državno 

blagajno prispevali samo delodajalci: 

»Politika se vmešava v odnos med delodajalci 

in delavci, ki deluje.« 

bili prejšnji teden na festivalu podjetništva 

na Brdu pri Kranju kritični do 

vlade, a so poudarili, da so bile doslej 

vse vlade enake, je Aleš Štrancar izpostavil: 

»To so res Butale. Minister 

Han je sedel v vladi, ki je ta zakon 

sprejela. Kot gospodarski minister ga 

očitno še pogledal ni, niti on niti četa 

njegovih svetovalcev na ministrstvu. 

Vse to so posledice kumrovške šole - 

»nikad radili, uvjek štrajkali...«. Če bi 

Han imel kanček vesti, bi se opravičil 

vsem zaposlenim in odstopil. Ampak 

od doktorjev s kumrovške akademije 

to ne moreš pričakovati.« 

Štrancar meni, da je aktualna 

levičarska vlada precej različna od 

prejšnjih desnosredinskih: »Mi je 

pravil eden od ministrov ene od Janševih 

vlad; na prvo sejo vlade je prišel 

nepripravljen. Ko ga je premier Janša 

povabil, da predstavi svojo točko na 

seji, se je zapletal. Pa je Janša še bolj 

vrtal, zelo konkretno, zelo podrobno, 

dokler ni minister začel jeclati. Janša 

mu je rekel, da če se to še enkrat ponovi, 

ga bo zamenjal. Janša je bil na 

sejah vlade vedno pripravljen. Vso 

noč pred sejo je študiral gradivo. Ampak 

za Butale je delo in sposobnost 

diktatorstvo, nesposobnost in lenoba 

pa demokracija.« 

SLABŠE KOT V JUGOSLAVIJI 

Meh, ki je v svoje podjetje še vedno vpet 

kot lastnik in prokurist, poudarja, da 

je njihovo podjetje obstajalo že v bivši 

državi, »ampak takih obremenitev 

nikoli ni bilo, takšnih nesmislov, ki se 

dogajajo pod to vlado – česa takega še 

nisem videl. Ne vem, kako bomo lahko 

še kakorkoli konkurenčni evropskim in 

Branko Meh (73), dolgoletni predsednik 

Obrtno-podjetniške zbornice. 

Facebook @branko.meh 

Ivo Boscarol (67), Pipistrel. 

Tomo Strle/CITRUS 

svetovnim podjetjem«. Opozoril je še 

na ohlajanje nemškega gospodarstva. 

Zaradi zakona je prejšnji teden pred 

sejo vlade počilo tudi na relaciji SD - 

Levica. Gospodarski minister Matjaž 

Han (52) je, čeprav je bila novela zakona 

usklajena na Ekonomsko-socialnem 

svetu (ESS), ki pa ga delodajalci bojkotirajo, 

medijem priznal, da je zakon neživljenjski 

in v praksi neizvedljiv. Pod pritiski 

gospodarstva, katerega zastopa, je 

pozval, naj se zakon dodela, ker ne funkcionira, 

minister za delo Luka Mesec (36) 

pa je Hana demantiral, da govori na pamet 

in da ima Slovenija zakon o evidencah 

tako ali tako že od leta 2006 ter da je 

zdaj samo noveliran. Dodal je, da zakon 

stopa v veljavo, podjetnike pa pozval, naj 

ministrstvu pišejo po elektronski pošti, 

če bodo imeli kakršnekoli težave. 

»POD ČASTJO« 

Na Domovini smo za komentar prosili 

tudi enega od najuspešnejših slovenskih 

podjetnikov, Iva Boscarola (67), ki 

je ob prodaji Pipistrela več deset milijonov 

evrov doniral tudi ajdovski občini 

(in državi). O noveli zakona ni želel razpredati, 

v ostrem odzivu je bil kratek in 

jedrnat: »Resnično mi je pod častjo komentiranje 

produktov, ki jih producira 

ta otroški vrtec, ki se niti notranje ne 

»Takih obremenitev nikoli 

ni bilo, takšnih nesmislov, 

ki se dogajajo pod to vlado – 

česa takega še nisem videl. 

Ne vem, kako bomo 

lahko še kakorkoli 

konkurenčni evropskim 

in svetovnim podjetjem.« 

124 23. 11. 2023

TEMA TEDNA 

15 

TWITTER @ZormanMatjaz 

Matjaž Zorman (52), Slovenia Eco Resort. 

more uskladiti, ali so peščene potičke, 

ki jih ustvarja, uporabne ali ne«. Dodal 

je še, da mu lani nihče ni verjel, ko je 

javno napovedoval, da bo imela Levica 

slej ko prej predsednika vlade. To se 

zdaj z Mescem, ki je ob odsotnosti nadomeščal 

premierja Goloba, uresničuje. 

Da vse glede novega zakona ni 

tako slabo, pa meni uspešen kamniški 

podjetnik Matjaž Zorman (52), lastnik 

turističnega produkta Slovenia Eco 

Resort, ki je animacija planšarije Velika 

planina »Ob uvedbi novega zakona 

razumem problematiko podjetnikov, 

predvsem tistih, ki so pretežno na terenu, 

štempljanjanje v delovno intenzivni 

panogi, ki deluje izven podjetja, 

bo predstavljalo problem. Naše podjetje 

deluje kot turistična destinacija, 

torej delujemo na eni lokaciji. Zakon, 

ki se uveljavlja, izvajamo že od samega 

JURE KNEZ 

»V današnjem času so za podjetje najpomembnejše 

vrline produktivnost, 

inovativnost in dodana vrednost. V 

našem podjetju v razvoju že dolgo 

več ne merimo ur, temveč opravljeno 

delo. Podobne principe bomo uveljavili 

tudi v drugih oddelkih, po uspešnosti 

pa sodelavce tudi nagrajujemo. 

Merjenje ur je preteklost, predlog 

zakona pa velik korak nazaj v razvoju 

podjetniške miselnosti, ki bo ne 

samo obremenil podjetja, temveč jih 

tudi potisnil korak nazaj v razmišljanju 

in omejil svobodo sodelavcev pri 

ustvarjanju,« je za Domovino dejal 

direktor trboveljskega Dewesofta in 

bivši predsednik Kluba slovenskih 

podjetnikov Jure Knez. 

odprtja, saj nam to olajšuje delo in evidence 

vseh delovnih področij,« pravi 

Zorman. Doda, da se njegovi zaposleni 

evidentirajo ob prihodu in odhodu, z 

novim zakonom pa bodo uvedli še evidenco 

malic in delovnih pavz. 

URESNIČEVANJE NAPOVEDI 

Matjaž Zorman pravi, da imajo njegovi 

zaposleni na striktnejše štempljanje« 

različne poglede. »Menim, da bodo zaposleni 

na slabšem, saj bodo evidentirali 

vsak odmor za cigaret, ki ga do sedaj 

niso, ampak po drugi strani bo sistem 

pravičnejši do nekadilcev.« Vendar je 

takšen sistem v letu 2023 preživet ali 

potreben? »Osebno menim, da je zakon 

nekoliko nepremišljen in na hitro uveden, 

ni potrebe po taki hitrosti. Lahko 

bi si vzeli čas in zadevo uvedli bolj premišljeno. 

Tako in tako vsa podjetja vodijo 

evidence o delovnem času, panika, 

ki nastaja, je nepotrebna.« 

O nepotrebnem birokratskem zaostrovanju 

v gospodarskem sektorju pa 

Zorman dodaja, da so volitve dale vlado, 

ki so jo ljudje izbrali. »V predvolilni kampanji 

so jasno napovedali znižanje plač 

in zvišanje davkov. In to sedaj imamo, 

saj izvajajo napovedano politiko. Iz vidika 

našega poslovanja bomo preživeli, 

ni pa to razvojni model. Ne moremo pa 

jamrati, ker je bilo to ponujeno na volitvah 

in narod je to izbral. Temu se sedaj 

prilagajamo. Trenutna vlada samo izvaja 

predvolilne napovedi,« še dodaja Zorman. 

Ali je to prava smer, pa bodo pokazale 

naslednje volitve, zaključuje. 

KAZNI 

Z globo od 1.500 do 20 tisoč evrov 

bo kaznovan vsak delodajalec, ki ne 

vodi, hrani ali ne posodablja evidenc 

in delavca pisno ne obvesti o podatkih 

iz evidence o izrabi delovnega 

časa. Za manjše delodajalce je predvidena 

globa od 300 do osem tisoč 

evrov, delodajalce posameznike pa 

od 150 do 1.200 evrov. 

Minister za delo Luka Mesec (36) je zavrnil možnost 

zamrznitve zakona. Levo Jure Knez (49), Dewesoft, 

desno Ivo Boscarol (67), Pipistrel. 


124 23. 11. 2023

16 

SVOBODNO GOSPODARSTVO 

INŠPEKTORICA KMETU 

ODVZELA 24 KRAV, eno je domov 

odpeljala kar aktivistka 

Štiri dni po uveljavitvi novega zakona o zaščiti živali, ki so mu kmetje ostro nasprotovali, 

je inšpektorica v spremstvu aktivistke brez opozorila zaplenila 24 glav živine kmeta Rudija Možgana 

iz Veniš pri Krškem. Eno kravo je domov vzela kar aktivistka, druge gredo v prodajo ali zakol. 

UREDNIŠTVO 

DRUŽINA MOŽGAN 

Prvi večji inšpekcijski odvzem 

živali se je zgodil takoj po uveljavitvi 

zakona. Veterinarska 

inšpektorica je na kmetiji Možgan 

blizu Krškega v spremstvu policije 

odvzela 24 glav govedi. »Iz zapisnika 

ni razvidno stanje na moji kmetiji, saj 

ne vsebuje natančnega in nedvoumnega 

zapisa ugotovitev, kako naj bi bilo 

ogroženo zdravje in življenje mojih živali. 

Inšpekcija pavšalno in nekonkretizirano 

navaja, da naj bi šlo za hude 

kršitve Zakona o zaščiti živali,« je za 

Dnevnik situacijo opisal Rudi Možgan, 

kmet, ki mu je bila odvzeta živina. 

INŠPEKCIJA Z AKTIVISTKO 

»Z ukrepanjem inšpekcije in načinom 

vodenja postopka se ne strinjam,« je 

rejec Rudi Možgan iz okolice Krškega 

napisal v uvodu ugovora na inšpekcijski 

zapisnik z dne 14. novembra 2023 in 

ustno odločbo o odvzemu vseh 24 glav 

govedi, ki jih je redil. Kaj konkretno je 

124 23. 11. 2023 

rejec zagrešil, v skopem inšpekcijskem 

zapisniku, pod katerega je podpisana 

veterinarska inšpektorica Danuša Štiglic, 

ne piše, prav tako ne, koliko živali 

mu je odvzela. Inšpekcijski zapisnik ne 

vsebuje niti izjav prisotnih. Pravila o 

pripravi zapisnika namreč velevajo, da 

je treba vse izjave strank v postopku zapisati 

dobesedno. 

Gre za inšpektorico, ki jo je želel 

predsednik vlade Robert Golob (56) 

poleti postaviti na čelo Uprave za varno 

hrano, veterinarstvo in varstvo 

rastlin, vendar je zaradi revolta v veterinarskih 

vrstah misel na to (za zdaj) 

opustil. Po poročanju Dnevnika je bila 

pri inšpekcijskem odvzemu goveda ves 

čas navzoča tudi Valerija Podgornik iz 

Društva za zaščito konj, ki je na družbenih 

omrežjih objavila čustven zapis. 

»Prejšnji petek dobim namig o kravah, 

ki naj bi živele v obupnih življenjskih 

razmerah. Inšpektorica novomeške 

območne izpostave Uprave za varno 

hrano se je takoj odzvala in šli sva 

pogledat. Med vsemi tistimi kravami, 

ki so šle za mano do ograje, me gledale 

s prosečimi očmi, je bila kravica, ki 

je prva tekla za mano čisto do konca 

ograde in mukala, kakor da me prosi: 

Ne me pustiti tu! Ta kravica je prišla 

čisto do mene, pustila je, da sem ji 

dala vrv okrog rogov. Šla je z mano na 

prikolico kakor kuža. Ko smo jih v prav 

za to namenjenem hlevu razkladali, je 

ta kravica tekla okrog ograje za mano, 

in ko sem šla skozi vrata, je z najbolj 

jokajočim glasom zaklicala za mano: 

Neeeeeeee. Priznam, zlomila sem se. 

Solze so lile iz oči, v prsih me je tako 

zelo bolelo, da sem imela občutek, da 

bom vsak čas omedlela.« 

KMET VSE OČITKE ZAVRAČA 

»Poudarjam, da je imelo govedo na 

naši kmetiji dostop do hrane in vode. 

Odvzete živali niso bile shujšane, bile 

so v primernem rejnem stanju in imele

SVOBODNO GOSPODARSTVO 

17 

Na roko napisan zapisnik je edini dokument, 

na podlagi katerega so zaplenili govedo. 

so možnost paše. Predel s hlevom, ki ga 

je inšpektorica fotografirala, je zaradi 

močnega deževja v preteklem tednu 

trenutno blaten. V nekaj dneh suhega 

vremena se bo stanje bistveno izboljšalo 

in tla ob napajalniku bodo suha, 

zbita in shojena. V ta del živina pride le 

po priboljške, se hladit in napajat. Napajalnik 

vsakodnevno pregledujem, ga 

po potrebi očistim in poskrbim, da ima 

živina na voljo pitno vodo,« je še zagotovil 

Rudi Možgan za časopis Dnevnik. 

»Takšne arogance še nisem doživel. 

Inšpektorica nam ni dala možnosti, da 

bi popravili, če je bilo kar koli narobe. 

Vedla se je, kot da živali napol mrtve 

ležijo v blatu ali da so polne parazitov. 

Ponavadi inšpektor najprej opozori, 

izda ureditveno odločbo, zdaj pa 

so kar prišli in na odprtem pašniku, 

velikem tri hektarje, na silo naložili 

vseh 24 glav živine. Ni res, da so bile 

živali shirane. S fotografij je vidno, da 

so bile lepo rejene in v dobri kondiciji. 

Če ne bi bile, jih ne bi štiri ure in pol 

lovili po pašniku, preden jim jih je uspelo 

natovoriti in odpeljati. Res pa je, 

da so bile blatne. Na mestu, kjer čakajo 

na priboljšek in kjer se napajajo, se je 

naredilo blato. V tem vremensko zelo 

neugodnem letu se borimo s hudournikom, 

zato prikolice s krmo prestavljamo 

meter po meter, da so živali, ki 

so od rojstva ves čas na paši, čim bolj 

na suhem. Ne redimo jih zato, da bi 

jih mučili. Sin je nameraval po novem 

letu postati mladi prevzemnik kmetije, 

toda zdaj je njena prihodnost uničena,« 

je vidno pretresen situacijo komenitral 

Rudi Možgan. 

Poleg tega je za več medijev pojasnil, 

da je kar 15 let ustvarjal to čredo, 

jo selekcioniral in skrbel zanjo. Krave 

in telice so bile breje, poleg je bil tudi 

plemenski bik za novo selekcijo. Krave 

so bile simentalke, bikec pa pasme limuzin. 

To ni klavna živina, ampak za 

nadaljnjo rejo, vredna preko 50.000 

evrov. Kmet Rudi Možgan se je sicer na 

sklep inšpektorice pritožil, saj odvzem 

brez navedbe skupnega števila živali 

in njihovih identifikacijskih številk 

predstavlja kršitev zakonodaje o označevanju 

živali. Nedopustno je tudi, da 

inšpekcijski zapisnik ne vsebuje podatkov, 

kaj se je zgodilo s potnimi listi, 

ki morajo vedno spremljati žival. Trdi, 

da je inšpekcija s premikom živali kršila 

zakonodajo s področja zdravja ter 

identifikacije in registracije živali. 

»Odločbe, s katero bi inšpekcija ugotovila 

neustrezno stanje živali in podala 

zahteve za sanacijo, nisem prejel,« je v 

ugovoru zatrdil Rudi Možgan. Posledično 

zahteva preklic vseh ustno izrečenih 

in v zapisniku navedenih inšpekcijskih 

ukrepov. Zahteva tudi, da mu nemudoma 

vrnejo vse odpeljane živali. 

Inšpekcija je več ur lovila preplašeno 

govedo po velikem pašniku. 

STROKA NA STRANI KMETA 

Odvzem 24 glav goveda na kmetiji Možgan 

blizu Krškega je bil pretiran, nesorazmeren 

in nezakonit ukrep, so ocenili 

na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije 

(KGZS). Po zakonu je odvzem živali 

skrajen ukrep, ko gre za ogrožanje 

zdravja ljudi in živali, v tem primeru pa 

ni bilo tako, so opozorili. 

Živali res niso bile rejene v povsem 

optimalnih pogojih, vendar pa niso 

imele nobenih negativnih posledic zaradi 

take reje. Imele so tudi možnost 

umakniti se iz blata na pašnike, so 

ocenili v zbornici. Navedli so, da pooblastilo 

o odvzemu po Zakonu o veterinarskih 

merilih velja samo v izjemno 

nujnih primerih, ko gre za ogrožanje 

zdravja živali ali ljudi. Ta primer po 

presoji zbornice ni bil izjemno nujen, 

zato bi moral skrbnik živali najprej dobiti 

odločbo, da popravi stanje, in rok, 

v katerem mora to storiti. 

Zbornica zato od Ministrstva za 

kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 

zahteva uvedbo takojšnjega izrednega 

strokovnega nadzora postopka ter ukrepanje 

v skladu z zakonom in povrnitev 

škode. Kaj konkretno je rejec zagrešil, v 

inšpekcijskem zapisniku ne piše, prav 

tako ne, koliko živali je bilo odvzetih. 

ODKUP AKTIVISTOV 

Na družbenih omrežjih je potekala akcija 

zbiranja donatorskih sredstev za odkup 

ene od krav, ki je še posebej ganila 

Valerijo Podgornik iz Društva za zaščito 

konj. Kot je samooklicana zaščitnica 

živali zapisala na družbenem omrežju, 

je bila Aja, tako je kravo poimenovala, 

»veterinarsko pregledana, razparazitena 

in odhaja domov. V domek, kjer bo 

srečna in zadovoljna živela še z dvema 

kravicama, kjer ne bo treba stati do trebuha 

v blatu, kjer jo bo vsak dan čakalo 

sveže nastlano in očiščeno ležišče, kjer 

bo imela dovolj hrane in sveže vode.« V 

čustvenem zapisu je kravi zaželela dolgo 

in srečno življenje in ji položila na srce: 

»Nekoč, ko bo prišla najina ura slovesa, 

se bova nekje spet srečali. Do takrat pa 

vedi, da bomo zate skrbeli bolj, kakor 

skrbimo marsikdaj zase.« 

»Moje živali so odpeljali z več tovornjaki. 

Dogajanje je zanje stresno, še posebej 

za mlajše, ker so teličke ločili od 

mam. Ni jasno, kam so živali odpeljali, 

niti kdo je njihov začasni oskrbnik,« 

pa je povedal rejec Rudi Možgan. Ker 

odvzem živali dojemajo kot krajo, so Možganovi 

na policijo vložili ovadbo. 

124 23. 11. 2023

18 

POŽAREPORT 

BOJAN POŽAR, 

POZAREPORT.SI 

Komentar 

TRIJE KANDIDATI 

ZA MANDATARJA 

pri Kučanu, četrtega naj bi 

testiral celo Golob 

Nekaj se bo zagotovo zgodilo, vendar ni še čisto jasno kaj. Tudi Golob naj bi iskal 

izhod iz situacije. Govori se o treh imenih za zamenjavo: Zoran Janković, Stojan Petrič 

in Alenka Bratuškek. 

Tudi v vladni koaliciji 

ali blizu vlade je vse 

več prepričanih, pa 

naj se sliši še tako zarotniško, 

da je Vesna Vuković 

(52), zloglasna generalna sekretarka 

Gibanja Svoboda, res 

poslala Roberta Goloba v ljubljanski 

klinični center, da ga 

v javnost lansira kot žrtev. V 

ta – sicer velikokrat uspešen – 

scenarij žrtve naj bi sodila tudi 

najnovejša pisanja Tine Gaber 

(37) po družbenih omrežjih. 

Del tega naj bi bilo tudi Golobovo 

imenovanje Luke Mesca (36) 


za začasnega predsednika vlade (to naj 

bi po tem scenariju morda trajalo celo 

dlje, ne samo nekaj dni), kar naj bi po 

mnenju ožjega Golobovega kroga malo 

pomirilo Kučana (82). 

Toda kot pravi eden od vidnih politikov 

SD, se bo nekaj zagotovo zgodilo, 

vendar še ni čisto jasno kaj. Tudi Golob 

naj bi iskal izhod v sili, zato ni izključeno, 

da bi oz. bo kot premier odstopil iz 

zdravstvenih razlogov. 

ISKANJE MANDATARJA 

Kučanov krog naj bi imel tri kandidate 

za tako imenovanega tehničnega mandatarja, 

kar je seveda samo igra besed, 

da vse ne izgleda preveč politično. Vsi 

trije se sicer ponujajo predvsem sami. 

Ljubljanski župan Zoran Janković 

(70) z argumenti, da je absolutno 

najsprejemljivejši za poslanke in 

poslance Gibanja Svoboda, vendar ne 

sme izgledati, kot da on ruši Goloba. 

Težava za Jankovića pa je, da je zunaj 

Ljubljane praktično nesprejemljiv. 

Stojan Petrič (74), lastnik skupine 

Kolektor in Dela, se prav tako zelo 

ponuja sam. Star je 74 let (štiri leta 


Imena za možnega naslednika Goloba: Zoran Janković (70), ki mu po zmagi na volitvah 2011 ni uspelo sestaviti 

vlade, nekdanja premierka Alenka Bratušek (53) in poslovnež Stojan Petrič (74). 

starejši od Jankovića), a telesno povsem 

dobro, ima dovolj denarja, časnika 

Delo in Slovenske novice vodi s 

trdo roko, tudi direktno, rad pa bi še 

malo užival v oblasti in slavi (zakaj se 

ne bi namesto Goloba on rokoval in 

fotografiral s francoskim predsednikom 

Emmanuelom Macronom (45)), saj 

se ima celo za »cesarja iz Idrije«. No, 

del ljubljanske elite ga sicer obravnava 

kot tipičnega preveč ambicioznega 

provincialca. Petriča pa so kot kandidata 

za novega mandatarja očitno že 

identificirali tudi v nasprotnem levem 

taboru, zato sta Vukovićeva in Damir 

Črnčec (50), državni sekretar na Ministrstvu 

za obrambo, že izdala ukaze za 

napade nanj, in sicer v reviji Reporter. 

Tretja pa je neverjetna Alenka Bratušek 

(53), trenutno Golobova ministrica 

za infrastrukturo, ki je tako ali 

tako že ves čas prepričana, da je dejansko 

najsposobnejša oseba za vodenje 

države. 

TESTIRANJE ROPA 

Toda novega mandatarja naj bi iskal 

tudi Golob sam. Govori se namreč, da 

PROFIMEDIA 

je po telefonu klical Toneta Ropa (62), 

zadnjega predsednika vlade iz vrst 

LDS, ki je kasneje prestopil med Socialne 

demokrate, ali bi vskočil kot predsednik 

vlade, če bi se on moral iz zdravstvenih 

razlogov umakniti. Povedano 

drugače: Golob si misli, da če že res 

mora spakirati, je bolje, da on določi 

naslednika na Gregorčičevi. 

Mimogrede, Rop je tudi mož Melite 

Župevc (45), Golobove državne sekretarke 

za strateške komunikacije, in mu 

doslej, v času vlade Roberta Goloba, ni 

uspelo postati niti član nadzornega 

sveta Banke SID, zdaj ga pa Golob kliče, 

ali bi bil premier. Hja, vsaj nenavadno. 

Ampak med Ropom in Golobom se 

očitno res nekaj dogaja, saj neki drugi 

viri iz Gibanja Svoboda pripovedujejo, 

da se je Toneta Ropa kot kandidata 

za mandatarja res preverjalo med 

nekaterimi poslanci Gibanja Svoboda, 

ali bi bil sprejemljiv za mandatarja. 

Nekateri pa naj bi to razumeli, da 

gre za nagajanje Golobu. 

 

124 23. 11. 2023

Komentar 

ROK ČAKŠ 

PROFIMEDIA 

Ali si slovenska 

reprezentanca zasluži 

EVROPSKO PRVENSTVO 

V NOGOMETU 

ŠPORT 

Slovenska nogometna reprezentanca je z zmago nad Kazahstanom osvojila 2. mesto 

v skupini H in se po 24 letih ponovno uvrstila na evropsko nogometno prvenstvo. 

Med 14. junijem in 14. julijem naslednje leto se bo s 23 drugimi evropskimi 

reprezentancami v Nemčiji borila za evropsko nogometno krono. 

19 

Ali si slovenski nogometaši s 

svojimi igrami nastop na četrtem 

velikem tekmovanju za 

Slovenijo res zaslužijo, so se 

vprašali mnogi potem, ko so jih pred 

dnevi Danci soočili z realnostjo, kam v 

evropskem nogometu spadajo. Ni malo 

ljudi, ki so že ob kvalifikacijskem žrebu 

izpostavili, da je Slovenija v eni od 

najlažjih skupin in da bo vse drugo kot 

uvrstitev na EURO 2024 razočaranje. 

ŠIRITEV ŠTEVILA 

Dejstvo je, da slovenska reprezentanca 

po kakovosti ne spada v prvi, morda niti 

ne v drugi razred evropskega nogometa. 

A Evropsko prvenstvo z razširitvijo 

iz leta 2016 sprejme 24 ekip in to je preveč, 

da bi nastopile le prvorazredne reprezentance. 

Ali so vedno nove širitve 

števila udeleženk evropskih in svetovnih 

prvenstev smiselne (za EURO že 

razmišljajo o 32 ekipah, na SP 2026 pa 

bo nastopilo 48 reprezentanc), je tema, 

vredna razprave. Nedavno se je o njej 

negativno izrekel selektor zlate slovenske 

generacije, Srečko Katanec (60): »Če 

ste dobri, se boste uvrstili. Če niste, iščete 

neke priložnosti in višate število 

udeleženih ekip. Kmalu bo vseeno, če 

vključimo 150 držav ali pa kar vse reprezentance 

sveta. Osebno imam raje 

manjše število ekip, da je kakovost nogometa 

višja in da se je treba boriti za 

to, da si zraven.« 

Jasno je, da so tovrstne širitve posledica 

komercialnih interesov, ki vse 

pogosteje nadvladajo tekmovalne. Po 

drugi strani pa manjšim državam in 

reprezentancam, kot je tudi slovenska, 

povečajo možnosti, da se tu in tam 

uvrstijo na katero od velikih tekmovanj. 

Sloveniji se je s skupino, iz katere 

je bila uvrstitev realno mogoča, saj so 

za 2. mesto kandidirale reprezentance 

istega kakovostnega razreda, priložnost 

ponudila. Selektor Kek (62) in naši 

nogometaši so jo izkoristili. 

POTENCIAL ZA NAPREDEK 

Vsakršna razmišljanja o tem, da Slovenci 

po kvaliteti na evropsko prvenstvo ne 

sodijo, so zato odveč, saj so si ga priigrali 

pošteno, na igrišču, z neposrednimi 

tekmeci za uvrstitev. Matjaž Kek je v petih 

letih svojega drugega selektorskega 

mandata postopoma, a zanesljivo zgradil 

trdno jedro ekipe. Hrbtenico tvorijo 

vratar najvišjega kakovostnega razreda 

Jan Oblak (30), kakovostni branilec, ki 

še napreduje, Jaka Bijol (24), prav tako 

kakovostni zadnji vezist Adam Gnezda 

Čerin (24) ter napadalec, ki se razvija v 

Spektakularni gol Slovenije v zadnji 

tekmi kvalifikacij v Ljubljani. 

svetovno klaso, Benjamin Šeško (20). 

Kek ima na razpolago še nekaj fantov, 

sposobnih prinesti dodano vrednost. 

Med njimi trenutno izstopata Aljaž 

Šporar (29) in na zadnji tekmi izvrstni 

Petar Stojanović (28). 

Veseli dejstvo, da omenjeno jedro 

ekipe še ni zaključilo s svojim razvojem, 

tako individualnim kot kolektivnim. 

Pri napredku posameznikov in 

kolektiva kot celote ima Slovenija dovolj 

rezerve za dvig kvalitete in lažje 

pariranje vrhunskim reprezentancam, 

s katerimi se bo pomerila v Nemčiji čez 

osem mesecev. 

Če bomo na EURO želeli igrati kolikor 

toliko vidno vlogo in morda prvič 

na velikih tekmovanjih narediti preboj 

iz skupine v nadaljnje tekmovanje, bo 

napredek nujen. A vendar, danes so 

dovoljene sanje, jutri je nov dan. 

124 23. 11. 2023

20 INTERVJU 

JANA KRAPEŽ TROŠT, EKONOMISTKA IN SODIREKTORICA 

Ne moreš USPETI, 

če kdaj NE PADEŠ 

Zdravilo za raka se preizkuša. – Državna agencija Spirit je zaradi malenkosti 

skoraj uničila podjetje BIA Separations. – Mogoče je bil Aleš Štrancar preglasen pri kritiziranju 

nepoštene politike. – Slovenca je treba poriniti, da zapusti cono ugodja, kjer uspeh ni stoodstoten. 

– Slovenija je družini prijaznejša od ZDA. – Mama mi je v otroštvu prepustila vse, kar sem zmogla sama. 

– Od otrok zahtevam, da se ukvarjajo z enim kolektivnim športom. 

TINO MAMIĆ 

TOMO STRLE/CITRUS 

124 23. 11. 2023

INTERVJU 

21 

Bia Separations praznuje 25 let. 

Danes je to podjetje vredno več kot 

pol milijarde evrov, kako pa je bilo 

na začetku? Se je začelo v garaži, 

kot radi rečemo? 

Začelo se je, še preden je bilo podjetje 

ustanovljeno, z doktoratom Aleša 

Štrancarja. Več kot šest let je razvijal 

idejo, da je potem nastalo podjetje v 

tehnološkem parku v Ljubljani. Leta 

2011 smo se morali seliti zaradi potreb 

po prostoru in zahtev strank. Potrebovali 

smo stabilno okolje za proizvodnjo. 

Odločitev, da se gre ven iz Ljubljane, je 

bila Štrancarjeva: imeli smo več možnosti, 

med njimi Ljubljano, Ajdovščino 

in celo Avstrijo. Ljubljana je bila bistveno 

dražja, zato smo izbirali med 

Avstrijo in Ajdovščino. Občina nam je 

ponudila roko, od države pa smo dobili 

subvencijo, zato smo šli na Vipavsko. 

No, potem smo zaradi subvencije imeli 

velike probleme … 

Kakšno je bilo podjetje prej 

in kakšno je zdaj? 

Osebje je bilo na začetku bolj znanstveno 

orientirano. Delovali smo bolj kot 

znanstveni inštitut. Imeli smo ogromno 

strokovnega znanja, ne pa toliko 

praktičnosti in uporabnosti za stranke. 

Nismo tako poslovno razmišljali kot 

danes. To je bil proces skozi leta: treba 

se je bilo vedno bolj prilagajati stranki. 

Kaj proizvajate? 

Po domače ali strokovno? (smeh) 

Po domače. 

Izdelujemo filtre. Posamezne zdravilne 

učinkovine spustimo skozi filtre in odstranimo 

»umazanijo«, ki ne sme biti 

notri. Če pogledamo na primer cepivo 

– iz njega odstranimo vse oz. čim več 

snovi, ki povzročajo stranske učinke. 

Večina proizvodnje 

je usmerjena v filtre? 

Več kot 90 % prihodkov prinaša prodaja 

filtrov monolitnih kolon. Delno imamo 

tudi stranke, ki jim ponujamo storitve, 

da jim pomagamo pri procesu čiščenja 

zdravilnih učinkovin – poleg naših kolon 

prodajamo tudi znanje, kako se to 

naredi. Zadnja leta imamo tudi tržno vse 

pomembnejši produkt PATfix, to je HPCL 

produkt, za katerega smo razvili tudi 

računalniški progam, ki je stranki bolj 

prijazen in pomaga analizirati proces čiščenja, 

torej spremljanje in kvantitativno 

vrednotenje prisotnih beljakovin, virusov, 

pDNA in drugih velikih biomolekul. 

Znani ste tudi zaradi razvoja 

zdravila proti raku 

in zdravljenja malega Chrisa. 

Kako vam je to uspelo? 

Mislim, da nam vse stranke, s katerimi 

danes dolgoročno sodelujemo, zaupajo. 

V času, ko so bili v stiski, smo jim priskočili 

na pomoč. Iskali so rešitev, a je 

sami niso mogli najti ali pa za to niso 

imeli časa. Na podlagi tega zaupanja 

smo zgradili odnos. To je bilo tudi v 

primeru razvoja zdravila Zolgensma od 

podjetja Avexis (sedaj Novartis). V Sloveniji 

je to zdravilo poznano preko zbiranja 

sredstev za dečka Chrisa. Za razvoj 

je podjetje Avexis poslalo njihovega 

tehnološkega vodjo, ki je več kot pol leta 

preživel v Sloveniji; skupaj smo razvili 

proces čiščenja. Potem so lahko dovolj 

hitro spravili naprej na trg celoten produkt. 

Veliko vodilnih oseb Avexisa je 

pri prodaji podjetja Novartisu odšlo in 

sedaj sodelujemo s številnimi novimi 

podjetji, ki so jih nato ustanovili. Naš 

glavni doprinos k njim je ta, da smo jim 

stali ob strani in pomagali z rešitvijo, ko 

so to potrebovali. 

So vaši filtri namenjeni 

čiščenju cepiv? 

Ko narediš cepivo, vedno lahko pride 

do stranskih učinkov, ki so lahko 

škodljivi za zdravje. Vse je odvisno od 

procesa in uporabljenih produktov ter 

od tega, kako se cepivo očisti. Kjer sodelujemo, 

je naš cilj vedno doseči zelo 

visoko čistost. Ni pa nihče od proizvajalcev 

cepiv proti covid-19, s katerimi 

sodelujemo, iz Evrope. 

Na obletnici ste govorili tudi o zdravilu 

proti raku. V kakšni fazi je? 

Zdravilo se preizkuša in je v tretji klinični 

fazi. Torej je naša stranka že daleč, 

v zadnjih fazi testiranja. 

To je stvar mesecev ali let? 

Odvisno, kako dobri bodo rezultati. 

Lahko traja leto, če pa rezultati ne bodo 

popolni, če bo kakšen neuspeh, se lahko 

rezultati zavlečejo za 5–10 let. Komercializacija 

zdravil je vedno zelo dolg proces. 

Pri Zolgensma je testiranje potekalo zelo 

Vipavska dolina 

je slovenska 

Silicijeva dolina. 

hitro, saj gre za redko, življenjsko nevarno 

otroško bolezen. Običajno mine 

10–20 let, preden pride na trg, Zolgensma 

pa so naredili v petih letih. 

Vaše zdravilo za raka je samo 

za eno vrsto? 

Da, v tem primeru se osredotoča stranka 

na eno vrsto raka. 

Je to cepivo ali zdravilo? 

Zdravilo za zdravljenje raka. Tako kot 

pri sladkorni bolezni – namesto dodajanja 

inzulina bomo lahko bolezen zdravili 

z gensko terapijo. 

Ko vidimo vaše uspehe, vključno 

s prodajo podjetja za najmanj 440 

milijonov evrov, nas preseneti, 

da je bilo podjetje praktično pred 

stečajem, v katerega ga je hotela 

spraviti državna agencija Spirit. 

Pri tem je po mojih informacijah 

osebno sodeloval takratni minister 

Zdravko Počivalšek. 

Kako je to mogoče? 

Ko smo se selili v Ajdovščino, smo dobili 

subvencijo za gradnjo stavbe in smo se 

med drugim zavezali tudi o številu novih 

zaposlitev. Izpolnili smo vse pogoje 

pogodbe razen zahtevanih novih zaposlitev, 

saj smo s selitvijo v Ajdovščino 

nekaj zaposlenih izgubili, ker se niso 

bili pripravljeni seliti. Po 11. členu pogodbe 

bi morali samo proporcionalno 

vrniti subvencijo, saj smo več kot 50 % 

zahtev izpolnili, nam pa tega niso upoštevali, 

ampak so nam celo zaračunali 

visoke obresti. Tožbo smo na prvi stopnji 

dobili, a jo izgubili na drugi. Zaradi 

malenkosti so skoraj uničili podjetje. 

Človek se vpraša: zakaj je to hotel 

minister in zakaj je agencija Spirit 

hotela uničiti podjetje? 

Mogoče je bil Aleš Štrancar preglasen 

glede kritiziranja nepoštene politike? 

Ne vem, drugega razloga ne vidim. Kaj 

bi lahko oni imeli od tega? 

Kako so ti zunanji pritiski vplivali 

na kolektiv, na delo? 

Zaposleni se z vsebino niso ukvarjali, s 

tem se je ukvarjalo vodstvo. Finance pa 

so močno vplivale na celotno podjetje, 

ker so plače nekaj časa zaostajale. Zato 

se je precej ljudi odločilo oditi. Ko sem 

prišla leta 2014, nas je bilo okrog 90, 

potem smo del našega laboratorija v 

Ljubljani prodali Labeni in nas je ostalo 

okoli 70. Tik pred prisilno poravnavo 

124 23. 11. 2023

22 INTERVJU 

nas je bilo samo še okoli 40. Če me sedaj 

kdo vpraša, se je junija 2016 začelo najlepše 

obdobje – kljub dejstvu, da smo 

začeli s postopkom prisilne poravnave. 

Stvari so se normalizirale, poslovanje 

je začelo rasti, ekipa, ki je ostala, je bila 

zelo zagreta, vzdušje je bilo izjemno. 

Prečistili smo se, če rečem po domače. 

Ostali so samo tisti, ki so zaupali in 

verjeli v Štrancarjevo strategijo. To se je 

potem poplačalo. 

Na obletnici je bila s strani nemških 

lastnikov glavna pohvala ta, 

da je Aleš Štancar borec. V Sloveniji 

pa to lastnost radi označimo za 

konfliktnost? 

V podjetju vidimo dr. Štrancarja kot 

borca, ker se vedno bori za zaposlene in 

za stranke. Štrancar nikoli ne bo rekel, 

da se česa ne da, vedno bo iskal rešitve. 

Se temu reče konfliktnost? Dvomim. 

Predstavnik nemškega lastnika je, 

ko so kupili BIA, tudi rekel, 

da so dobili veliko več kot samo 

tehnologijo, da so dobili ekipo. 

To je bilo presenetljivo in spet je 

uporabil isti izraz: rekel je, da so 

124 23. 11. 2023 

ljudje zelo borbeni. 

Kakšen je borben kolektiv? 

Da se borimo za projekte, za stranke. Tudi 

naši zaposleni se trudijo skupaj z vodilnimi. 

Sartorius je res veliko podjetje, sploh 

v zadnjih letih je zelo zraslo. Mislim, da 

so tudi oni opazili, da nismo tako majhni 

in nepomembni. Vidijo razliko, da je kdo 

lahko majhen, a hkrati borben, vztrajen, 

odločen. Mogoče nas jemljejo kot borbene, 

ker se tudi naproti njim v nekem smislu 

borimo za svoje pravice. 

Je ta borbenost Štrancarja in vašega 

kolektiva pripomogla k temu, da 

podjetje ostaja v Ajdovščini? Bi z 

drugačnim kolektivom, drugačnim 

vodstvom podjetje preselili? V času 

boja s Spiritom in avstrijskimi lastniki 

se je pojavila teza, da Avstrija 

pogojuje prihod Magne v Slovenijo 

z uničenjem podjetja BIA oziroma s 

selitvijo tehnologije na Dunaj. 

Če gledam podjetja, ki jih je kupil Sartorius, 

niso nikjer podjetij zapirali ali 

selili. Ne gre samo za borbenost, ampak 

tudi za strategijo. Selitev celotne 

proizvodnje iz Ajdovščine v Nemčijo 

ne bi bila smiselna, saj je tam delovna 

Doktorica ekonomskih znanosti Jana 

Krapež Trošt (37) je ob dr. Alešu Štrancarju 

sodirektorica v podjetju Sartorius 

BIA Separations iz Ajdovščine. 

Podjetju se je pridružila leta 2014 kot 

vodja pisarne podružnice BIA Separations 

INC v ZDA. Študirala in študijsko 

izpopolnjevala se je v Ljubljani, na 

Japonskem in v ZDA. S soprogom in 

otrokoma živi v Ajdovščini. 

sila dražja. Zna pa se zgoditi, da bodo 

v prihodnje želeli kaj poenotiti. Zato je 

pomembno, da se znaš boriti. 

Zaradi strategije podjetja in uspehov, 

ki jih ima, se bo podjetje tukaj 

precej širilo? 

Tukaj se bo vsa tehnologija razvijala še 

naprej. Ne samo proizvodnja, ampak 

tudi razvoj. V ta center odličnosti spadajo 

tudi druga podjetja, ki jih je Sartorius 

kupil. Skupaj želimo narediti preboj do 

trga z dobro prodajno mrežo, da bomo 

lahko zadovoljevali naše stranke še bolj 

učinkovito kot v zadnjih dveh letih. Saj 

smo delali dobro, a vendar bi lahko bilo 

bolje. Načrtujemo dodatne laboratorije, 

novo proizvodnjo, nove pisarne. 

In nove zaposlitve? 

Vse, kar smo prikazali kot vizijo ali 

plan, torej celoten kampus, bo zgrajeno, 

ko bo tudi prodaja zrasla. V končni fazi 

to pomeni dodatnih 200 zaposlenih. 

Več kot 500 milijonov vrednosti prodaje 

monolitov pa je točka, ko bo treba 

zaradi varnosti in dostopnosti odpreti 

proizvodnjo tudi na drugi lokaciji.

INTERVJU 

23 

Če primerjate vaš kolektiv z drugimi: 

ali so drugi kolektivi v državi 

dovolj samozavestni in borbeni? 

Tu ne bom sama ocenjevala, temveč 

bom pa uporabila prispodobo našega bivšega 

CSO (Chief Scientific Officer). Pete 

Gagnon iz ZDA je rekel, da imamo Slovenci 

izjemno dosti znanja, ampak se ga 

bojimo preizkusiti, ker se preveč bojimo 

poraza. To je njegova teorija: Slovenca je 

treba poriniti, da zapusti cono ugodja, 

kjer uspeh ni stoodstoten. To mi je ostalo 

v spominu in se mi zdi, da nas res 

dobro opiše. Če primerjam naše podjetje 

z drugimi, se mi zdi, da delujemo precej 

drugače. Mogoče tudi zato, ker je večina 

kadra naravoslovno usmerjena, veliko 

imamo raziskovalcev, ki vedno težijo k 

inovacijam. Meni je tu res zelo všeč in ne 

bi zamenjala. (smeh) 

Kaj pa ZDA, kjer ste študirali 

in delali? Kakšne so razlike 

v podjetniškem duhu v primerjavi 

s Slovenijo? 

V ZDA se na trgu giblje več denarja. 

Tudi če jim ne uspe, bodo dobili še eno 

priložnost. Pri nas pa se mi zdi, da je 

Slovenija tako majhna – če ti nekaj ne 

uspe, to vidijo vsi in neuspeh se še vedno 

jemlje negativno. V ZDA je neuspeh 

dokaz, da si bil pogumen in si poskusil. 

Ne moreš uspeti, če kdaj ne padeš. 

Pri nas je ravno obratno? 

Od kod izvira miselnost, ne vem. Ali 

izvira iz prejšnjega sistema ali od kod 

drugod. Ampak v tem smo si vsi prebivalci 

bivše Jugoslavije podobni. Menim, 

da smo Evropejci tudi sicer bolj zadrti 

glede tega kot Američani. Nedolgo nazaj 

sem se v ožjem krogu pogovarjala, 

kako se pri nas vsi osredotočimo na eno 

samo slabo novico. Ko se nekaj slabega 

zgodi, se vsi naslajajo nad tem, hitro pa 

pozabimo na vse lepo in uspešno. 

Zakaj sta se z možem iz ameriškega 

svobodnega podjetniškega 

okolja preselila nazaj v Slovenijo? 

Veste, kako dolga je bila Excel tabela 

plusov in minusov? (smeh) 

Res? Kateri so bi bili glavni 

plusi in minusi? 

Eden glavnih razlog za vrnitev je bil, 

da sva imela oba tudi tu v Sloveniji poslovne 

priložnosti. Soprog ima tu podjetje, 

ki je takrat pričelo zelo rasti. Čutil 

je, da lahko na dolgi rok več prispeva k 

rasti in razvoju, če je tu osebno. Z moje 

strani pa je bil glavni razlog BIA – od 

leta 2014 so začela prihajati večja naročila. 

Sloveniji se na financah to še ni 

poznalo, pri naši ameriški podružnici 

pa sem že opazila lepo rast. Videla sem 

priložnost in prihodnost v podjetju BIA 

Separations. Dr. Aleš Štrancar mi je ponudil 

možnost zaposlitve v Sloveniji in 

s selitvijo torej nisem izgubila službe. 

Pomemben razlog je bilo seveda tudi 

družinsko okolje in kakovost zasebnega 

življenja, ki je v Sloveniji višja. 

V kakšnem smislu? 

V Ameriki je urnik drugačen. Če bi imela 

družino, bi se morala odpovedati karieri. 

Pri nas ne porabiš toliko časa za 

vožnjo v službo, celoten sistem je bolj 

družini prijazen. Tudi za konec tedna 

lahko v Sloveniji preživljaš prosti čas 

na tisoč načinov. Redke dežele in mesta 

ponujajo to, kar ponuja Ajdovščina ali 

Slovenija. Da si v eni uri v visokogorju, 

v eni uri na morju. V najini tabeli je bilo 

zato več plusov, tudi če finančno odločitev 

morda ni bila tako ugodna. 

In kako se bližina smučišča, 

gor in morja obračunava? 

Finančno greš lahko celo v minus. 

(smeh) V ZDA za tako raznolikost, ki jo 

imamo v Sloveniji na dosegu z avtomobilom, 

potrebuješ letalske povezave. 

Če se vrneva k Slovencem. Naslajanje 

nad tujo nesrečo, kar ste 

omenili, je povezana s samozavestjo. 

Če ima človek nizko samozavest, 

je ljubosumen in išče v sosedu 

tekmeca, išče slabo in mu hoče 

škoditi. Vi ste izjemno samozavestna 

osebnost. Kako to? 

Jaz samo delujem samozavestno … 

(smeh) 

Ne vem, če bi narejeno samozavest 

v poslovnem okolju kupili … Kako 

človek postane tako samozavesten? 

O tem sem razmišljala ravno pretekle 

dni. Lahko rečem, da sem del res dobre 

ekipe, ki mi dviguje samozavest. Zelo 

veliko podporo imam tudi pri dr. Alešu 

124 23. 11. 2023

24 

INTERVJU 

Slovenci imamo izjemno 

veliko znanja, ampak se ga 

bojimo preizkusiti, ker se 

preveč bojimo poraza. 

Štrancarju. Vem, da se lahko v vsakem 

trenutku obrnem nanj. 

Osebno pa je samozavest verjetno 

povezana tudi s tem, kakšen se pač rodiš 

in kam te življenje pripelje. Z bratom 

sva sredi osnovne šole izgubila očeta. 

Sicer nama je mama po njegovi smrti 

nudila vse, kar je mogla in še več, ampak 

v glavi se ti nekaj obrne. Postaneš bolj 

odgovoren, drugače se obnašaš, saj veš, 

da moraš sam nekaj narediti, če hočeš 

kaj doseči. To je po mojem glavni razlog. 

Sošolkam so starši še v srednji šoli 

preverjali zvezke. Mene je mama samo 

vprašala, če je vse v redu in če potrebujem 

pomoč. Ni se vmešavala, vse, kar 

sem zmogla, mi je prepustila. Vedno mi 

je rekla: sebi gradiš prihodnost, od tebe 

je odvisno, kaj boš zgradila. 

Mama gotovo ni hodila na govorilne 

ure na fakulteto, kar se dogaja 

zadnja leta. 

Ne, seveda ne. (smeh) V srednji še, saj je 

bilo obvezno. Na ekonomsko fakulteto 

pa zagotovo ne. 

Kako je treba vzgajati otroka, 

da postane samozavesten? 

To je zvito vprašanje. Vprašanje je, če 

sam zavestno vzgajaš samozavestno. 

Teoretično moraš otroku zaupati in 

dovoliti, da naredi veliko napak. Tako 

se bo naučil in začel razmišljati s svojo 

glavo, ne pa z glavo ljudi okoli sebe. Je pa 

v teoriji seveda to lažje kot praksi. 

Pri svojih otrocih opažam, da radi 

preživljajo čas s prijatelji v naravi, brez 

naše konstantne kontrole. To je lahko 

dobro ali slabo. Seveda se bodo zato tudi 

kaj manj zaželenega prehitro naučili. Po 

drugi strani pa jih to lahko utrdi in jim 

omogoči drugačen pogled na življenje: 

kako se moraš v družbi boriti za svoj položaj, 

kako sam reševati spore ... Všeč mi 

je, ker živimo na mirni ulici in so lahko 

otroci veliko zunaj. S tem jim omogočimo 

svobodo gibanja. Jaz sem tudi tako 

preživljala svoje otroštvo, cele dneve 

smo preživeli na zraku v igri s prijatelji, 

domov smo prišli pojest in spat. Za današnje 

starše se rado reče, da smo kot 

124 23. 11. 2023 

Slovenija je majhna – če ti nekaj ne uspe, 

to vidijo vsi in neuspeh se še vedno jemlje 

negativno. V ZDA je neuspeh dokaz, da si bil 

pogumen in si poskusil. 

meduza, ki sega z lovkami čez otroke, 

ampak je velikokrat okolje, v katerem živimo, 

krivo, da smo takšni, kot smo. 

Starši danes poskušamo zapolniti 

otrokov prosti čas. Naredimo jim 

urnik krožkov od jutra do večera … 

Vse, kar zahtevam od svojih otrok, je, da 

se ukvarjajo s kolektivnim športom. Gibanje 

in prilagajanje ekipi in soigralcem 

je pomemben del odraščanja. Takšne 

športne dejavnosti so v nižjih razredih 

organizirane v sklopu šole. Tako imajo 

popoldan prost za igro in druženje. 

Ko pogledamo Vipavsko dolino, 

vidimo rast prebivalstva, hiter 

razvoj in izjemno podjetne ljudi: 

Štrancar, Boscarol, Leone … Zakaj? 

Zgodovinsko gledano je mogoče razlog 

prehodnost doline. Prehajale so vojske, 

vedno se je bilo treba boriti za svoje 

mesto. Mogoče ima na to vpliv bližina 

Italije, saj smo tudi v času Jugoslavije 

imeli vpogled v drugačen način življenja, 

drugačno razmišljanje. Mi smo 

slovenska Silicijeva dolina. (smeh) 

Kaj pa vpliv šole? Tukajšnje šole 

veljajo za zelo dobre. 

Lahko povem primer. Kolegica je v ljubljanskem 

vrtcu učila predšolske otroke. 

Rekla mi je, da so po njenem mnenju 

problem starši ter njihova izjemna tekmovalnost, 

katero prenesejo na otroka. 

Zdi se ji, da je pri nas v Vipavski dolini 

vse bolj v mejah normale: da so osnovne 

vrednote, s katerimi smo tudi mi odraščali, 

bolj prisotne, kot so v prestolnici. 

V času študija sem živela v Ljubljani 

in tudi doktorat sem takrat vpisala z željo, 

da ostanem v Ljubljani in da bom lahko 

učila na univerzi. Ko pa enkrat živiš 

v velemestu, kot so ameriška mesta, pa 

hitro dojameš, kaj ti več pomeni – narava 

ali mestno življenje. Nekateri ljudje sicer 

raje živijo v mestu, kjer imaš več gledališč, 

restavracij in kulturnega dogajanja, 

meni osebno pa več pomeni, da imam v 

bližini naravo in se občasno odpeljem v 

mesto, ki ponuja vse drugo.

AKTUALNO 

25 

ALEN SALIHOVIĆ 

JAKA KRENKER/ 

DOMOVINA 

DIMITRIJ RUPEL IN JANEZ PODOBNIK 

Zakaj naj državo 

VODIJO Janša, Kučan, 

Pahor ali Logar 

V video oddaji Vroča tema sta predstavnika Katedrale Svobode predstavila idejo glede 

reformne vlade. Za mandatarje predlagajo Milana Kučana, Boruta Pahorja, Janeza 

Janšo ali Anžeta Logarja. Kako resna je pobuda in v kako resnih razmerah se je znašla 

Slovenija, sta povedala nekdanja visoka politika Dimitrij Rupel in Janez Podobnik. 

ODDAJA 

JE NA OGLED 

BREZPLAČNO: 

Oba sta kritična do trenutne situacije, 

do nenehne politike novih obrazov, ki 

se do sedaj še ni izkazala, in do centrov 

moči. Izrazila sta zaskrbljenost, 

da smo ob razdeljeni slovenski politiki priča še 

turbulentnim mednarodnim dogodkom, kot sta 

vojna v Ukrajini in konflikt na Bližnjem vzhodu. 

BOMBICA 

»S tem predlogom smo želeli vreči eno bombico 

v ta politični prostor. Predlog formulira neko 

provokacijo, idejo. Tako, kot gre sedaj, naprej ne 

bo šlo dolgo. Kje iščemo tiste, ki bi nas lahko vodili 

v prihodnje? Med tistimi, ki voditi vedo,« je 

dejal Rupel (77). 

»Pobuda skupine intelektualcev iz gibanja 

Katedrala Svobode predvsem govori o tem, 

da je Slovenija trenutno slabo vodena. Morda 

je bilo v tem predlogu malo hudomušnosti in 

provokacije, pa vendar je jasno, da ima mlajša, 

›srednjegeneracijska‹ kadrovska zgodba 

leve sredine v Sloveniji velike težave z voditeljstvom 

in kompetentnimi imeni. To se je pri 

tej vladi dokončno in nedvoumno potrdilo,« je 

povedal Podobnik. 

POTREBEN OBRAT TRENDA 

Rupel je v nadaljevanju opozoril, da smo priča 

številnim pojavom sovražnosti, zato je treba ta 

trend obrniti. »Pri Slovencih je še en dodaten 

problem – da nas je malo. Če se bomo šli vojno, 

kot se jo gremo v tem trenutku, potem se bomo 

iztrebili,« ocenjuje Rupel. 

Gosta sta spregovorila tudi o vse bolj napetih 

odnosih na desni sredini in problematiki 

novih obrazov. Slednji nam vse od leta 2008 

niso prinesli nič dobrega. Komentirala sta še 

vojno v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. 

124 23. 11. 2023

26 INTERVJU 

MIRO CERAR, NEKDANJI PREMIER 

»CENTRI MOČI svoje stranke 

nekaj časa pustijo delovati, 

potem pa jim odrečejo podporo. 

To gledamo tudi sedaj« 

Ta vlada dnevno prihaja z izjavami, ki jih že čez nekaj dni prekliče, kar vzbuja nelagodje med državljani. 

– SMC ni šel na volitve proti nikomur, Slovenijo smo želeli potegniti iz krize, ta koalicija pa je izključno 

»anti Janša«. – Če želi Logar s svojo platformo uspeti, bo moral potegniti jasno ločnico od SDS. 

– Nikoli nisem izključeval možnosti koristnih projektnih povezav in sodelovanja z SDS. 

LUKA SVETINA 

JERNEJ PRELAC/DOMOVINA 

124 23. 11. 2023

INTERVJU 

27 

V zadnjem času je podpora največji 

vladni stranki in samemu premierju 

strmo padla. Novinarji slikajo 

primerjave s strmoglavljenjem 

SMC-ja pred slabimi desetimi leti. 

Ali tudi sami vidite podobnosti? 

Sam vidim zelo malo vsebinskih podobnosti. 

Moja vlada je vsa štiri leta izboljševala 

stanje in Slovenijo pomagala izvleči 

iz ekonomske krize. Padec podpore sedanji 

vladi je predvsem posledica neizpolnjenih 

obljub, reforme in pomembni 

projekti po letu in pol stojijo. V nekaterih 

primerih se jim vlada celo odpoveduje. 

Na dnevni in mesečni ravni prihaja z izjavami, 

ki jih potem čez nekaj dni prekliče. 

To ne daje občutka prepričljivosti 

vladanja in vzbuja nelagodje med državljani. 

Podobnost med mano in Golobom 

pa je v tem, da so pričakovanja do tako 

velike nove stranke previsoka. Za razliko 

od sedanjih delitev smo mi umirili, 

stabilizirali politični prostor. Iz dnevne 

politike smo izločili mnoge neproduktivne 

ideološke teme. Znali smo tudi 

sodelovati z opozicijo. Naj spomnim na 

doseženo dvotretjinsko večino pri določitvi 

ustavne pravice do pitne vode 

ter pri sprejemu zakona o fiskalnem 

pravilu. Sodelovali smo tudi pri zagotovitvi 

dostojnega pokopa ostankov žrtev 

povojnih pobojev. Na ekonomskem področju 

smo praktično vse rdeče številke 

spremenili v zelene. Slovenija je izšla iz 

krize, preprečili smo prihod trojke in poseg 

v našo suverenost. 

Kljub temu so bili ljudje po letih 

čakanja na boljše življenje neučakani, 

zato so mnogi ostali nezadovoljni. K 

temu je pripomoglo tudi neobjektivno 

medijsko poročanje o delu moje vlade. 

Golobova vlada je vsaj prvo leto uživala 

precejšnjo medijsko podporo na strani, 

ki je naklonjena levosredinskemu polu. 

Zdaj je ta podpora oslabela. Očitno so se 

tudi dejavniki v ozadju, ki so razočarani 

nad vlado, odločili umakniti svojo dosedanjo 

podporo gospodu Golobu. 

Ampak z desne sredine prihajajo 

na račun teh medijev kritike, da so 

ustvarili nove obraze, ki so nato 

eden za drugim politično pogoreli. 

Janković, Bratuškova, Cerar, Šarec, 

Golob … Bi vam na volitvah uspelo 

zmagati brez medijske podpore? 

Moja situacija in politični namen sta bila 

bistveno drugačna. SMC ni šel na volitve 

proti nikomur. Mi smo šli na volitve, da 

Slovenijo potegnemo iz krize, jo dvignemo 

v politični kulturi, jo normaliziramo. 

Sedanja koalicija je nastala izključno kot 

povezava zoper Janeza Janšo. To je anti 

Janša koalicija, ki nima izdelanih učinkovitih 

strategij in načrtov na področnih 

vsebinah. Vlada ima sicer še čas za 

zadnji popravni izpit, toda težko ga bo 

opravila, saj je, tako kot prejšnja vlada, 

tudi sama slabo gospodarila z državnimi 

financami in teh za vse napovedane 

projekte zdaj ni dovolj. Mi smo imeli leta 

2014 v volilni kampanji tekmece v vseh 

političnih strankah. Naš program ni bil 

usmerjen proti nobeni stranki, imeli smo 

svoj protikrizni program, ki smo ga sproti 

dograjevali. Res pa je, da smo potrebovali 

več zagonskega časa, kar je problem novo 

nastalih strank, vendar smo se hitro učili. 

Pred volitvami leta 2018 ste bili 

tudi vi kot predsednik SMC del 

anti Janša koalicije. Obljubili ste, 

da z njim v vlado ne boste šli. 

Moja argumentacija je bila popolnoma 

drugačna, kot je argumentacija sedanje 

vlade in tudi predhodne. Obe nastopata 

podobno, uporabljata izraze, kot sta fašizem 

ali janšizem in samo še prilivata 

olje na ogenj v že tako ali tako razdvojeni 

Zdaj pravzaprav nihče ne 

ve, koliko dni bo neka izjava 

predsednika vlade zdržala. 

Sloveniji. Gre za neproduktiven ideološki 

boj. Jaz sem zadevo zastavil drugače. 

Dejal sem, da dokler gospod Janša 

ne spremeni načina svojega političnega 

delovanja, ne vidim možnosti sodelovanja. 

Do njega in njegove stranke sem 

bil večkrat zelo kritičen, vendar nikoli 

žaljiv. Leta 2014 je bil gospod Janša pravnomočno 

obsojen, nekaj časa je bil celo 

v zaporu, situacija je bila specifična. Kot 

se je izkazalo, gospod Janša vse do danes 

svojih praks, ki so v marsikaterem vidiku 

nedemokratične, ni spremenil, kar se je 

pokazalo tudi, ko je leta 2020 prevzel vodenje 

vlade. Nikoli pa nisem izključeval 

možnosti koristnih projektnih povezav 

in sodelovanja z SDS, če bi bilo to v korist 

Slovenije. Pri posamičnih vsebinskih zadevah, 

npr. o fiskalnem pravilu, smo se 

zato tudi v času moje vlade večkrat pogovarjali 

o možnem sodelovanju s celotno 

takratno opozicijo, tudi z SDS. 

Strokovnjaki so si precej enotni, 

da je zmagovanje strank, 

sestavljenih le nekaj tednov pred 

volitvami, odraz nezrele demokracije. 

Kdo je vam tako na hitro 

sestavil stranko? 

To res ni odraz neke razvite demokracije, 

toda leta 2014 smo bili še vedno v 

globoki krizi, iz katere nas tri vlade pred 

nami niso zmogle izvleči, zato je bilo 

takrat nujno, da v politiko vstopimo novi 

ljudje. Sicer pa smo v demokratičnem 

pogledu še vedno država v razvoju ali 

morda celo v nazadovanju. Če pogledamo 

današnji nivo politične kulture, je v 

marsičem celo nižji kot pred leti, zato se 

lahko tudi v prihodnje spet pojavijo nove 

stranke z relativno visoko podporo. Seveda 

pa niso vse stare ali nove stranke 

med seboj enake. SMC je nastala povsem 

drugače kot denimo Svoboda. Stranko 

smo sestavili iz civilnodružbene skupine, 

ki smo jo postopno oblikovali več kot 

leto dni, pri čemer smo ves ta čas pisali 

tudi svoj program. Imeli nismo nobenih 

političnih botrov ali stricev iz ozadja. 

Bili smo politični samorastniki z vsemi 

prednostmi in slabostmi, pri čemer pa so 

nas predčasne volitve leta 2014 presenetile, 

tako da smo v politiko vstopili manj 

pripravljeni, kot bi si želeli. 

A se zmagovalno stranko res da 

narediti na svojo pest, brez žegna 

iz Murgel? 

Žegen iz Murgel je Stranka Mira Cerarja 

imela, ker jaz sam živim v Murglah 

(smeh). Iz zanesljivih virov vam lahko 

povem, da smo zelo vznejevoljili akterje 

in centre moči, ki se jim je zdelo ali se 

jim še vedno zdi, da morajo neposredno 

vplivati na vsako levosredinsko oblast 

oziroma na politično dogajanje v državi. 

Tudi zato smo bili že od začetka močno 

na udaru. Za svojo samostojnost smo 

plačali visoko ceno. Tudi mediji nam z 

neresnicami in manipulacijami niso prizanašali. 

Po drugi strani pa je pri strankah, 

ki jih interesne skupine in kapitalska 

ozadja pomagajo postaviti, običajno 

tako, da jih nekaj časa pustijo delovati, 

potem pa se jim sami začenjajo odrekati 

in jih spodnašati. To vidimo tudi zdaj. 

Robert Golob je med vrsticami 

večkrat ciljal na stare strukture, 

ki naj bi ga rušile. Tudi vi ste govorili 

o stricih iz ozadja. Ste imeli 

v mislih Milana Kučana? 

Ko se govori o stricih iz ozadja, se praviloma 

misli na tiste, ki so vplivni mnenj 

124 23. 11. 2023

28 

INTERVJU 

Dr. Miro Cerar (60) je ustavni pravnik in politik, ki je po 

rekordni zmagi svoje stranke, Stranke Mira Cerarja (SMC), 

na volitvah leta 2014 vodil 12. slovensko vlado. Bil je eden 

izmed številnih novih obrazov, ki so po aferi Patria vstopili 

v slovensko politiko, pred tem pa je bil dolga leta zaposlen 

kot predavatelj na ljubljanski Pravni fakulteti. Bil je tudi 

zunanji svetovalec Državnega zbora, v vladi Marjana Šarca 

pa je opravljal vlogo ministra za zunanje zadeve. Iz politike 

(in svoje stranke) je izstopil tik pred epidemijo koronavirusa, 

ko ga je na čelu SMC nasledil Zdravko Počivalšek in 

oblikoval vlado z Janezom Janšo. 

ski voditelji, kadrovniki, praviloma tudi 

bivši politiki na levem političnem polu. 

Z osebnimi povezavami in zakulisnimi 

igrami vplivajo na politiko, večinoma 

pa se držijo v ozadju. Seveda ima tudi 

desnica svoja interesno-kapitalska 

ozadja, ki v marsičem delujejo na podoben 

način. Žal smo Slovenci ujeti v 

skorajda že tragikomičen osebni in ideološki 

spopad nekaj posameznikov, ki 

jih vsi zelo dobro poznamo. 

Ali lahko Robert Golob v tem 

ambientu politično preživi? 

Ali so ga že odpisali? 

Tega ne želim napovedati, lahko pa 

ocenim, da je v velikih težavah. Kot 

bivši premier nobenemu predsedniku 

vlade ne zavidam, kajti v tej vlogi si nekakšen 

stalni krizni menedžer za največje 

težave in izzive v državi. Kot sem 

že dejal, je ta vlada po moji oceni pred 

zadnjim popravnim izpitom. To pomeni, 

da mora že v prihodnjih mesecih začeti 

prepričljivo uresničevati vsaj nekatere 

od svojih napovedi in obljub. Zdaj 

pravzaprav nihče ne ve, koliko dni bo 

124 23. 11. 2023 

neka izjava predsednika vlade zdržala. 

Delovanje vlade je trenutno daleč pod 

optimumom, zato si želim, da bi se zadeve 

čim prej obrnile na bolje. To bi si 

morali želeti vsi, saj se v nasprotnem 

primeru lahko že v prihodnjem letu situacija 

v državi bistveno poslabša, lahko 

bi zdrsnili v krizo. 

Po obremenilnih pričanjih Tatjane 

Bobnar in Boštjana Lindava zoper 

predsednika vlade Roberta Goloba 

so se v javnosti začeli vrstiti pozivi 

k premierjevemu odstopu, češ, da 

bi bilo v vsaki zreli demokraciji to 

samoumevno. Ampak niti SDS očitno 

še ne vidi razloga za ustavno 

obtožbo predsednika vlade. 

Opozicija čaka na še ugodnejši trenutek, 

da zada vladi močnejši udarec. Zaveda se 

tudi, da zadeva Bobnar v sedanji fazi ne 

bi povzročila padca vlade. Dejstvo pa je, 

da je bil to velik odstop od premierjeve 

zaveze o transparentnem delovanju vlade 

ter njenem spoštovanju strokovne avtonomije. 

Drži, da v vsakem podsistemu 

potrebuješ lojalne kadre, tudi v policiji, 

ker drugače ne moreš delovati. Ampak 

politika mora dopustiti, da se v policiji 

v skladu z zakonom kadruje po strokovnih 

merilih. Če bi se to zgodilo neki drugi 

vladi, bi bil medijski odziv veliko bolj 

kritičen, verjetno bi se tudi kolesarilo po 

ulicah. To je pač naša realnost. Omenjeno 

pričanje pa je ključni trenutek, ki je 

tej vladi vzel precej vetra iz jader. Bobnarjeva 

je bila na mesto notranje ministrice 

postavljena kot strokovnjakinja 

z visoko stopnjo integritete, kar je poudarjal 

tudi sam premier, nato pa ji je prav 

on nenadoma odrekel svoje zaupanje in 

od nje očitno pričakoval politično kadrovanje 

v sferi, v kateri to ni dopustno. 

Medtem je SDS sestavil neke vrste 

»vlado v senci«, listo strokovnjakov, 

s katerimi so, tako pravi Janša 

na socialnih omrežjih, sposobni 

prevzeti vlado. Del ekipe je tudi 

Zdravko Počivalšek, vaš minister 

in vaš naslednik na čelu SMC. 

Ko je gospod Počivalšek prevzel vodenje 

SMC, je stranko popeljal v popolnoma 

nasprotno smer, kot sem jo vodil sam. 

Šlo je za radikalen odmik od vrednot 

SMC. Ko sem videl, da se tega obrata za 

180 stopinj ne da ustaviti, sem izstopil 

iz stranke. Osupljivo je, da so bili skoraj 

vsi takratni poslanci SMC, ki so vstopili 

v koalicijo z SDS, prej ostri kritiki in 

nasprotniki gospoda Janše. Ko je bilo 

leta 2014 na dnevnem redu vprašanje, 

ali naj se Janši odvzame poslanski mandat, 

so me poleg ostalih tudi točno ti poslanci 

prepričevali, da je to treba storiti. 

Sam sem prišel pred poslansko skupino 

z drugačnim mnenjem, a so odločno 

zagovarjali nasprotno stališče. Potem 

pa so isti ljudje sprejeli ministrska mesta 

v njegovi vladi in mesto predsednika 

Državnega zbora ter postali poslanci v 

njegovi koaliciji. Učbeniško oportunistična 

politična situacija. Ampak to je 

še posebej značilno za nove stranke, v

INTERVJU 

29 

katerih je politična lojalnost relativno 

nizka in stopnja političnega amaterizma 

relativno visoka, veliko pa je tudi 

»višinskih bolezni«. Počivalškova odločitev, 

da sodeluje s SDS pa je njegova 

osebna politična odločitev. 

Ampak namigovanja, da ste si 

namreč želeli mesto predsednika 

Državnega zbora, so bila v tistem 

času precej glasna. Govorilo se je 

tudi, da bi ostali v SMC in sodelovali 

z Janšo, če bi namesto Zorčiča 

dobili to funkcijo. 

Ni bilo točno tako, res pa je, da smo se o 

tem pogovarjali. To namreč ni bila moja 

želja, ampak ponudba gospoda Počivalška, 

da bi v desnosredinski koaliciji prevzel 

vodenje Državnega zbora kot branik 

parlamentarne demokracije pred morebitnimi 

neprimernimi pritiski. Pred 

tem sem mu v osebnem pogovoru jasno 

povedal, da ne bom sodeloval v koaliciji 

z SDS in da v taki koaliciji ne želim biti 

niti minister niti predsednik Državnega 

zbora. Kasneje me je poklical po telefonu 

in me nagovarjal, naj ponudbo za vodenje 

Državnega zbora vendarle sprejmem 

in da si bo SMC kot socialno-liberalna 

sredinska stranka prizadevala biti protiutež 

Janševi agresivni politiki. O tem 

sem nato po telefonu govoril tudi z gospodom 

Janšo in lahko sklepal, da neko 

podporo za to mesto res imam. Seveda pa 

nisem mogel zagotovo vedeti, če ne gre 

le za politično igro z namenom, da se me 

kompromitira. Povedal sem, da bi lahko 

ta položaj sprejel le pod določenimi pogoji 

glede delovanja koalicije ter da bi se 

morali o tem še pogovoriti. Bil sem v zelo 

neprijetni situaciji. Razumeti morate, 

da je bila SMC moj politični otrok, zgradil 

sem jo in vodil pet let, preden sem se 

prostovoljno odrekel njenemu vodenju. 

Zato mi ni bilo lahko sprejeti odločitve, 

da se odrečem še članstvu, ki so ga pod 

Počivalškovim vodenjem nedvomno čakale 

hude politične turbulence. Po drugi 

strani pa so me k temu, da prevzamem 

mesto predsednika Državnega zbora, 

nagovarjali tudi nekateri drugi, tako iz 

vrst SMC kot tudi iz vrst drugih političnih 

liberalcev, ki so me prepričevali, da 

bom tako lahko pomagal preprečevati 

vpliv SDS v parlamentu. 

Nastajajo nove sredinske platforme, 

ki delujejo kot civilna družba. 

Eno izmed njih vodi tudi Anže 

Logar, na njegove dogodke prihaja 

tudi Borut Pahor. Bi se vi odzvali 

vabilu v Logarjevo platformo? Ste 

nemara že bili povabljeni? 

Gospod Logar mi je ponudil možnost, 

da bi se tudi jaz udejstvoval v njegovi 

platformi, vendar sem mu odgovoril, 

da sem zdaj spet v akademski sferi, da 

sem s tem zadovoljen in ne razmišljam 

o vrnitvi v politiko. 

Dojemate Logarjevo platformo kot 

bodočo stranko ali kot civilnodružbeni 

projekt? 

Ta platforma se je razvodenela. Zanjo 

tudi čas nastanka ni bil ugoden. Če bo 

Zelo smo vznejevoljili akterje in centre moči, 

ki morajo neposredno vplivati na vsako 

levosredinsko oblast v državi. 

uspela ohraniti naboj in energijo, recimo 

do prihodnjih volitev, do katerih je lahko 

še precej časa, bo to zavidljiv uspeh. Ta 

platforma ima veliko kontradiktornosti. 

Čeprav se je Logar zelo izkazal na predsedniških 

volitvah in dobil precejšnjo 

podporo, igra dvojno igro. Vodi platformo, 

ki naj bi bila del civilne družbe in 

politična zgodba za prihodnost, ostaja 

pa viden član stranke SDS in njen poslanec 

v parlamentu. To ni ravno prepričljivo. 

Logar bo moral potegniti neko jasno 

ločnico. Če bo to naredil pravočasno, 

lahko nekaj obeta. Vprašanje je tudi, ali 

ni zdaj za rehabilitacijo takšne zares samostojne 

politične zgodbe že nekoliko 

prepozno. Človek namreč trenutno ne 

ve, kaj naj si misli, v kakšno platformo 

sploh vstopa. Ne govorim, da imam sam 

takšne zadržke. Gospodu Logarju sem 

povedal, da sem, denimo na okroglih 

mizah platforme, pripravljen sodelovati 

kot strokovnjak, ne zanima pa me sodelovanje 

v politični zgodbi. 

 

Na okroglih mizah 

Platforme sodelovanja 

sem pripravljen sodelovati 

kot strokovnjak, ne zanima 

pa me politična zgodba. 

124 23. 11. 2023

30 

EVROPA 

Mlajša generacija je 

tista, ki si mora sama 

poiskati in izboriti svoj 

prostor pod soncem. 

Peter Gregorčič (43) bo nosilec liste SLS na 

volitvah v Evropski parlament. 

Peter Gregorčič: 

»Danes, ko je EU na razpotju, 

moramo tja poslati najboljše« 

»Močna Evropska unija je ključna za naše materialno, kulturno in duhovno blagostanje. K temu moramo 

dodati svoj delež. Danes, ko je EU na razpotju, moramo tja poslati najboljše,« je na tiskovni konferenci 

Slovenske ljudske stranke (SLS) dejal Peter Gregorčič, predstavljeni nosilec evropske liste SLS. 

UREDNIŠTVO 

TOMO STRLE/CITRUS 

Slovenska ljudska stranka je najavila 

nosilca liste za prihajajoče 

volitve v Evropski parlament, ki 

bodo potekale 9. junija 2024. Gre 

za uveljavljenega raziskovalca in aktivnega 

državljana dr. Petra Gregorčiča (43). 

Javnost se ga spomni predvsem kot predsednika 

Programskega sveta RTV, ki ga 

je vodil od 16. februarja 2022 do 5. junija 

2023. Kot eden od 28 organizatorjev je 

kot fizična oseba sodeloval pri Referendumu 

o zakonu o RTV, kjer je zagovarjal 

stališča proti novemu zakonu. 

124 23. 11. 2023 

MLAJŠA GENERACIJA 

V sporočilu za javnost so v Slovenski 

ljudski stranki uvodoma opozorili 

predvsem na politično krizo v Sloveniji 

in potrebo po nastopu mlajših generacij. 

»Politična kriza, v kateri se je 

znašla Slovenija, se odraža v izraziti 

družbeni polarizaciji in v ukvarjanju s 

samim seboj. Verjamemo, da je eden od 

razlogov za to tudi dejstvo, da v našem 

političnem prostoru nikoli ni zares 

prišlo do generacijskega preloma. Niti 

na ravni formalnih nosilcev oblasti, še 

manj na ravni centrov moči,« so med 

drugim zapisali v sporočilu za javnost. 

Slišati je še bilo, da je mlajša generacija 

tista, ki si mora sama poiskati in izboriti 

svoj prostor pod soncem. Zavedati 

se moramo, da je uspeh preloma generacij 

izključno v naših rokah. Mi, mlajša 

generacija, smo sami odgovorni za našo 

prihodnost in za prihodnost države, v 

kateri nam je dano živeti, so še zapisali. 

V pogovoru za Domovino nam je 

predsednik SLS Marko Balažic (39) po-

EVROPA 

31 

SLS želi v širšem družbenem 

prostoru iskati sposobne 

ljudi, ki so se uveljavili kot 

aktivni državljani. 

vedal, da si Slovenska ljudska stranka 

kot najstarejša politična stranka v Sloveniji 

želi v širšem družbenem prostoru 

iskati sposobne ljudi, ki so se uveljavili 

kot aktivni državljani in ki so s 

svojim angažmajem pokazali, da jim je 

mar za našo državo. »Ponuditi jim želimo 

okolje, znotraj katerega se bodo 

opogumili vstopiti v aktivno politiko,« 

je dejal. Kot prvi takšen korak v SLS vidijo 

oblikovanje evropske liste z nosilcem 

Gregorčičem. 

NOSILEC LISTE SLS 

»Danes, ko je EU na razpotju, moramo 

tja poslati najboljše. Na naših mejah in 

v naši bližini imamo dve vojni. Soočamo 

se z migrantskim valom, ki ob neustreznih 

politikah lahko ogrozi eno od 

ABC: PETER GREGORČIČ 

Dr. Peter Gregorčič (1980) je diplomiral 

iz fizike na Fakulteti za matematiko 

in fiziko v Ljubljani. Na isti 

fakulteti je leta 2012 tudi doktoriral. 

Zaposlen je na Fakulteti za strojništvo 

Univerze v Ljubljani, kjer kot 

izredni profesor predava o laserskih 

tehnikah, vodil je tudi raziskovalne 

projekte, ki preučujejo in izkoriščajo 

prednosti laserskih mikro- in 

nanoobdelav za funkcionalizacijo 

površin. Znan je postal, ko je v imenu 

staršev na ustavnem sodišču dosegel, 

da je država priznala, da mora 

sofinancirati tudi zasebne osnovne 

šole. V javnost je stopil, ke Gregorčič 

je od leta 2019 do 2022 sodeloval 

kot komentator v oddaji Faktor na 

TV3, kjer je komentiral aktualno 

politično dogajanje v Sloveniji. Leta 

2021 se je pridružil ekipi takrat nove 

oddaje Ura moči, ki jo vodi Bojan 

Požar (66) in v kateri še danes kot 

stalni komentator komentira politično 

dogajanje. Februarja 2022 ga 

je Programski svet RTV Slovenija 

izvolil za predsednika. 

ključnih pridobitev EU – odprtost mej 

znotraj schengenskega območja. Čutimo 

posledice podnebnih sprememb 

in energetske krize, pri čemer se lahko 

zgodi, da bodo zgrešene politike na tem 

področju ošibile naše gospodarstvo, 

kmetijstvo in prizadele najranljivejše 

državljanke in državljane Evrope. Zato 

je oblikovanje močne liste za Evropski 

parlament naš prvi prispevek k skupnemu 

cilju, k močni Sloveniji in močni EU 

za vse,« je dejal dr. Peter Gregorčič. 

Kot vsebinske prioritete liste je izpostavil 

šest ključnih zavez: močna EU 

za vse generacijske in socialne skupine; 

demokracija in vladavina prava za vse; 

krepitev skupne zunanje in varnostne 

politike; skupno varovanje meja pred 

nezakonitimi migracijami; energetska 

neodvisnost in zeleni prehod na način, 

da se ne odpovemo najboljšemu, kar v 

Evropi premoremo in znamo. 

Predsednik SLS Marko Balažic je 

poudaril, da SLS ostaja trdna članica 

družine Evropske ljudske stranke. »Ker 

In tisto – najboljše – sem, seveda, jaz. Samovšečni 

predsednik programskega sveta RTV 

Slovenija. Tam se ni ravno izkazal. Izkazal 

se je sicer z zvestobo politiki, manj pa kot 

poštenjak in demokrat. Torej, uspešna 

politična odskočna deska. Malce preseneča 

le lista, na kateri bo nastopal. Kot preverjen 

lisjak že ve zakaj. 

Johan 

Obstaja torej velika »nevarnost«, da bom 

obkrožil prav dr. Gregorčiča. Končno svež 

veter izstopajočega človeka jasnih, a dovolj 

zmernih načel in besed, odličnega logičnega 

retorika in, vsaj kolikor mi je znano, 

značajsko neomadeževanega. Mogoče 

ga je malo škoda za Evropski parlament. 

Lahko pa bi bila to stopnica za vrnitev v 

Slovenijo v dovolj pomembni politični 

vlogi, kakršnikoli že. Upam srčno, da ne 

bo na tej poti iz fovšije bolj povprečnih in 

podpovprečnih od njega, ki jih v politiki 

mrgoli, politično uničen. 

Igor Ferluga 

Tehnični kadri pogosto ne razumejo ekonomskih, 

družbenih in političnih problemov. 

Njim se zdi vse to bolj kot eno nakladanje, 

ker so vajeni eksaktnosti naravoslovja, ki 

je v družboslovnih vedah ni. Kot vsebinske 

KOMENTARJI BRALCEV 

VROČA TEMA 

Peter Gregorčič je bil gost oddaje 

Vroča tema z Alenom Salihovićem 

na temo dogajanja na RTV in vmešavanja 

politike v medije. 

ODDAJO SI LAHKO OGLEDA- 

TE NA PORTALU DOMOVINA. 

smo prva članica ELS iz Slovenije, čutimo 

moralno zavezo, da jasno izpostavimo 

pomen močne Slovenije v Evropi.« 

Obenem je poudaril, da je začarani krog 

ukvarjanja s samim seboj v slovenski 

politiki posledica pomanjkanja vizije. 

»Prvi smo transparentno najavili 

začetek oblikovanja liste, s katero se 

lahko poistovetijo vsi. Z jasno zavezo, 

da potrebujemo močno Slovenijo in 

močno Evropo. Vsi, ki poznajo dr. Petra 

Gregorčiča, vedo, da bo obljubljeno 

tudi izpolnil. In to je točno tisto, kar 

danes v politiki potrebujemo.« 

prioritete liste je izpostavil šest ključnih 

zavez, ki pa so tako splošne, da pomenijo 

vse in nič. Moje pričakovanje kot volivca je, 

da stranke – in med njimi SLS – ponudijo 

jasne cilje in zaveze in prevzamejo tudi odgovornost 

za izpolnitev zastavljenih ciljev 

in zavez. Splošni cilji ne zavezujejo nikogar 

k ničemur in dajejo evropskim poslancem 

bianco menico za udoben položaj konformističnega 

kimavca v Evropskem parlamentu z 

dobro plačo in kasneje dobro pokojnino. 

Rasputin 

Fiziki so praviloma spodobni in inteligentni. 

Predvsem pa najboljši finančniki. Zagotovo 

neskončno boljša izbira od FDV-jevcev, 

FF-jevcev ali teologov. Škoda ga je za EU. EU 

strukture so za odpisane drugokategornike. 

Takih bi si želel v Sloveniji. 

Freising 

Gregorčič bi moral nastopati kot politik v 

Sloveniji, tukaj je veliko ljudi, ki bi ga takoj 

podprli na kakršnihkoli volitvah. Slovenija 

rabi takšne ljudi v našem parlamentu, tako 

pa bo lahko še en brezimen glas v Evropskem 

parlamentu. Sicer pa za plače, kakršne 

so tam, me ne čudi, da je interes tudi z 

njegove strani. 

Tehnicol 

124 23. 11. 2023

32 

SVET 

ANDREJ FINK 

MARK GARTEN/ 

UN PHOTO 

Türk MEŠA MEGLO 

Komentar 

Intervju bivšega predsednika Danila Türka v Mladini je dvignil kar nekaj prahu 

in polemik – predvsem v točkah, ki zadevajo najvažnejši vojni, ki divjata na svetu: 

v Ukrajini zaradi ruske agresije in v Gazi zaradi konflikta Izrael - Hamas. 

Polemike so nastale ne zaradi njegovih 

misli, za katere bi glede na 

njegove veščine pričakovali, da 

bodo tehtne, temveč ravno nasprotno 

– zaradi nerazumljivih in bledih 

ocen in trditev v odgovorih. Türk meša 

meglo. Dejansko o obeh vojnah, ki danes 

zaskrbljujeta svet, komaj kaj pove. 

Očitno je, da je čustveno nagnjen na eno 

stran in išče neke kvazirazumske argumente, 

ki naj bi utemeljevali njegova 

stališča. Jasno je, da si bivši predsednik 

manjše države članice Evropske unije, 

bivši visoki uradnik OZN, celo nekdanji 

pretendent za mesto generalnega tajnika 

OZN in profesor mednarodnega prava 

nikakor ne bi smel dovoliti takih izjav. 

OPRAVIČEVANJE RUSIJE 

Gospoda Türka kot izvedenca je novinar 

najprej vprašal o napadu glede 

na pravila mednarodnega prava, ki da 

se nikjer drugje po 2. svetovni vojni ni 

zgodil tako kot v Ukrajini. Ker se Türk 

ni hotel zameriti Putinu, je rekel, da sta 

bila agresorja že Izrael leta 1967 in Irak 

z napadom na Iran ter pozneje na Kuvajt 

leta 1990. Dalje je opravičeval Rusijo, češ 

da je po njeni percepciji »ne jemljejo resno«, 

da »to moramo razumeti« in da je za 

Rusijo »vse, kar se dogaja okoli nje, kot 

nekakšna kapilarna agresija proti njej«. 

Torej, agresorji so drugi, ne Rusija. 

Türk brani nekdanjega proruskega 

predsednika Janukoviča in pravi, 

da je bil zakonita oblast, ki »so jo 

zrušili«. Kot je znano, so Janukovičevi 

pristaši v demokratično 

izvoljenem parlamentu 

pobegnili, kar je končno 

storil tudi sam in pobegnil 

v Rusijo. Parlament je potem 

izvolil novo vlado. Zakonita 

ukrajinska 

oblast je bila v 

krizi, ni pa bila 

zrušena. Istočasno 

je Türk dejal, da se je Rusija ob 

tem »ustrašila oranžne revolucije v Moskvi«. 

In nadaljeval: »Dejanj Rusije ne zagovarjam, 

hočem samo razumeti njeno 

logiko ... Rusija je doživljala Ukrajino kot 

svojo interesno sfero. To je lahko narobe 

in ne mislim, da je to treba zagovarjati, 

ampak takšna je realnost …« Torej Rusije 

ne zagovarja, ker lahko ravna narobe. 

Ali jo brani ali jo obsoja? 

Ni jasno, kaj je hotel Türk povedati. 

Vprašan je bil o mednarodnem pravu in 

o kršitvi njegovih norm, odgovarjal pa 

je kot sociolog mednarodnih odnosov. 

Pravila mednarodnega prava so jasna in 

tam ni izhoda. Pravo določa, kaj je prav 

in kaj mora biti, sociologija pa proučuje, 

kaj je oz. kaj se dogaja. Preveč sumljivo je 

Türkovo »razumevanje« logike velesile 

in sprejemanje »takšne realnosti« – posebej 

za pravnika, ki točno pozna pravila. 

Izgovor, da tako pač delajo velesile, je, 

ker prihaja od njega, nerazumljiv, poleg 

tega pa tudi neveljaven. Velesile tudi 

faktično ne smejo poljubno in brezmejno 

početi vsega, kar se jim zahoče, sicer 

tvegajo, da jih zaustavijo druge velesile, 

ki jim postavijo faktične meje. S tem pa 

nastane konflikt najširših in najnevarnejših 

dimenzij. Če pride do tega, je velesila, 

ki je kršiteljica prava, v resnih težavah, 

ker je evidentirana kot taka. 

Čeprav na področju mednarodnega 

prava ni nadoblasti ali sankcij 

in čeprav so zato pravila 

samo pisana pravila brez 

izvršilnih možnosti, si nobena 

država ne sme dovoliti, 

da jo imajo druge 

za kršiteljico, ker je s 

tem izločena iz mednarodne 

skupnosti. 

Čeprav je 

v 

mednarodnem sožitju kdaj lahko kaka 

»siva cona«, se ta situacija nikoli ne sme 

očitno izkazati kot kršitev mednarodnega 

prava, najmanj tako eklatantno, kot 

je to zdaj storila Putinova Rusija, v zgodovini 

pa seveda še mnogi drugi. Zato se 

običajno države, tokrat tudi Rusija, branijo, 

češ da je kršiteljica nasprotnica, ne 

pa da so kršiteljice one. To trdi tudi Türk. 

Nihče ne mara biti kršitelj. 

PRAVNIK ALI SOCIOLOG 

Skratka, pojavlja se vprašanje, kaj je v 

tem intervjuju Türk: pravnik ali sociolog? 

Vse kaže, da je nehal biti pravnik. 

Kot že prej rečeno, je čustveno oz. ideološko 

nagnjen na eno stran, pa tega ne 

more ali noče izreči. Zato je najbolje, 

da meša meglo in zavaja nepripravljene 

bralce, ki iz njegovih odgovorov ne morejo 

potegniti nobenega zaključka; edini 

zaključek je obramba Putinovega početja. 

Prav tako ostaja v megli problematika 

konflikta med Izraelom in Hamasom, ki 

se je ne dotakne. 

Tudi njegov starejši kolega, bivši 

predsednik Milan Kučan, se je oglasil v 

isti Mladini in zaklical v svet: »Ustavimo 

vojno! Vredno je dvigniti glas proti 

vojni.« Če bi to predlagal kak sveti mož 

oz. puščavnik, bi mu v tem radi sledili. 

Bivšemu zadnjemu generalnemu tajniku 

Zveze komunistov Slovenije, ki je v Sloveniji 

v drugi polovici prejšnjega stoletja 

povzročila toliko nasilja in gorja, je pa 

težje verjeti. 

Njegov miroljubni poziv je na zunaj 

plemenit. Lepo! Naj »ustavi vojno«. To 

bo lahko dosegel takoj, le gre naj na mejo 

med Ukrajino in Rusijo ali v Moskvo in 

prepriča svojega »bivšega« tovariša Putina, 

da preneha z agresijo. Tako bo enega 

krvavega konflikta takoj konec. Potem 

naj gre v mirovni misiji v Gazo in takoj 

prične s posredovanjem in pogajanji. Če 

tega ne naredi, so vsi njegovi apeli navadno 

»blefiranje«, kar zanj ne bi bilo nič posebno 

novega. V zgodovini so bili pastirji 

vedno previdni pred volkovi v ovčjem 

oblačilu. Jaz sem zelo rad pastir.

ANDRAŽ 

ARKO 

Jezusov ROJSTNI DAN 

S 

tem, ko je Luka 

umestil Jezusovo 

rojstvo v čas popisa 

pod sirskim 

legatom Kvirinijem, je implicitno 

določil leto 6 ali 7 

kot leto njegovega rojstva. 

Ko to primerjamo z ostalimi 

kronološkimi podatki 

v bližnjem sobesedilu, se 

zdi, da je med njimi nepremostljivo 

nasprotje. Luka 

namreč najprej zapiše, da 

se je napoved rojstva Janeza 

Krstnika zgodila »v 

dneh Heroda, kralja v Judeji« 

(Lk 1,5). Ta je umrl 

marca ali aprila 4 pr. Kr. 

Če se je Marijina nosečnost 

začela približno šest 

mesecev po Elizabetini 

(Lk 1,36), se je potemtakem 

Jezus rodil približno petnajst 

ali šestnajst mesecev 

po napovedi Krstnikovega 

rojstva. To pa pomeni, da 

se je Jezus rodil najkasneje 

leta 3 pr. Kr. Glede na Matejevo 

pripoved o rojstvu 

(Mt 2,16) lahko sklepamo, 

da se je Jezus rodil v zadnjih 

letih Herodove vladavine, 

najkasneje leta 6 pr. 

Zdravko Luketič: Sveta družina. 

Kr., kar pa pomeni, da se 

je to zgodilo deset let pred 

DAN IN URA 

tem, ko je Kvirinij postal guverner Sirije 

in je izvedel popis prebivalstva. kot zgodovinske, so poskušali datirati 

Tisti, ki Lukove podatke obravnavajo 

Če bi sprejeli leto Kvirinijevega popisa 

kot tisto, v katerem je bil rojen Jezus, vembrom, ko so bili pastirji na poljih. 

Jezusovo rojstvo med marcem in no- 

bi dejansko prišli v nasprotje z zgodovinskimi 

podatki, kot jih navaja Luka ob je Jezus rodil 20. maja ali 20. oziroma 

Okoli leta 200 so obstajale teorije, da se 

začetku Jezusovega javnega delovanja: 21. aprila, kot to omenja Klemen Aleksandrijski 

v spisu Stromata. Zelo malo 

»Ko je Jezus začel z delovanjem, je bil 

star okrog trideset let« (Lk 3,23) in to se verjetno je, da bi se ohranilo kakšno 

je zgodilo »v petnajstem letu vladanja zanesljivo izročilo o točnem datumu 

cesarja Tiberija, ko je bil Poncij Pilat upravitelj 

Judeje in Herod četrtni oblastnik ji »čez noč stražili pri svoji čredi,« pa 

rojstva. Lukova omemba, da so pastir- 

Galileje« (Lk 3,1). Če je po tej kronologiji je vplivala na ljudsko pobožnost, ki je 

bil Jezus v petnajstem letu Tiberijevega kot čas Jezusovega rojstva določila noč. 

vladanja (tj. 27–28 po Kr.) star približno Slednjič se je oblikovala tudi ura rojstva 

trideset let, bi se potemtakem moral roditi 

leta 4 ali 3 pr. Kr. 

svetopisemsko Knjigo modrosti: »Ko 

– polnoč, seveda izključno v povezavi s 

je 

DUHOVNOST 

Tako radi praznujemo božič – Jezusov rojstni dan. Tudi Frančišek Asiški ga je pred 

800 leti praznoval na poseben način, ko je postavil prve žive jaslice. Toda ali sploh vemo, 

kdaj točno se je rodil Jezus? 

33 

bilo namreč vse zavito v molčečo 

tišino in je noč prišla 

na pol svoje poti, je (prišla) 

tvoja vsemogočna beseda iz 

nebes, s kraljevskega prestola.« 

(Mdr 18,14-15) 

NAPAČEN IZRAČUN 

Ko je po naročilu papeža 

Janeza I. leta 533 skitski menih 

Dionizij Mali sestavljal 

preglednico datumov velike 

noči, je prišel na misel, da 

let ne bi več šteli od ustanovitve 

Rima (AUC – ab urbe 

condita), ampak od Jezusovega 

rojstva. Za izhodišče 

novega štetja je izbral leto 

754 AUC, kar pa je bil gotovo 

napačen datum, saj je 

Herod Véliki umrl leta 750 

AUC. Tako je posledica te 

starodavne napake pri izračunu 

ta, da se je Jezus verjetno 

rodil med letoma 6 in 

4 pr. Kr. 

POMEMBNO JE 

ODREŠENJE 

Jezus je (tudi kot pravi Bog in 

pravi človek) najpomembnejša 

oseba v zgodovini človeštva. 

Zanimivo pa je, da ne poznamo niti 

točnega datuma njegovega rojstva niti 

točnega datuma njegove smrti in vstajenja. 

Seveda to ne zanika njegovega 

dejanskega obstoja, kaže pa na to, da so 

ti podatki bili (tudi za evangeliste) nepomembni 

v primerjavi z najpomembnejšim 

dejstvom, da se je Božji Sin rodil 

ter slednjič tudi trpel, bil križan in vstal 

od mrtvih ter nas tako odrešil. 

800 let jaslic 

124 23. 11. 2023

34 

AKTUALNO 

ŽIGA TURK 

FLICKR @VLADARS 

Robert Golob 

JE ŽRTEV GOLJUFIJE 

Komentar 

Iz dominantnih medijev je razbrati, da selektorji pripravljajo menjavo na vrhu vlade. 

Ves konec tedna so bobnali bobni, kako je podpora vladi in predvsem Golobu strmoglavila. 

Nisem opazil, da bi vlada in Golob delala kaj bistveno slabše 

kot pred letom ali pred meseci. 

Ampak če mediji tako pravijo 

in če ankete tako kažejo, bo 

že držalo. Da se je zameril selektorjem. 

Ali kakšni vplivni 

familiji. Ali pač tistim, ki si vedno najdejo 

nekoga, da jim za majhno plačo 

upravlja vlado, da oni po eni strani lahko 

»biznisirajo«, po drugi pa negujejo 

pridobitve revolucije. Če je med enim 

in drugim sploh kaj razlike. 

Z državo gre navzdol, glavne neumnosti 

prihajajo s strani Levice in 

levice, nezadovoljstvo pa aparat uspešno 

kanalizira proti Golobu, ki je 

kriv toliko, da jih je poslušal. Berem 

celo, da je ogoljufal volivce. No, tudi on 

je žrtev goljufije. Goljufije tistih, ko so 

mu pihali na ego, kako sposoben je za 

predsednika vlade in kako »fajn« predsednik 

bo. Pa je samo prostovoljni potrošni 

material. 

In ne, nič niso volivci prišli k pameti. 

Glavnim škodljivcem, tistim, ki 

višajo davke, krepijo birokratiziranje, 

zavirajo širitev cest, zavirajo reformo 

zdravstva … je podpora celo narasla. 

NAMESTO GOLOBA 

V ponedeljek so nekateri vidni člani Katedrale 

svobode lansirali provokativno 

idejo, da bi se o novi vladi dogovorili Janša, 

Kučan, Logar in Pahor. Kdor ne bi bil 

predsednik vlade, bi bil pa minister v veliki 

koaliciji, tehnični vladi ali vladi narodne 

rešitve in enotnosti. Bolj trapasto 

od te ideje je idejo kot tako vzeti resno. 

Velike koalicije, tehnične vlade, vlade 

narodne enotnosti in rešitve … vse 

to smo že neštetokrat predlagali in se 

nikoli ni zgodilo. Za kaj takega, za sodelovanje, 

na levi nimajo voditelja, ki bi 

to zmogel in smel. Levica bi potrebovala 

Gibanje Sodelujmo, svojega Logarja 

– desnica je bila vedno za sodelovanje. 

Mimogrede, ne zdi se mi verjetno, 

da bi kakšnega Golobovega volivca 

lahko prestregel Logar. Tiste proticepilce 

s ploščate zemlje bo prestregla 

Resnica; tiste, ki verjamejo, da je zemlja 

okrogla in da je zato Giordano Bruno 

zgorel na grmadi, pa bodo naslovili 

Pirati, ki so že nekaj volitev v rezervi. 

PROJEKT SVOBODA 2030 

Ko sem bil majhen, smo šli tu pa tam v 

gostilno. Starši so mi dovolili, da sem si 

naročil, kar sem hotel, pogoj je bil, da 

sem do konca pojedel. Navadil sem se 

naročati dunajski zrezek in pomfrit, ker 

to znajo solidno skuhati skoraj povsod. 

S politiko je isto. Ljudje morajo pojesti, 

kar so naročili. Jed, ki so jo skuhali lani, 

morajo jesti še dve leti in pol. Morda ne 

pod Golobom, pod Svobodo 2022 pa že. 

Edina oseba, ki lahko legitimno zamenja 

Goloba na čelu vlade, je Urška 

Klakočar Zupančič. Tamara Vonta bi 

postala predsednica parlamenta. Tako 

bi lahko trio Pirc Musarjeva, Klakočar 

Zupančičeva in Vonta legitimno 

predstavljal državo, da o pospešku feministične 

zunanje politike niti ne govorimo. 

To bi ustrezalo volji ljudstva, 

izraženi na volitvah lani. Saj v Sloveniji 

ima oblast ljudstvo, ne? 

Če se vlada že ravno rekonstruira, 

bi lahko naredili še nekaj menjav. Zdravstvo 

bi prevzel Jaša Jenull, šolstvo in 

znanost Tea Jarc, zunanje zadeve Aurelio 

Juri, nedelo, razne družine in socialistične 

zadeve Nika Kovač, finance 

Luka Mesec, ki se ne bo obremenjeval 

s kalkulatorjem, okolje in prostor eden 

od mladih za podnebno pravičnost, 

kmetijstvo Tina Gaber, stečajni upravitelj 

ministrstva za obrambo pa bi bil 

lahko Miha Kordiš. 

Robertu Golobu bi lahko ponudili 

mesto evropskega komisarja, če se bo 

pridno umaknil. 

Bivša premierka, trenutni premier in nesojeni premier (z desne): 

Alenka Bratušek (53), Robert Golob (56) in Zoran Janković (70). 

Nika Kovač (30) bi lahko bila 

ministrica za nedelo, razne 

družine in socialistične zadeve. 

124 23. 11. 2023

AKTUALNO 

35 

Facebook @Miha.Kordis 

Facebook @jasa.jenull 

Miha Kordiš (34) bi lahko bil stečajni upravitelj 

Ministrstva za obrambo. 

Jaša Jenull (40) bi lahko bil 

minister za zdravstvo. 

PLEBISCIT 2026 

Peter Jambrek pravilno poudarja, da se 

je leta 1990 zgodila osamosvojitev, ne 

pa tudi osvoboditev – osvoboditev od 

revolucije, socializma, Jugoslavije, neuvrščenosti 

… 

Volitve 2026 morajo biti izbira: za 

kapitalizem ali socializem, za Zahod 

in NATO ali za neobrite neuvrščene, 

za judovsko-krščansko civilizacijo ali 

»multikulti mišmaš«, za razsvetljenost 

ali »woknjenost«, za Slovenijo ali za Jugoslavijo. 

Enkrat se moramo odločiti. 

Predolgo že odlašamo. 

Volilni program 2026 so ustavne 

spremembe, ki postsocialistično ustavo 

zamenjajo s sodobno demokratično 

ustavo, ki iz Slovenije naredi razvojnega 

tigra, kot sta Irska ali Estonija. Ki 

zavaruje osnovne človekove pravice, 

lastnino, svobodo govora, svobodo veroizpovedi, 

pravico do gotovine, pravico 

do pomena besed, kot so ga imele 

pri Cankarju ali Prešernu. Ustavo, ki 

zavaruje normalnost, ne aktivističnega 

Tudi Golob je žrtev goljufije 

tistih, ko so mu pihali 

na ego, kako sposoben je 

za predsednika vlade. 

Pa je samo prostovoljni 

potrošni material. 

papirja, ki trasira utopično bodočnost. 

Volilni program 2026 je reforma 

javnega sektorja, katerega poslanstvo 

je zadovoljstvo uporabnika. Pacientov, 

šolarjev, strank pred sodišči in upravnimi 

okenci. Program je dinamično 

konkurenčno gospodarstvo in vitka 

ter poceni država. Program je socialna 

politika pomoči potrebnim, ne pa podpiranje 

lenobe. 

Alternativa je še en mandat vlade 

Urške Klakočar Zupančič, Nike Kovač, 

Jaše Jenulla, Mihe Kordiša oz. kakšne 

druge selektorjeve izbire. Do leta 2030. 

SKRATKA 

A verjamem, da je kaj od tega realno? 

Ne. Mi bomo še naprej brcali konzervo 

naprej po cesti, večinoma bomo 

brcali z levo nogo, tu pa tam z desno. 

Med tem nas bodo prehitevali na kolesih, 

motorjih in v avtomobilih. In nas 

gledali, ko se bodo peljali mimo, kot mi 

gledamo živali v živalskem vrtu. Zadnjo 

jugoslovansko republiko. 

Na konzervi, ki jo brcamo in se 

od nje ne moremo ločiti, je ne moremo 

pobrati, vreči v smeti in svobodno 

odhiteti dalje, je rdeča zvezda. 

Pa ne od Heinekena. 

 

Komentar Žige Turka je bil prvotno 

objavljen na spletnem Čas/opisu: 

https://casopis.zturk.com 

Edina oseba, ki lahko legitimno 

zamenja Goloba na čelu vlade, je 

Urška Klakočar Zupančič (46). 

124 23. 11. 2023

36 

102 

Matej Erjavec 

URBAN ŠIFRAR 

Modrost DESETEGA 

brata: naravne kreposti 

Leto je naokoli, zarje vse lepše in zgodnejše, čas je za umiritev, refleksijo, 

za praznik Kristusa Kralja in tudi – nismo pozabili – za praznovanje stodrugega 

rojstnega dne dragega akademika, pisatelja, kulturnika in vseživljenjskega popotnika 

Zorka Simčiča. Prehodil je pot od Maribora prek Ljubljane, Gonarsa, Koroške, Trsta 

do Buenos Airesa in se po mnogih letih končno vrnil na domača tla, kjer danes hrepeni, 

da vendarle zasliši glas: »Dovolj … Je zadoščeno,« kot je zapisal v neki pesmi. 

Zorka Simčiča (102) lahko prepoznamo tudi 

kot »poslednjega človeka rodu, ki bi moral 

umreti«, sem pisal lani. Kot nosilca idej, 

vrednot, vzgoje, ki se danes zdijo oddaljene 

tisočletje. Pripada rodu, ki je bil iztrebljen, izgnan ali 

utišan, uničen fizično ali vsaj mentalno, rodu Grozdeta, 

Ehrlicha, Strleta, Ušeničnika … In temu rodu 

mučencev in izgnancev Slovenci, še posebej katoličani, 

danes dolgujemo ne le spomin in čast, ampak 

tudi to, da ga poskusimo razumeti in mu prisluhniti 

ter zavoljo njegovih žrtev sami živeti dobro in sveto, 

ohraniti in poživiti dediščino in (na)rod. 

Kako konkretno naj to počnemo, po čem naj 

se ravnamo, kaj bi nam položili na srce starešine? 

»Že 40 let nisem nikogar slišal v pridigi govoriti o 

naravnih krepostih. Teološke brez teh nič ne pomagajo!« 

mi je potožil Simčič in enako poudaril v 

svojem zadnjem intervjuju. Res bi tisto, kar manjka 

v življenju sodobnega Slovenca, težko bolje povzeli 

kot s pomanjkanjem in sploh nepoznavanjem razumnosti, 

pravičnosti, srčnosti in zmernosti. 

NARAVNE KREPOSTI 

To so tisti štirje pojmi, »v katere je zahodno krščanstvo 

vajeno zgoščeno zajeti to, kar naj usmerja 

in oblikuje človeka«, piše Josef Pieper o človeških 

oz. kardinalnih, dobesedno »tečajnih«, krepostih, 

ki dopolnjujejo tri Božje oz. teološke, gotovo znane 

vsakemu kristjanu: vero, upanje in ljubezen. 

Kreposti niso lastnosti čistunstva ali hipokrizije, 

ampak »trajna in trdna razpoloženja delati dobro«, 

pravi Katekizem Katoliške cerkve. Človeku omogo- 

124 23. 11. 2023

Kolumna 102 

37 

čajo ne le delati dobra dejanja, ampak si 

za to tudi z vsemi čutnimi in duhovnimi 

močmi prizadevati. 

Vera, upanje in ljubezen izvirajo iz 

Boga in nas k njemu usmerjajo, usposabljajo 

nas za življenje v povezanosti 

z njim. V njih pa temeljijo človeške kreposti, 

ki so jih prepoznali že stari Grki 

in Rimljani, Judje in seveda kristjani. 

Pieper ta nauk imenuje »eno od velikih 

odkritij v zgodovini človekovega 

samorazumevanja«, ki je še vedno sestavni 

del evropskega uma, osnovna 

sestavina evropske zavesti. Človeške 

kreposti so po Katekizmu »trdne drže, 

stalna razpoloženja, trajne popolnosti 

uma in volje, ki uravnavajo naša dejanja, 

urejajo naše strasti in vodijo naše 

vedenje v skladu z razumom in vero«. 

Pridobimo jih človeško, hkrati pa so 

rezultat in vir dobrih dejanj. 

A tako kot vsej resnični etični podobi 

o človeku se je razsvetljenski 

liberalizem, nekako od 17. stoletja vodilni 

filozofski nazor, tradicionalnim 

krepostim zoperstavil, trudi se jih ponarejati 

in ukinjati. Kako dobro mu je 

posebej v zadnjih desetletjih uspelo, se 

jasno kaže tako v naši veri kot družbi, 

tudi če potrebujemo človeka iz drugega 

časa, da to prepozna. 

RAZUMNOST 

Razumnost je prva med krepostmi človeka, 

roditeljica vseh drugih, in tista, 

ki smo jo najočitneje zavrgli. Je način, 

Zorko SImčič 

(102) ob izidu 

velikega romana 

Poslednji deseti 

bratje. 

Tino Mamić/DOMOVINA 

kako ima človek v posesti dobrino razuma, 

torej resnico, resnico, o kateri smo 

danes prepričani, da kot ena in edina, 

veljavna za vse, niti ne obstaja – uspešnica 

What is a Woman to lepo prikaže. 

Razumen človek pa ne le spoznava 

resnico, ampak svoje ravnanje z njo 

tudi usklajuje. Zakone resničnosti torej 

spozna, prizna in nanovo vzpostavi 

– vse odločitve in dejanja v konkretnih 

situacijah sprejema na njeni podlagi. 

Brez tega seveda nobena krepost sploh 

ni mogoča. Razumnost določa, kaj je 

dobro in kaj ne. Kaj je razumno, pa je 

odvisno od posamezne stvari, torej resničnosti 

oz. Boga, ki jo je ustvaril. 

Še preprosteje razloži C. S. Lewis: 

»Razumnost pomeni praktično zdravo 

pamet, vzeti si čas za premislek, 

kaj delaš in kaj bo verjetna posledica 

tega.« Je umetnost prepoznavanja, kaj 

je v konkretnih situacijah prav: nauk 

Cerkve mi pove, da je treba ljubiti bližnjega, 

razumnost pa, kako naj to uresničim. 

Jeza, poželenje in malodušje jo 

najpogosteje zameglijo, še posebej pogubna 

pa ji je prevlada čustev. 

Prav v tem je ključna zmota, ki pustoši 

po veri in misli zahodnega človeka. 

To prepoznava Simčič: »Človek danes ne 

razmišlja in tako mu ne uspe in ne uspe 

odkriti, da vse naše tako moralne kakor 

ekonomske krize izhajajo prav iz prakrize 

razumnosti,« je nekoč dejal v intervjuju. 

Kontroverzna epizoda Družininega 

Reflektorja o umetni oploditvi je to krizo 

vladavine čustev boleče jasno pokazala: 

vem, kaj je nauk Cerkve, ampak jaz čutim, 

da mi Bog govori drugače, čutim, da 

Bog v moji situaciji želi, da storim proti 

nauku. Ne. Sodobna psihologija ima 

prav, ko nas spodbuja k prepoznavanju 

lastnih čustev in k pozornosti do tega, 

kakšna so – podobno kot so puščavski 

očetje pisali o nujnosti budnega spremljanja 

misli, ki nas navdajajo –, a ko 

čustvo prepoznamo, se moramo od njega 

oddaljiti, ga presejati s sitom razuma, 

ne pa ga vzeti za vodilo. Po vojni pobiti in 

izgnani se niso odločili za zvestobo veri, 

ker bi v sebi vsi začutili kak globok klic, 

ampak ker so vedeli, da je tako prav. Ker 

so poznali Kristusovo besedo in ker so 

razumno ugotovili, kako jo upoštevati v 

kritičnem trenutku. 

PRAVIČNOST IN ZMERNOST 

Prav oni še vedno trpijo pomanjkanje 

pravičnosti, druge človeške kreposti, 

ki se ne nanaša le na odnose med posamezniki, 

ni le menjalna, kot jo razume liberalizem, 

v njej ne iščemo le pogodbene 

izravnave interesov in trga. Krščanstvo 

nad posamezniki vidi skupnost, zato 

išče tudi dolžnost skupnosti (države) do 

posameznika in posameznika do skupnosti. 

Pravičnost pomeni stanovitno voljo, 

da damo Bogu in bližnjemu, kar jima 

gre. Bogu vso čast, krivično izgnanemu 

domovino, mrtvim grob, žalostnemu tolažbo. 

In odsotnost pravičnosti še posebej 

intenzivno čutimo. Kot Zorko Simčič, ki 

si v eni izmed pesmi zamišlja prihodnost, 

ko bo na »zlatih jasah sredi kočevskih 

gozdov« za pomorjene končno gorela 

svečka ob svečki »v zvest spomin / na vsa 

ta dolga temna leta, / ko so bili nam / luč«. 

Če je poštenje dobro, mora biti njegova 

odsotnost zlo. A kot pravi Pieper, sodobni 

svet ne prepoznava globoke narave 

slednjega, njegove dvojne podobe krivde 

in kazni, »to je zla, ki ga delamo, in zla ki 

ga trpimo«. Brez tega, brez zavesti o padcu 

izvirnega greha in izkrivljeni naravi, 

ki jo imamo zaradi njega, tudi kreposti 

zmernosti in srčnosti ne more biti. Zmernost 

je boj, je brzdanje privlačnosti naslad 

in ustvarjanje ravnotežja, notranjega 

reda narave, ki je v nas porušen. Ta resnica 

pa je nasprotna domnevno absolutni 

merodajnosti osebe same, njenih čutov 

in čustev. Prav neposredna posledica nezmernosti 

in strežbe naši želji po udobju 

je »čudna apatija, mrtvilo, utrujenost, ki 

je padla na evropsko dušo« in o kateri sta 

pisala Simčič in Komar. 

SRČNOST 

Od tod tudi odsotnost boja proti zlu, 

vzdrževanja in napadanja njegove strašne 

moči, kar je naloga srčnosti. Etično 

življenje ni nič malomeščanskega ali 

strahopetnega, kristjan si prizadeva za 

naporno dobrino. Liberalizmu se to zdi 

nesmiselno, hkrati pa, kot opozori Pieper, 

časti navidezno srčnost v obliki zavzetosti 

in predanosti čisto vseeno čemu. To 

je slovenski javnosti dobro znan predrzni 

aktivizem nekaterih nevladnikov. 

To so naravne kreposti, ki nam jih 

priporoča »poslednji deseti brat«. Stare 

resnice zanj, nekaj povsem novega 

za povprečnega kristjana danes. Hkrati 

pa ob Božji milosti, ki nam daje moč 

zanje, edina pot doseganja »zvestobe 

za nazaj, poslanstva za naprej« in naše 

ohranitve. Kot je zapel slavljenec: 

Korak me spet zapeljal je po isti poti 

skoz isto vas. Pa sem odkril: 

Od kuge ne, ne od vojská, 

od želje po ugodju gine rod. 

124 23. 11. 2023

38 

102 

Facebook 

Slovenska kulturna akcija (SKA) oz. njen duh 

ni opešal. Naloge, ki se nam zastavljajo, so 

iste, kakor smo si jih zastavili na začetku 

našega pohoda. 

DAMIAN AHLIN, PREDSEDNIK SKA 

Zorko Simčič je pravi 

KOMPAS rojakom 

Bližajo se novi časi, novi izzivi. Prišel bo tudi čas združitve in obnove v prid bodočim rodovom. 

– Dokler bo slovensko izseljenstvo utripalo, bomo prihajali do pravega cilja – ohranjanja slovenstva. 

– Beg v svobodni svet je pomenil ustvarjalcu končno priložnost za svobodno izživljanje svojih darov. 

– Ko človek izgubi vero, postaja šibkejši in z lahkoto pride do obupa. – Katoliška načela avtorja osvobajajo. 

URBAN ŠIFRAR 

124 23. 11. 2023

Intervju 102 39 

Zorko Simčič, »poslednji deseti 

brat« in veliki starešina slovenske 

kulture, čigar 102. rojstni dan 

praznujemo, je bil leta 1954 med 

ustanovnimi člani Slovenska kulturna 

akcija (SKA) v Argentini, ki ji 

danes predsedujete vi. Nam lahko 

opišete njene začetke: zakaj je bila 

ustanovljena, kakšen je bil in je 

danes njen namen in kakšna je bila 

v emigraciji vloga Zorka Simčiča? 

Res, Zorko doživlja visoko starost in 

hvaležen sem Bogu, da ga še imamo. 

On je vsem nam osebni in kulturni 

kažipot. Spomnim se: dvajseti februar 

(v Argentini je to poletni čas), od vročine 

posušeni papir na mizi, med navzočimi 

se sliši se glas: »Akcija bo pomenila 

ljubezen do besede in bo ostala 

zato v analih slovenstva za vedno.« Po 

nekaj letih bivanja v begunskih taboriščih 

v Italiji in na Koroškem so se naši 

ljudje naselili v raznih državah v Evropi, 

v Avstraliji, ZDA, Kanadi in Argentini. 

Povsod so ustanovili organizacije, 

ki so jih povezovale in jim pomagale 

ohranjati vero in slovenstvo. 

Slovenski izobraženci, ki so se v 

tistih letih naselili v Argentini, so se 

poleg dela za preživetje v prostem času 

posvetili tudi nadaljnjemu kulturnemu 

ustvarjanju. Kljub oddaljenosti 

od domovine so pisali, peli in igrali v 

slovenščini. Čutili pa so, da je za kvalitetno 

kulturno delo potrebno, da se 

povežejo v organizacijo. 

20. februarja leta 1954 so v Buenos 

Airesu ustanovili Slovensko kulturno 

akcijo, da bi združili slovenske krščanske 

kulturne ustvarjalce v zdomstvu 

in zamejstvu, »ki žele z ustvarjalnim 

in posredovalnim delom pomagati pri 

ustvarjanju in širjenju kulturnih vrednot, 

posebno slovenskih«. Idejni temelj 

organizacije je »naravni etični zakon, 

potrjen in izpopolnjen po krščanskem 

svetovnem nazoru«. To pomeni, da organizacija 

ni bila mišljena kot politična 

organizacija, ampak neodvisna krovna 

kulturna ustanova po krščanskem svetovnem 

nazoru. In to velja še danes. 

Izvoljen je bil prvi odbor, ki so ga 

sestavljali: predsednik Ruda Jurčec, podpredsednika 

prof. Alojzij Geržinič in dr. 

Tine Debeljak, blagajnik Ladislav Lenček 

in tajnik Marijan Marolt. Posamezne 

odseke so vodili: filozofskega duhovnik 

dr. Ignacij Lenček, leposlovnega pisatelj 

Zorko Simčič, glasbenega dr. Julij Savelli, 

likovnega kipar France Ahčin in gledališkega 

Marijan Willempart. Poleg teh 

moramo med ustanovnimi člani omeniti 

tudi Milana Komarja, Božidarja Finka in 

Franceta Dolinarja. 

Slovenska kulturna akcija naj bi 

izdajala novo splošnokulturno revijo 

Meddobje (uredništvo sta sprejela Zorko 

Simčič in Ruda Jurčec) in časopis 

Glas ter naj bi bila tudi založba. Tako 

je izdajala knjige, ki niso mogle izhajati 

v Sloveniji. Dr. Tine Debeljak je bil 

prvi urednik knjižnih izdaj. Že od vsega 

začetka so objavljali dela avtorjev, 

živečih na raznih celinah. Prirejali so 

tudi predavanja, kulturne večere, likovne 

razstave, koncerte in gledališke 

predstave. Slovenska kulturna akcija 

je svoje člane povezovala in jih še povezuje 

v sledečih odsekih: teološkem, 

filozofskem, literarnem, likovnem, 

zgodovinskem, družbenem, glasbenem, 

gledališkem in znanstvenem. 

Drevo, ki nosi vejo 

plodnega rodu, ne bo izumrlo, 

časi se spreminjajo in to 

drevo se temu prilagaja. 

Slovenski kulturni akciji so predsedovali: 

Ruda Jurčec (1954–1969), dr. 

Tine Debeljak (1969–1979), duhovnik 

Ladislav Lenček (1979–1988), Andrej 

Rot (1988–1992), Marjan Eiletz (1992– 

2002) in dr. Katica Cukjati (2002– 2016). 

Od takrat sem sam vodja organizacije. 

Tako za Zorka kot tudi vse ostale 

kulturnike ni bilo umetniško izražanje 

edini temeljni cilj, temveč so si zadali veliko 

nalogo in jo skrbno izvršili, tako da 

so nudili rojakom vse, kar je bilo mogoče 

pri svojem znanju in vednosti za gojitev 

prave ljubezni do matere domovine, in 

to z veliko narodno zavestjo in upanjem 

v Božjo previdnost iz roda v rod. To je za 

naš narod postal predragocen dar. 

Kako se je vloga Slovenske 

kulturne akcije spremenila 

po osamosvojitvi in kakšen pomen 

ima v matici? Menite, da jo dovolj 

poznamo ali njenega bogastva 

še nismo odkrili? Kako se trudite, 

da bi ga približali v domovini 

živečim Slovencem? 

Vloga ali poslanstvo organizacije je v 

bistvu še vedno ista. Vsa leta so odborniki 

in člani SKA delali brezplačno in 

še danes sami krijejo stroške svojega 

ustvarjalnega dela. Do osamosvojitve 

Slovenije je delo Slovenske kulturne 

akcije omogočala podpora mecenov. 

Leta 1994 je organizacija obeležila 

prvih 40 let v Cankarjevem domu. Takrat 

so bile izrečene tudi naslednje besede: 

»Danes v vsem slovenskem svetu 

občudujemo, da smo po več kot štiridesetih 

letih begunstva in izseljenstva 

ostali Slovenci in da tak obstaja tudi 

novi rod. Občudovanje je toliko večje, 

ker vidijo, da smo to dosegli brez opore 

matične domovine. V tujino smo prišli 

sami, v njej živimo in se borimo za svoj 

narodni obstoj sami. Kako lažje bi bilo 

in bo, če in kadar bi se mogli opirati na 

matično domovino!« 

In res je, danes se opiramo na domovino, 

morda se bodo novi rodovi, 

prav tako kakor mi, trudili in se borili 

z drugo težo, na drugačen način zaradi 

okolja in okoliščin ter asimilacije. Ta 

slovenski čut se bo spremenil, morda 

tudi jezik, še vedno pa bodo močno 

prisotni ljubezen, šege in navade ter 

kulturno slovensko dostojanstvo. 

Prelomni časi. V takih ali drugačnih 

okoliščinah smo videli, da ne smemo 

obupati, še vedno moramo misliti 

in gledati na boljšo prihodnost. Uporabljati 

moramo sive celice za dobre 

namene in obdržati močno, zdravo 

pamet. Morda se sliši lažje za tiste, ki 

smo verni, ker dobivamo tisto posebno 

duhovno moč. 

Po 69 letih pogledamo nazaj in lahko 

presodimo vsak narejen korak. Kateri je 

bil morda šibkejši ali zmotljiv, vidimo 

pa tudi vse dosežene cilje. Vse je postalo 

del zgodovine. Osebne, družbene ali 

svetovne. Po tako dolgi poti smo lahko 

utrujeni, opažamo, da smo temeljno še 

solidni, morda tudi čas naredi svoje, 

povzroči morebitno rahlo škodo, zlasti 

ko to gledamo s človeškega vidika. 

SKA oz. njen duh ni opešal. Naloge, 

ki se nam zastavljajo, so iste, kakor smo 

si jih zastavili na začetku našega pohoda. 

Imamo pozitivni rezultat. Bližajo se 

novi časi, novi izzivi. Prišel bo tudi čas 

združitve in obnove v prid bodočim rodovom. 

Potrebujemo nove moči, pomladiti 

se moramo in zato vabim mlade, da 

se nam pridružijo pri temu poslanstvu. 

Korak za korakom, v nadaljevanju poti. 

Dokler bo slovensko izseljenstvo utripalo, 

bomo prihajali do pravega cilja – 

ohranjanja slovenstva. 

Za določeni krog je organizacija 

znana in tudi priznana, morda pa bi že- 

124 23. 11. 2023

40 

102 

leli razširiti ta krog spoznavalcev in, zakaj 

ne, kot omenjeno, tudi sodelavcev. 

Drugo leto, februarja 2024, bo SKA 

izpolnila 70 let in ta dosežek bomo, če 

Bog da, obeležili z enodnevnim simpozijem 

26. 6. 2024 v prostorih Slovenske 

matice in Narodne in univerzitetne 

knjižnice. Želja in namera je, da predstavimo 

navzočim naše delo v prid slovenstva 

in slovenske kulture. Seveda 

že vnaprej vsi lepo vabljeni. 

Damian Ahlin (1973) se je rodil v Argentini. Njegova starša 

in stari starši so tja pribežali po revoluciji. Doma so govorili 

izključno slovensko, ob sobotah je obiskoval slovensko šolo 

in bil že v mladih letih aktiven član slovenske skupnosti. 

Sodeloval je pri krovni slovenski mladinski organizaciji, kot 

kulturni referent Zedinjene Slovenije, v različnih pevskih 

zborih in gledaliških skupinah, od leta 2017 pa je predsednik 

Slovenske kulturne akcije, osrednjega kulturnega društva 

Slovencev v Argentini. Po poklicu je elektrotehnik in računalniški 

tehnik, študiral pa je tudi politične vede. 

124 23. 11. 2023 

Ohraniti moramo to, kar 

nam je bilo dano: jezik, 

šege, navade, vero, upanje 

in ljubezen v najboljši 

kulturni obliki. 

Zdi se, kot da so vojna, revolucija 

in povojna oblast uničili ali pa vsaj 

utišali velik del slovenskega naroda, 

in sicer zdravo katoliško inteligenco 

z njenimi misleci, umetniki 

in gospodarstveniki vred. Kako 

to vidite vi? Se ta veja rodu z 

osebami, kot je Zorko Simčič, res 

poslavlja, ali pa morda še živi in bo 

zmožna znova preroditi narod? 

Z vojno in revolucijo v letih 1941–45 

je bilo uvedeno stališče kulturnega 

molka, ki je bil zapovedan. Takrat visoki 

kulturni dejavniki kot Simčič, 

Debeljak, Balantič, Hribovšek itd., ki 

so sodelovali v Domu in svetu ali v Slovenčevih 

koledarjih in zborniku Zimske 

pomoči, v katerih so v slovensko 

književnost stopila nova, še nepoznana 

imena, so postali zamolčani. Bili so 

zavrženi in odvedeni po širnem svetu, 

večina se je združila in z združenimi 

močmi nadaljevala to delo in poslanstvo 

na tujih tleh. 

Po besedi dr. Tineta Debeljaka: »Ko 

smo zapuščali domovino, smo bili priče 

žalostnega razdejanja. Kulturni molk, ki 

so ga zaukazali revolucionarji, se je izpremenil 

v uničevanje kulturnih dobrin. 

Oni, ki povelju k molku niso sledili, so bili 

vendar ovirani pri svojem delu, saj je bila 

domovina razdeljena na koščke, ki so bili 

vsak zase hermetično zaprti, in še tam 

je bil kulturni delavec vedno pod nadzorstvom 

… Tako je beg v svobodni svet 

pomenil ustvarjalcu končno priložnost 

za svobodno izživljanje svojih darov.« 

To je torej tista veja plodnega rodu. 

Mislim, da drevo, ki nosi to vejo, ne 

bo izumrlo, časi se spreminjajo in to 

drevo se temu prilagaja. Morda ne z 

isto močjo, a vendar z istim zdravim 

čustvom in v duhu slovenstva in slovenskega 

kulturnega dostojanstva. 

V naši družbi, v kateri prevladujejo 

relativizem, nihilizem 

in brezbožnost, se zdi, kot da 

krščanska vera in dobra umetnost 

ali leposlovje ne gresta skupaj. 

Kot da katoliški nazor umetnika 

omejuje, da ne more ustvarjati 

prave, globoke umetnosti. Po 

drugi strani prav izdaje Slovenske 

kulturne akcije in Simčičev opus 

kažejo na izjemno bogastvo del 

katoliških avtorjev. Kaj menite vi? 

Sta krščanstvo in dobra umetnost/ 

leposlovje danes res težko zdru- 

Facebook 

žljiva? Ali katoliška načela avtorja 

omejujejo ali osvobajajo? 

Ocenjujem glede na moj zorni kot in 

stališče. Res je, da imajo velik vpliv 

zunanje okoliščine, ki jih je treba upoštevati. 

V splošnem rečeno, ko človek 

izgubi vero, postaja šibkejši in z lahkoto 

pride do obupa. Obstaja pa ob izgubi 

vere tudi tista strast po obvladanju (v 

smislu, da človek tekmuje z naravo in 

stvarstvom, ker si misli, da je vsemogočen). 

Če se oseba znajde v tem okviru, 

bodisi pozitivnem ali negativnem, če bo 

ustvarjal, bo prav gotovo ta umetnost 

šibkejšega značaja. 

Če jaz v svoji rasti doživljam ukoreninjeno 

duhovno moč, kljub temu 

da bom iz zunanjega sveta do neke 

mere doživel neko omejenost ali morda 

postanem ne tako prikupen, bom 

izžareval pravo umetnost. Mislim, da 

sta krščanstvo in dobra umetnost ali 

leposlovje še vedno združljiva, morda 

ne dovolj privlačna za današnji svet, 

kar posledično pomeni, da katoliška 

načela avtorja osvobajajo.

102 

41 

Tino Mamić/DOMOVINA 

Za konec: kaj bi ob visokem jubileju 

zaželeli gospodu Zorku Simčiču 

in kaj položili na srce rojakom? 

Stvarnik vsakemu da dovolj časa, da 

lahko odkrije svoje talente in izvede 

poslanstvo. Zorku je dal bogat talent 

in bogato življenjsko pot z dobrim in 

hudim, kot ju vsak posameznik na 

svoj način tudi doživlja. Znati sejati 

in dati vse za dobro žetev je tudi delo 

te preizkušnje in včasih ne tako gladke 

poti. Seveda se g. Zorku za vse to 

zahvalimo in mislim, da je ena izmed 

tistih osebnosti, ki ostaja kot pravi 

kompas rojakom, da kljub utrujenosti 

in zgaranosti ostajamo še vedno 

optimisti, veselega vzdušja, da z duhovitostjo 

sprejmemo vse, kar nam je 

dano, da vemo, da je vse še možno in 

da ni vse nemogoče. Tako bi bilo treba 

razumeti našo duhovno in človeško 

rast za naše okolje in za slovenstvo. 

Po vsem izraženem poglejmo malo 

naprej. Vidimo lahko, kako se naša pot 

oži v neskončnost. Vabim vas, da pogumno 

nadaljujemo to našo pot, da si 

pomagamo kot bratje in sestre ter gradimo 

nove temelje za novo bodočnost. 

Smo del ponosne dediščine in postajamo 

delež te. Ohraniti moramo to, kar 

nam je bilo dano: jezik, šege, navade, 

vero, upanje in ljubezen v najboljši kulturni 

obliki. 

Dragemu g. Zorku želim vse najboljše, 

vesele, prijetne dni, energije 

in moči za nadaljevanje te poti in 

obilo blagoslova. 

 

Zorku Simčiču je Stvarnik dal bogat talent in 

bogato življenjsko pot z dobrim in hudim, kot ju 

vsak posameznik na svoj način tudi doživlja. 

Matej Erjavec 

Kako kot sourednik presojate 

stanje slovenske literature in literarne 

kritike? Ali v njej pogrešate 

krščanski pogled in ustvarjalce in, 

če da, kako bi to lahko spodbudili? 

Vedno so bili pogledi raznoliki, tudi 

krščanski pogled niha zaradi okoliščin, 

ponekod je še vedno prisoten, 

drugje pa se ga pogreša. Slovenski literarni 

svet je zelo bogat, vsebuje pa vse, 

dobro in slabo, kot je tudi drugod na 

tem ubogem svetu. Moram pa priznati, 

da se še dobi dovolj dobre in koristne 

pisane besede, ki človeku sega v srce in 

dopolnjuje človeško in duhovno rast. 

V okviru naše dejavnosti pri Slovenski 

kulturni akciji in pri našem tisku revije 

Meddobje opažamo, da imamo kar 

plodne ustvarjalce. Slovenci po svetu 

so še na dobri, visoki kulturni ravni, 

čeprav se jih veliko sooča z asimilacijo, 

pri čemer pač živijo svoje življenje. 

Okoliščine naredijo, da ne izgubijo 

pravega čuta slovenstva in slovenske 

pripadnosti, a žal, zlasti mlajše generacije, 

izgubljajo slovenski jezik in se 

izražajo v drugih jezikih. V večji meri 

dobimo dobre esejiste, pesnike, šibkejša 

moč pa je pri ostali prozi. Mislim, da 

ima velik vpliv sedanji močno ogroženi 

svet, ki išče nov red, ki zasvoji človeka 

do sužnosti, in to v večji meri vpliva 

na zdravje in zdravo razmišljanje ter 

plodnost pri ustvarjanju. 

124 23. 11. 2023

42 

SVET 

PROFIMEDIA 

Svetovna zdravstvena organizacija je sporočila, 

da so 20. novembra iz bolnišnice al-Šifa 

evakuirali 28 nedonošenčkov. 

ROK FRELIH 

Moralni in pravni vidik 

ELIMINACIJE Hamasa 

Ali je Izrael zagrešil vojne zločine? Je smrt več kot deset tisoč Palestincev za Izrael 

bolj obremenjujoča kot smrt 1.200 Židov za Hamas? Kdo je v pričujočem spopadu 

bolj kriv in kdo bi moral za kaj odgovarjati? S temi vprašanji se v svetovni javnosti 

skladno s političnimi cilji manipulira do onemoglosti, nihče pa ne pojasni pravnega 

vidika konflikta, ki jasno opredeljuje, kaj je v spopadih dovoljeno in kaj ne. 

Pravo, ne pa s čustvi političnega navijaštva 

zamegljeni razum, določa, kdo je česa 

kriv in kdo ne. Pravo naj bi bilo materializacija 

morale neke družbe. Skupek pravil, 

ki v tej družbi ločujejo prav od narobe in za narobe 

predvidevajo sankcije. Družba je ta pravila 

sprejela na podlagi strinjanja, ker jih je na splošno 

prepoznala kot moralna. Morala pa je to, kar 

omogoča trajnostno funkcionalnost družbe. 

Področje oboroženih spopadov ureja mednarodno 

humanitarno pravo, ki temelji na Ženevskih 

konvencijah. Te je tako rekoč ves svet 

sprejel kot zavezo za osnovno človečnost. Spopadi 

so pač neizbežni in vsem je lažje, če so pravila 

igre določena na civilizacijskih (čeprav minimalnih) 

standardih. Ženevske konvencije so 

torej splošno sprejete kot moralne. 

IZRAELSKI VOJNI ZLOČINI 

Zato se mogoče sliši paradoksalno, da ravno ti dokumenti 

v oboroženih spopadih predvidevajo in 

do neke mere dovoljujejo žrtve, ki jih svetovni mediji 

v primeru Gaze prikazujejo kot stoodstotno civilne, 

Izrael pa naj bi bil zato izvrševalec masovnih 

vojnih zločinov. A to niti na terenu niti v pravu ni 

tako. Pravnik in zgodovinar Eric Ruben je na druž- 

124 23. 11. 2023

Komentar 

SVET 

43 

Eric Ruben je pridruženi profesor 

(ang. associate professor) prava na pravni 

fakulteti SMU Dedman. 

IMAGO 

benem omrežju X nedavno objavil zapis, 

v katerem osvetljuje situacijo s strani, ki 

je večina medijev noče prikazati. 

»Najprej se morate zavedati, da je 

napačno poimenovanje, da je, kadar 

koli palestinski civilisti umrejo po izraelskem 

napadu, to samodejno dokaz 

izraelskega vojnega zločina. To je popolnoma 

napačno,« je zapisal Ruben. 

Vse se vrti okoli koncepta živega ščita. 

Stvar je v osnovi preprosta: če civilisti 

tvorijo živi ščit, postanejo vojaški 

cilj. Vemo, da je Hamas nad svojo teroristično-militantsko 

infrastrukturo 

gradil civilne objekte. Češnja na torti 

je seveda bolnišnica al-Šifa. Jasno je, 

zakaj so svoje poveljstvo postavili pod 

njo. Vemo tudi, da je Izrael pred začetkom 

izvajanja povračilnih ukrepov dobesedno 

na kolenih prosil Palestince, 

naj se s teh območij evakuirajo. Niso 

se, zato so postali vojaški cilji. S tem 

so se med borce vpisali vsi, vključno z 

otroki, ženskami in starci. 

Vnemajo se debate o tem, ali so Palestinci 

živi ščit tvorili prostovoljno ali 

jih je v to prisilil Hamas. Pred kratkim 

sem zapisal, da gre verjetno za kombinacijo 

obojega, Ruben pa pojasnjuje, da 

izraelske sile že v osnovi v vseh svojih 

operacijah izhajajo iz stališča, da živi 

ščit ni prostovoljna tvorba. Če bi bil, bi 

izraelske sile na civilistih po pravu lahko 

uporabile nediskriminatorno silo. Ker 

pa postopki Izraela predvidevajo, da so 

civilisti v to prisiljeni, so akcije podvržene 

sorazmernosti ukrepov in posledično 

mnogo manjšemu številu civilnih žrtev. 

Mnogim, ki zvesto spremljajo glavne 

medije, se bo zdelo nezaslišano, a Izrael 

v vsem kaosu nasilja zasleduje vrednote 

neke minimalne humanosti. 

SORAZMERNOST IN ŽRTVE 

Kot pojasnjuje Ruben, se vsaka posamezna 

operacija (napad) pred izvedbo ovrednoti 

s testom sorazmernosti. Ker je živi 

ščit v dotičnem primeru prepoznan kot 

neprostovoljen, morajo biti povračilni 

ukrepi sorazmerni. Sledi ocena škode, ki 

bi jo napad prizadejal civilni sferi (materialna 

škoda in človeška življenja), nato 

pa ocena vrednosti vojaške prednosti, 

ki jo Izrael z operacijo pridobi. Večji kot 

je vojaški cilj, večji učinek na civiliste v 

neprostovoljnem živem ščitu lahko ima 

operacija. Če pa se sorazmernost prekorači, 

bi dejanje Izraela dejansko lahko 

šteli za vojni zločin. A glede na razširjenost 

in agresivnost Hamasa ter na njegovo 

obsežno infrastrukturo bi rekel, 

da je ogromen del operacij izraelskih sil 

daleč od zločinov. Orožje, zaseženo v 

al-Šifi, govori samo zase. Bilo ga je precej, 

a upam si reči, da bistveno manj kot 

pred prihodom izraelskih sil. Hamas dovolj 

obvlada logistiko, da je večino zalog 

pospravil na varno. 

Zanimivo je, da o izvedbi izraelskih 

operacij ne odločajo vojaški poveljniki, 

temveč vojaški pravniki, ki so izvzeti 

iz linije poveljevanja. Ruben zapiše, da 

predhodno obravnavajo vsak morebitni 

napad posebej ter ugotavljajo skladnost s 

humanitarnim pravom. Več kot očitno je 

torej, da je Izrael v svojih ukrepih izjemno 

previden, saj ob zanj na splošno neugodni 

mednarodni klimi noče tvegati pravdanja 

po mednarodnih sodiščih. Če je operacija 

pravno opravičljiva, se izvede, sicer ne. 

Vrnimo se na začetek: 12.000 mrtvih 

Palestincev je sorazmerno povračilo za 

1.200 pobitih Judov? Ruben razlaga, da 

ne gre za kumulativno seštevanje žrtev, 

ampak za upravičenost doseganja vojaškega 

cilja vsake posamezne operacije. 

Hamas je dokazal, da lahko brutalno 

ogroža življenje milijonov civilistov po 

vsem Izraelu. Roko na srce, Hamas je glede 

na bojno silo močnejši od marsikatere 

vojske. Cilj izraelskih operacij pa je zagotoviti 

varnost izraelskih državljanov, za 

kar je potrebna eliminacija Hamasa. Glede 

na kapacitete slednjega so torej žrtve 

sorazmerne in po pravu sprejemljive. 

Izrael o številkah žrtev ne govori, 

mrtve pa šteje bolj ali manj le Hamas. Mu 

je mogoče verjeti? Glede na dosedanje 

V tamkajšnjih razmerah 

tako rekoč ni mogoče ločiti 

civilista od militanta. 

Dopoldne prodaja lubenice, 

popoldne podstavlja bombe. 

Krinka in podtalno delovanje 

je zanje način življenja. 

izkušnje dvomim v njihovo resnicoljubnost. 

Večina sveta je sicer prepričana, da 

so žrtve le nedolžni civilisti – bolniki in 

šolarji. Takšne žrtve se v resnici pojavljajo 

v vseh spopadih. Kot pravi Ruben, po 

statistiki Združenih narodov po celem 

svetu na enega borca povprečno umre 

devet civilistov. Bolje je biti borec. Obenem 

pove, da naj bi v Gazi med žrtvami 

izraelskih povračilnih ukrepov bilo celo 

več militantov kot resničnih civilistov. 

Tudi če ne poznamo uradnih številk 

– verjetno jih niti nikoli ne bomo, 

saj gre zgolj za približke, bi ta trditev 

lahko bila precej blizu resnice. V 

tamkajšnjih razmerah tako rekoč ni 

mogoče ločiti civilista od militanta. 

Dopoldne prodaja lubenice, popoldne 

podstavlja bombe. Krinka in podtalno 

delovanje je zanje način življenja. 

HAMAS LAHKO POBIJA 

Drži, da so razmere v Gazi grozljive. 

Tragika je nam, v foteljih sedečim Evropejcem, 

nedoumljiva. Marsikdo bo rekel, 

da o tej tragiki pišem brezčutno, 

tehnično in črkobralsko. Ne drži: med 

mrtvimi so tudi nekateri nedolžni in 

ob tem se spomnim na dilemo Dostojevskega: 

Ali je vredno, da umre otrok, 

če s tem odreši človeštvo? Ni lahko, a 

živimo v kruti stvarnosti, v kateri je 

žrtvovanje otrok neizbežno. Naj gre za 

judovske ali palestinske otroke, vselej 

so žrtve po volji Hamasa. Tako pač je. 

Spomnimo se, kdo je po letih miru 

znova začel z nasiljem in barbarstvom. 

To je zločin, ki ga je treba izkoreniniti, 

in menim, da se o tem vsi civilizirani 

ljudje strinjamo. V dani situaciji bom 

kot na zločince s prstom najprej pokazal 

na palestinske militante, takoj za njimi 

pa na tiste, ki jim na Zahodu asistirajo. 

Tudi slovenski mediji in del politike 

enostransko stojijo na strani tistega, ki 

deluje proti naši kulturi in civilizacijskim 

normam. Hamas lahko pobija. Saj 

so vendar »naši«, kajne? 

 

124 23. 11. 2023

44 

OGLASNO SPOROČILO 

Biotehniški izobraževalni center Ljubljana in 

Sadjarska kmetija Radej, Blaž Radej, Senovo 

TRADICIONALNA 

IN SODOBNA 

UPORABA SADJA 

V GASTRONOMIJI 

Prenos znanja izven institucionalnih okvirov, torej s 

kmetije na kmetijo, je jedro projekta Tradicionalna in 

sodobna uporaba sadja v gastronomiji, ki ga ob strokovni 

podpori Biotehniškega izobraževalnega centra 

Ljubljana – BIC Ljubljana in Biotehniške fakultete Univerze 

v Ljubljani izvajamo na Sadjarski kmetiji Radej. 

Kmetija Radej z Dovškega pri Senovem obdeluje 5 ha 

sadnih nasadov, od tega 3,5 ha v ekološkem kmetijstvu 

in 1,5 ha v integriranem. Pri projektu sodelujeta še 

ekološka kmetija in EkoDrevesnica Ocepek iz Zasavja s 

široko paleto sadnih sadik preizkušenih sort, primernih 

za ekološko kmetovanje, in ekološka kmetija EKO- 

MIŠ iz okolice Domžal z ekološkim nasadom jablan, 

hrušk, špargljev ter v zadnjih letih tudi s konopljo. 

Pri prenosu znanja imamo na eni strani dve 

instituciji izobraževalnega in znanstvenoraziskovalnega 

sistema s številnimi temeljnimi 

in aplikativnimi znanji ter izobraževalnimi 

programi in na drugi strani več kmetij s širokim 

praktičnim znanjem in praktičnimi izkušnjami 

ter željo, da ta znanja prenašajo na 

druge kmetije. 

V projektnem partnerstvu smo v sodelovanju 

sodelujočih zbrali strokovno in znanstveno 

literaturo. Izmed številnih možnih izobraževanj 

smo odbrali po mnenju partnerstva 

najperspektivnejše oblike, torej tiste, ki bi 

zanimale najširši krog pridelovalcev sadja 

ali samo ljubiteljskih vrtnih pridelovalcev 

sadja, da se odločijo za udeležbo na plačljivem 

izobraževanju. Sadjarska kmetija Radej 

je namreč obogatila svojo ponudbo sadja še s 

ponudbo neformalnih izobraževanj v sklopu 

dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Izobraževanja, 

ki so bila pripravljena v sklopu tega projekta, 

bo tržila tudi v prihodnje. 

Največji poudarek pri diverzifikaciji Sadjarske 

kmetije Radej, torej da razširi svoje delovanje s 

področja pridelave hrane na področje izobraževanja 

o okolju in hrani, smo namenili aktualnosti 

pripravljenih izobraževanj. V okviru 

projekta so bila pripravljena neformalna izobraževanja 

o hrani in pijačah s poudarkom na 

ekološkem kmetijstvu. Tehnologije, ki so sprejemljivejše 

za okolje ter hkrati ekološke, predstavljajo 

večji potencial, saj trendi uživanja 

ekološke prehrane že dlje časa rastejo. 

124 23. 11. 2023

OGLASNO SPOROČILO 

45 

V projektu smo želeli obuditi tudi prezrte 

uporabe sadja iz bogate slovenske tradicije 

ter ob poudarjanju ekološko sprejemljivejših 

kmetijskih praks tlakovati pot za povečano 

povpraševanje in ponudbo teh ekoloških pridelkov. 

Hoteli smo doseči aktualnost pripravljenih 

izobraževalnih vsebin za potrebe 

izvajanja izobraževanja o okolju in hrani na 

kmetijah. Pri pripravi izobraževanj smo preverili 

tudi možnosti za nove, sodobnejše načine 

uporabe ekološkega sadja. 

Ključni doprinos 24-mesečnega projekta je odprta 

nova dopolnilna dejavnost: izobraževanje 

na kmetiji, kar je tudi eden od ciljev ukrepa 

M16.9 – sodelovanje iz Programa razvoja podeželja 

2014–2020, ki ga izvaja Republika Slovenija 

v sklopu skupne kmetijske politike EU. Z 

izvedenimi plačljivimi izobraževanji na kmetiji 

je Sadjarska kmetija Radej v zadnjih 12 mesecih 

pred zaključkom projekta z dopolnilno dejavnostjo 

SKD 85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, 

izpopolnjevanje in usposabljanje 

z izobraževanji o okolju in hrani ustvarila več 

kot 5.000 evrov prihodkov. 

Že izvedena oz. pripravljena izobraževanja 

v prvih treh četrtinah izvajanja projekta, ki 

smo jih v projektnem partnerstvu ocenili kot 

najbolj perspektivna izobraževanja za nove 

podeželske produkte, lahko strnemo v naslednja 

neformalna izobraževanja: 

• pridelava ekološkega sadnega vina: jabolčno vino, borovničevo 

vino, kakijevo vino, kivijevo vino z dodajanjem medu 

ali brez dodajanja le-tega; 

• pridelava ekoloških sadnih sokov z dodatki izvlečkov zelišč, 

medu, ingverja, limone, hrena, korenja, paradižnika, tartufov, 

alg; 

• predelava inovativnih ekoloških sadnih izdelkov in polizdelkov: 

sadne slaščice, npr. jabolčni sir, jabolčni žele, čaji, 

jedi, kot so npr. slivovi cmoki, sadni žlinkrofi, jabolčni 

žličniki, jabolčni cmoki, jabolčno-orehovi cmoki ter sadni 

prigrizki, npr. energetske sadne ploščice; 

• izdelava pasteriziranih ekoloških sadnih prilog za gostinske 

obrate: jabolčni chutney, jabolčna čežana, čebulna marmelada, 

zgoščeni jabolčni sok in 

• pridobivanje visokovrednih procesnih produktov in energije 

iz odpadkov procesov ob predelavi vsakodnevnih sadnih 

izdelkov, kot so sokovi, kisi, krhlji, čips in žganje. 

V sklopu projekta smo izvedli tudi poglobljeno usposabljanje o načinih 

prenosa znanja na kmetijah v sklopu dopolnilne dejavnosti 

na kmetiji, pripravili in izvajali delavnice za več ranljivih in starostnih 

skupin ter predstavitve oz. prenos znanja in informacij o projektu. 

Na poljuden, aplikativen in interaktiven način smo predstavili 

dele znanja, ki ga bomo v slovenskem prostoru sistematično in 

strokovno podajali tudi v prihodnje, saj to predstavlja priložnost 

za razvoj slovenskega podeželja, ohranjanje okolja in zagotavljanje 

varnosti hrane. Izvajanje projekta je spremljal in vrednotil zunanji 

ocenjevalec, ki je pripravil tudi zunanjo evalvacijo. 

Projekt »Tradicionalna in sodobna uporaba sadja v gastronomiji« sofinancirata Evropska unija 

iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa 

razvoja podeželja 2014–2020. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja, 

je MKGP. Odgovarja BIC Ljubljana. 

124 23. 11. 2023

46 

VZGOJA 

Nasvet 

MAJA VOVK 

SHUTTERSTOCK 

Ali je prav dovoliti 

OTROKU, da odneha 

Predstavljajmo si, da nas otrok mesece prosi, da ga vpišemo na določeno dejavnost. 

Ko se končno vse poklopi in ga vpišemo, si po dveh treningih premisli in bi rad odnehal. 

Kaj zdaj? Bomo popustili in ga izpisali ali vztrajali, da mora k nogometu hoditi vse leto? 

124 23. 11. 2023 

Za mnoge starše takšna situacija predstavlja 

velik stres. Morda je starše strah, da 

se otrok, če popustijo ob njegovih muhah, 

ne bo naučil vztrajnosti in ne bo zmožen 

gledati dolgoročno. Po drugi strani pa lahko nepripravljenost, 

da bi otroku prepustili odločitev, 

otroka ovira pri razvijanju sposobnosti odločanja 

in sprejemanja njihovih posledic. 

Angela Duckworth (53), profesorica psihologije 

z univerze v Pensilvaniji, opozarja, da 

»vztrajati« ni le nasprotje »odnehati«. Vztrajanje 

namreč pomeni tudi strast. Ta je tista, ki 

nas motivira, da vztrajamo tudi takrat, ko naletimo 

na težave. 

NAJTI OTROKOVO STRAST 

Pravilo pravi, da je za to, da nekdo postane mojster, 

potrebnih 10.000 ur vaje. Potemtakem je 

najboljše otroka spodbujati, da se zgodaj posveti 

svojim zanimanjem in začne že zgodaj nabirati 

te ure. Ta trend je vedno bolj prisoten, saj 

vedno mlajše otroke vpisujejo v specializirane

VZGOJA 

47 

Težko je najti strast, 

če ne veš, kaj imaš na voljo 

in kaj te v resnici veseli. 

Otroštvo je idealen 

čas za preizkušanje 

različnih možnosti. 

športe ali druge dejavnosti, kar je sicer 

v nasprotju s priporočili stroke, 

ki odsvetuje zgodnje vključevanje v 

specializirane športe in spodbuja vsestransko 

športno aktivnost ter preizkušanje 

različnih aktivnosti. Otrok 

tako lahko preizkusi različne stvari in 

ugotovi, kaj je tisto, kar mu je res všeč. 

Težko je najti strast, če ne veš, kaj 

imaš na voljo in kaj te v resnici veseli. 

Otroštvo pa je idealen čas za preizkušanje 

različnih možnosti. 

Preizkus različnih dejavnosti je 

prijaznejši tudi do staršev. Če otrok 

obiskuje športno aktivnost v okviru 

krožka v šoli ali če se udeleži krajših 

enodnevnih ali enotedenskih aktivnosti, 

lahko hitro ugotovi, ali mu ustreza 

ali ne, in poskusi še kaj drugega, ne da 

bi morali mi v to vložiti veliko denarja 

ali časa. Ni treba kupiti drage opreme 

in nejevoljnega otroka še več mesecev 

prepričevati, da mora obiskovati tečaj 

dvakrat na teden. 

OTROKOVA IZBIRA 

Otrok potrebuje čas, prostor in priložnost, 

da se lahko igra in ustvarja. Na ta 

način odkriva, kaj ga veseli, kaj mu gre 

dobro in v čem se želi preizkusiti. Če 

izbere aktivnost, ki ga zares veseli, je 

večja verjetnost, da bo vztrajal, kot pa 

če so njegova glavna motivacija starši, 

trenerji ali učitelji. 

Seveda če otrok preizkusi različne 

aktivnosti, to neizbežno pomeni, da 

bo tudi veliko aktivnosti opustil. Pri 

tem pa imajo veliko vlogo starši, da 

presodijo, kdaj je primerno, da nekaj 

opusti in kdaj rabi le malo pomoči, da 

se prebije skozi. Za starše je to lahko 

težka odločitev, saj vedo, kako svet 

deluje in kaj vse je potrebno za uspeh. 

Zavedajo pa se tudi, da dejavnosti niso 

vedno prijetne in zabavne ter da je treba 

vložiti veliko časa in truda, da postaneš 

v nečem dober. Po drugi strani 

pa ni mogoče vedeti, kaj doživlja otrok 

in kaj čuti do določene dejavnosti. 

KDAJ ODNEHATI 

Ko bi otrok rad odnehal, je to lahko 

zaradi tega, ker mu je dolgčas, nelagodno, 

ni tako uspešen, kot bi si želel, 

dvomi vase ali ker mu dejavnost ni pisana 

na kožo. 

Kako torej presoditi, kdaj otrok 

potrebuje le spodbudo in »brco v rit«, 

kdaj pa je res bolje, da odneha? Ključ 

je v odkritem in iskrenem pogovoru z 

otrokom. Le tako je mogoče ugotovili, 

kaj ga muči. 

Morda rad igra nogomet, pa se v 

ekipi počuti osamljeno ali celo nesprejeto. 

V tem primeru je smiselno vztrajati 

in poiskati rešitev, kako bi lahko 

vseeno nadaljeval z nogometom, a 

se ne bi počutil osamljeno. Včasih bi 

morda otrok želel nadaljevati, vendar 

z drugim trenerjem, učiteljem, drugo 

ekipo ali drugim poudarkom. 

Morda bi rad odnehal prehitro, ko 

še niti ni dobro spoznal dejavnosti. V 

tem primeru se je dobro dogovoriti, 

koliko srečanj, treningov oz. vaje se 

pričakuje od njega pred dovoljenjem, 

da sprejme odločitev. To je še posebej 

dobrodošlo za tiste otroke, ki se bojijo 

novih stvari. 

Če starši dovolijo, da so otroci lahko 

tudi razočarani in neuspešni, je to 

najboljša šola učenja vztrajnosti. Veliko 

boljša od tiste, ki bi jo izkusili ob 

prisilnem vztrajanju pri določeni dejavnosti, 

ki jim ne ustreza. 

ZA VZTRAJNOST 

Bo imela hči zaradi tega, ker je v prvem 

razredu odnehala z gimnastiko, kasneje 

v življenju težavo pri vztrajnosti? Na 

srečo ni tako. Otroci se vztrajnosti učijo 

z razočaranji in padci na vseh področjih 

v življenju, interesne dejavnosti 

so samo eno izmed teh področij. 

Ob misli na vztrajnost in vzdržljivost 

imajo mnogi pred očmi podobo 

nekoga, ki nikoli ne obupa. Toda ali 

je to res lekcija, ki bi jo radi naučili 

svoje otroke? Včasih pride v življenju 

tudi do situacije, ko je treba obupati, 

odnehati in pustiti, ker je le tako mogoče 

narediti korak drugam, v novo 

smer, kamor prej ni bilo mogoče zaradi 

vztrajanja pri starem. 

 

OSEBNA IZKUŠNJA, TRAVMA 

V otroštvu sem igrala trobento, klavir 

in plesala. Vse sem želela pustiti 

in s starši imela konstantne debate 

o tem, a niso imeli posluha za to, da 

bi nehala. Ne samo da teh dejavnosti 

nisem marala, prav sovražila sem 

jih. Poleg tega so bile zame tudi čisto 

fizično zelo boleče. Od 4. razreda 

dalje sem nosila različne zobne aparate, 

zaradi česar je bilo igranje trobente 

boleča izkušnja, poleg tega pa 

tudi nisem imela dovoljšne pljučne 

kapacitete. Pri plesu je bilo podobno. 

Sovražila sem rutino in tesno 

prilegajoča oblačila. Imela sem tudi 

težave s stopali in skoliozo. Pri klavirju 

teh težav ni bilo, me je pa bolela 

glava. Ne morem brati not, nimam 

pojma zakaj. Posledica tega so 

bili grozni glavoboli. Moje otroštvo 

je bilo zaradi obšolskih dejavnosti, 

ki jih nisem marala, prava nočna 

mora. Zaradi teh treh dejavnosti mi 

je pogosto zmanjkalo časa za stvari, 

ki sem jih z veseljem počela. 

Oboževala sem umetnost – še 

posebej tisto v anime stilu. Od starih 

staršev sem dobila tablico za 

risanje, vendar sem bila ob koncu 

vseh svojih dejavnosti preveč utrujena, 

da bi jo uporabljala. Prav tako 

sem oboževala konje in imela veliko 

strast do jahanja, a starši niso bili za 

to, čeprav bi si lahko to privoščili. 

Želela sem se preizkusiti v drsanju 

in petju, a časa in energije za to poleg 

vsega drugega enostavno ni bilo. 

124 23. 11. 2023

48 MOŽ IN ŽENA 

To, kar imava, 

je toliko več kot 

zgolj »metuljčki« 

v trebuhu. 

Dan, ko sem SKORAJ 

prevaral svojo ženo 

Iz očitnih razlogov bom tukaj anonimen. Sem poročen, imam dva otroka. Z ženo imava dober odnos, 

seveda gre tudi v valovih gor in dol, ampak čez palec je dobro. Tudi vseskozi je bilo dobro, 

ničesar ji nimam očitati. Prvi žar seveda z leti ugasne, majhni otroci in naporen vsakdan 

tudi prinesejo svoje, a toliko zrelosti imam, da mi je jasno, da je to življenje. 

SHUTTERSTOCK 

Njo sem si izbral in vem, da sem dobro izbral. Bolj 

na mestu je vprašanje, če je tudi ona dobro izbrala. 

Kakorkoli, življenje mi je pred leti prineslo situacijo, 

v kateri bi skoraj ogrozil svoj zakon in družino. 

Zaposlen sem v večjem podjetju. Takrat je na moj oddelek 

prišla nova sodelavka. Vizualno je to tip ženske, ki mi je 

124 23. 11. 2023 

bil vedno všeč. Osebnostno – prijetna, simpatična, pozorna, 

navihana. Profesionalno – pridna, delovna, sposobna … Sestanki 

so postali prijetnejši, jutranje kave daljše, malice zanimivejše, 

poslovne poti nekaj, česar sem se veselil. Pri sebi 

sem opazil, da mi je njena družba všeč, da mi je pomembno, 

kaj misli, da čez dan tuhtam, kaj bi zanimivega ali duhovite-

Izpoved 

MOŽ IN ŽENA 

49 

ga povedal, da pozorneje izbiram oblačila, 

da me malo izkazane pozornosti z 

njene strani napolnijo z energijo in da 

vedno bolj iščem stik z njo. 

Jasno mi je bilo, da sem se rahlo 

zatreskal. Tega nisem dojemal kakor 

nekaj zelo slabega, pač, malo goriva za 

moj vsakdan. Tudi odnos z ženo se je 

v tistem obdobju izboljšal, saj sem bil 

dobro razpoložen in sem energijo, ki 

sem jo dobival v odnosu s sodelavko, 

prenesel na odnos z ženo in otroki. 

KEMIJA NA DELU 

Po neki skupni poslovni poti, ko sva 

bila še več skupaj in sva tudi precej govorila 

o osebnih stvareh, se je začela 

name odzivati tudi sodelavka. Kar je 

bilo do tedaj nedolžen flirt in zafrkancija, 

je postajalo vedno bolj odkrito. 

Takrat me je odneslo in nisem več znal 

nazaj. Kemija je začela delovati »na 

polno« in bil sem zaljubljen kot nikoli 

prej. Tudi povsem fizična privlačnost 

je bila, vsaj z moje strani, nenormalno 

močna. Vedno bolj mi je postajalo 

jasno, da sem že davno šel mimo točke 

vrnitve. Istočasno me je začela glodati 

vest do žene in do otrok. Vedel sem, 

da bo moj zakon razpadel, če si bom 

privoščil afero, ker moja žena tega ne 

bi požrla. Tudi jaz ne bi. Toda to ni bil 

glavni razlog, da nisem šel dalje. 

Bil sem tako zaljubljen, da mi je bilo 

pravzaprav vseeno za to in vse, kar sem v 

tistih dneh videl, je bila sodelavka. Po glavi 

mi je hodilo samo to, da takšne »šanse« 

ne smem izpustiti, ker bom vse življenje 

obžaloval. To, kar me je zadržalo, sta bila 

moja majhna otroka. Plehke laži mnogih, 

ki sem jih poznal, da so njihovi otroci čisto 

v redu, odkar so se ločili, so me vedno 

iritirale, ker se je na 100 m videlo, da ni 

tako, da otroci presneto trpijo. 

OBRAT 

Z danes na jutri sem odpovedal 

večdnevno poslovno potovanje v tujino, 

kjer bi bil v majhni skupini ves 

čas s sodelavko, kar me je takrat stalo 

tudi napredovanja. To so bili eni 

najbolj turobnih dni mojega življenja. 

Bil sem doma, z ženo in otroki, kosil 

travo in gledal Ribiča Pepeta, medtem 

ko bi lahko v evropski prestolnici pil 

šampanjec z zelo hudo mačko. To, da 

imam ženo in otroke rad, mi ni pri počutju 

čisto nič pomagalo. 

Nekako sem prebrodil te dni. Nekoliko 

sem se držal tudi stran od žene, 

saj nisem imel moči igrati, da tega, da 

je vse v redu, o svoji notranji drami pa 

ji tudi nisem želel povedati. 

Ko so se kolegi vrnili s službene 

poti, smo v službi normalno nadaljevali, 

a med nama s sodelavko je bila 

neka distanca. Z moje strani se je »magija« 

v nekaj dneh zmanjšala za 80 %. 

Čez nekaj tednov nam je na zaključku 

predstavila svojega novega partnerja. 

Ni me več ne zabolelo in ne zmotilo. Še 

nekaj let po tistem sva delala na istem 

oddelku, na nekaterih projektih celo 

zelo skupaj. Še vedno se mi je zdela 

prijetna, simpatična, »kul« … toda 

kemija je izzvenela. Tisto obdobje je 

ostalo kot neka daljna zgodbica, sodelavka 

pa bežen, precej nepomemben 

spomin. Ženi sem čez leta priznal, da 

sem se nekoč malo zatreskal v sodelavko 

in da me je po nekaj tednih tudi 

minilo. Zvenelo je kot neka anekdota. 

Tako jo je tudi vzela in to je nenazadnje 

tudi bila. Hvala Bogu! 

NAUK ZGODBE 

Nauk zgodbe je pomemben predvsem 

zame osebno, nikomur ne želim soliti 

pameti. Nauk zame je bil, da je zatreskanost 

predvsem povsem fizična, 

kemična stvar, ki v nekaj tednih ali 

največ mesecih izzveni. Ni je treba 

vzeti resno in predvsem je ni treba negovati 

in hraniti, če ta dotična oseba 

ni kandidat za življenjskega partnerja. 

Pride in mine. Ko danes včasih pomislim 

na to, da bi skoraj ogrozil svojo 

družino, sem samo hvaležen angelom 

ali ne vem komu, da me je potegnil 

malo na stran. Z ženo sva zdaj poročena 

17 let, otroka sta najstnika. Srečen 

sem z njo in ona, upam, z mano. To, 

kar imava, je toliko več kot zgolj »metuljčki« 

v trebuhu. 

(Ime avtorja je znano 

uredništvu Iskrenih.) 

124 23. 11. 2023

50 

DRUŽBA 

Nasveti 

Kakšen je OBRAZ človeka, 

ki je bil ZLORABLJEN 

Od sobote,18. novembra, do nedelje, 17. decembra 2023, je v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani 

na ogled razstava »Sram – evropske zgodbe« (ang. »Shame – European Stories«). 

UREDNIŠTVO ISKRENI.NET 

JUSTICE-INITIATIVE.EU 

Gre za razstavo, ki potuje po 

vsaj Evropi in na kateri so 

zbrani portreti skoraj 100 

žrtev, ki so bile zlorabljene 

kot otroci. »Razsežnost problema še 

nikoli ni bila zajeta na takšen način«, 

so zapisali pri Justice Initiative (pobuda 

za pravičnost), ki ta projekt podpira. 

S portreti resničnih žrtev želijo 

sporočiti, da se zloraba lahko zgodi 

prav vsakomur v različnih pretresljivih 

oblikah in okoliščinah. 

124 23. 11. 2023 

DATI OBRAZ IN GLAS ŽRTVAM 

Guido Fluri (57), ustanovitelj omenjene 

pobude, pove, da »vsak, ki spregovori 

o zlorabi, potrebuje izjemen pogum, 

saj nas družba uči molčanja. To 

razstava je tukaj, da bi to težko temo 

prinesla na svetlo, da bi dala obraz in 

glas žrtvam ter bila korak k spremembi, 

korak k odrešitvi za žrtve.« Prav 

tako želijo, da bi v družbi in politiki 

prekinili molk o tej temi, predvsem o 

doživetih travmah, saj si žrtve zlorabe 

zaslužijo pravično obravnavo. 

Razstava je bila do sedaj na ogled v 

Italiji, Španiji, Nemčiji, Grčiji, Romuniji in 

na Portugalskem, Finskem in Hrvaškem. 

Otvoritev razstave so organizatorji 

pospremili tudi z okroglo mizo z naslovom 

Podpora in pomoč preživelim žrtvam 

spolnih zlorab ter njihovo okrevanje. 

Poleg razstave bo molitev za žrtve 

spolnih zlorab s taizejskimi spevi.

upanje51 

KLIC 

DOBROTE 

za vse 

dvorana 

Golovec v Celju 

sreda, 29. 11. 2023 

ob 20.00 

Teden Karitas, 27. 11. do 3. 12. 2023 

BREZPLAČNA OBJAVA 

prenos 

RTV Slovenija 

in Radio Ognjišče 

Vstopnice so na voljo 

na 01/300 59 60 

ali info@karitas.si 

www.karitas.si 

QR koda za mobilno banko 

124 23. 11. 2023

52 

MED(IJSKI) SOSEDI 

BIROKRATIZACIJA 

NA POTENCO 

Izvršna direktorica Združenja Manager 

Petra Juvančič je v komentarju kritična 

do zakona, ki je začel veljati in zaostruje 

evidentiranje zaposlenih. »To je samo še 

en dodaten od približno 900 veljavnih 

zakonov ter več kot 20 tisoč predpisov 

in drugih aktov, ki se v Sloveniji vsakodnevno 

uporabljajo. V zadnjih tridesetih 

letih smo namreč povsem nekontrolirano 

in nepregledno desetkratno povečali 

število pravil, predpisov in zakonov, ki 

urejajo poslovanje,« piše Juvančičeva. 

Sprašuje se, zakaj kot država nenehno 

izbiramo pot, s katero si otežujemo 

delovanje in zmanjšujemo svojo 

konkurenčnost. »Zagotovo se vsi strinjamo 

s plemenitim namenom zakonodajalca 

za zaščito položaja delavcev, 

vendar k temu ne bodo prispevale 

dodatne administrativne obremenitve, 

temveč odgovorna podjetja za to skrbijo 

sama, za kršitelje pa mora biti tu predvsem 

dobro delujoča pravna država – od 

nadzora do sodišč,« izpostavlja avtorica, 

ki opozarja, da dodatne obremenitve 

dušijo produktivnost in ustvarjalnost 

velike večine podjetij. 

»›Poudarek na kvantiteti namesto na 

kakovosti. Omejuje samostojnost in 

odgovornost. Povzroča stres in nezadovoljstvo. 

Ne upošteva raznolikosti 

delovnih nalog. Omejuje prožnost pri 

delu. Povečuje administrativno breme.‹ 

To nam o izzivih štempljanja pove 

ChatGPT. Pravzaprav pa za ta odgovor 

ne potrebujemo umetne inteligence, 

dober lakmusov papir bo že to, da svoje 

otroke vprašamo, v kakšnih podjetjih (in 

očitno tudi državah) si želijo delati,« še 

izpostavi avtorica, ki opozarja, da zakon 

ni primeren za sodobne oblike dela in v 

okolju, v katerem konkurenčne države 

na tem področju sprejemajo diametralno 

nasprotno zakonodajo. 

124 23. 11. 2023 

»FROM HERO TO ZERO« 

Pred dobrim letom in sedmimi meseci, 

1. junija 2022, si je Robert Golob 

po izvolitvi vlade v Državnem zboru 

zaželel bistveno stvar: naj njegovo vlado 

ljudje ocenjujejo na podlagi doseženih 

rezultatov. Kot na Portalu Plus piše Tilen 

Majnardi, se mu je želja uresničila. 

Osrednji mediji, ki so ga ob izvolitvi 

nekritično povzdigovali, se zdaj na 

Goloba »ljudožersko« spravljajo. Predsednik 

vlade očitno ni razumel prvih 

resnih opozoril ustvarjalcev javnega 

mnenja po poletju, da antijanšizem sam 

po sebi ne deluje več, da ljudje čakajo na 

reševanje realnih problemov: zdravstva, 

draginje, sociale, prometnih zagat, 

varnosti, migracij ... 

Takrat Svobode in njenega predsednika 

še niso popolnoma izpljunili. Sedaj 

»bodo vso krivdo zvalili na Goloba, oni 

s svojim političnim, propagandnim, 

porumenelim uničevanjem resnega 

novinarstva, medijev niso nikoli nič 

krivi, njihove naklade ne padajo zaradi 

odmika od resnega poročanja, ampak 

samo zaradi mednarodnih trendov. Ja, 

seveda. Kot niso nič krivi tudi vplivniki, 

analitiki, strokovnjaki z neznanimi viri 

podatkov, garažnimi metodologijami 

merjenja javnega mnenja, ki delajo 

vratolomne salte v svojem mnenju. 

Menda so bili zavedeni, nepoučeni. 

Hudi strokovnjaki torej. Ampak brez 

ovir gredo naprej: danes imajo nove 

analize, ocene, predvidevanja, ki jih spet 

objavljajo v istih medijih, ki so promovirali 

danes pakirajočega premierja. Ni 

nepomembno, da ›osvobojeni‹ mediji 

niso dobili dovolj izdatne finančne 

pomoči, kar so pričakovali na podlagi 

predvolilnih obljub. Sedaj premierju 

nekateri na iskren, drugi na svoj izkrivljen 

način kažejo, da iščejo novega šefa,« 

še piše avtor. 

 

O, da ne bi 

nikoli pozabili 

blagosti poeta 

in poguma generala! 

Iskrene čestitke 

ob dnevu 

Rudolfa Maistra. 

UREDNIŠTVO DOMOVINE 

Tomo Strle/CITRUS

EDVARD KADIČ, 

STROKOVNJAK 

ZA KOMUNIKACIJO 

GOVORICA TELESA 

Slovenija si mane roke 

ZARADI VESOLJA 

Slovenija je 6. novembra na vesoljskem vrhu v Sevilji uradno zaprosila za polnopravno 

članstvo v Evropski vesoljski agenciji (angleško European Space Agency – ESA). Prošnjo 

za članstvo, ki sledi uradni odločitvi Vlade Republike Slovenije minuli petek, je generalnemu 

direktorju ESA Josefu Aschbacherju ob robu ministrskega zasedanja ESA predal 

državni sekretar Matevž Frangež. 

53 

MATEVŽ FRANGEŽ: VELIKO SI OBETAMO 

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve 

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo 

2 

TANJA FAJON: FORMALNO IN SPOŠTLJIVO 

1 

ROKE 

Da si nekdo mane roke, je eden od najbolj izrazitih neverbalnih 

signalov obetanja nečesa dobrega. V konkretnem 

primeru lahko sklepamo, da si Matevž Frangež obeta 

pozitiven izid zaprosila za polnopravno članstvo v Evropski 

vesoljski agenciji. 

OBRAZ 

Pozitivno vzdušje kar žari z obraza. Omenjeni žar sestavljajo 

tako nasmejana usta kot tudi nasmejane oči. Prav iz slednjega 

tudi sklepamo, da gre za iskrena čustva, in ne zgolj za nasmeh 

zaradi formalnega fotografiranja za npr. arhiv. 

ROKE 

Sogovornika sta v formalnem (službenem) diplomatskem 

okolju in takšna je tudi govorica telesa celote obeh sogovornikov. 

Urejena, nekoliko toga drža teles in prisotnost državnih 

simbolov. Pri sogovorniku iz Alžirije lahko posebej opazimo t. 

i. »figov list« v sedečem položaju, kjer s prekrižanimi dlanmi 

zapira t. i. intimno okno. S takšno zaporo neverbalno sporoča 

visoko stopnjo spoštovanja do sogovornice in zavedanje 

svojega položaja kot gosta. Pri sogovornici, zunanji ministrici 

Tanji Fajon pa lahko opazimo njene dlani na kolenu. Gre za 

neverbalno sporočilo, da se čas za sestanek počasi izteka, da se 

srečanje približuje h koncu in da bo čas za odhod. 

 

1 Državni sekretar Matevž Frangež (45) na vesoljskem vrhu v Sevilji (6. november). 

2 Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon (52) je na obisku gostila ministra za zunanje zadeve in narodno skupnost v tujini 

Demokratične ljudske republike Alžirije Ahmeda Attafa (6. november). 

124 23. 11. 2023

54 

SLADKO-SLANE BRBONČICE 

Jabolčni KOZARČKI 

4 OSEBE PREPROSTO 15 MINUT 

SELMA BIZJAK 

www.sladkoslanebrboncice.si 

SESTAVINE 

• 4 sočna domača jabolka 

• 2 cm debela rezina masla 

• 4 jušnih žlic rozin 

• sladkor 

• cimet 

• 12 čokoladnih maslenih 

keksov 

• 250 ml smetane za stepanje 

• čokoladni ostružki, 4 krhlji 

jabolka, zvezdnati janež za 

okras 

1. Smetano stepemo 

in postavimo v hladilnik. 

2. Maslo raztopimo. Medtem 

na majhne kocke narežemo 

jabolka. Ko je maslo 

vroče, na njem popražimo 

kocke jabolk. Dodamo sladkor 

in cimet po okusu. Vmešamo 

še rozine in na zmerni 

temperaturi dušimo, da se 

rahlo zmehčajo in spustijo 

nekaj soka. Ohladimo. 

3. Čokoladne maslene piškote 

nadrobimo in jih porazdelimo na dno 

kozarcev. Na piškotno dno razdelimo 

na maslu dušena jabolka in rozine (2 

jušni žlici prihranimo za dekoracijo). 

Sledi stepena smetana, prihranjena 

dušena jabolka, posip iz cimeta, 

dekoracija iz čokoladnih kapljic, 

ostružkov, zvezdnati janež in po en 

manjši in tanjši krhelj jabolka. 

4. Sladico postrežemo takoj. 

BOG ŽEGNAJ! 

124 23. 11. 2023

Priporočila 

BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO ... 

55 

MILAN HRASTAR 

ANNET HUIZING, KAKO SEM PO 

NESREČI NAPISALA KNJIGO 

Delo res ni namenjeno samo potencialnim piscem 

romanov ali knjig na splošno, čeprav bi se 

sprva po naslovu lahko tako sklepalo. Res pa je 

to ljubek roman o deklici, ki si je neznansko želela 

postati pisateljica. Kakor je zapisala glavna 

junakinja, si je najprej želela, da se ne bi smilila 

ljudem zaradi smrti svoje mame. Ljudi, ki jim je 

ta dogodek omenila, je začela vrednotiti po njihovih 

reakcijah. Naključje, ali pa tudi ne, je hotelo, 

da je v njihovi ulici, pravzaprav čez cesto, 

stanovala uveljavljena pisateljica, ki že nekaj 

časa ni izdala nobenega dela. Junakinja Katinka 

je z njeno pomočjo pričela s prvimi koraki 

pisanja. Najprej opisuje svojo družino in dogodke, 

ki jo vznemirjajo. Pisateljica ji iskreno 

pomaga, jo popravlja in usmerja, hkrati pa se 

tudi sama spreminja iz zagrenjene in razočarane 

ženske srednjih let v optimistično in veselo 

osebo. Ta knjiga je imenitno večgeneracijsko 

delo o medsebojnih odnosih, žalovanju in 

veselju in pritrjuje sprejemanju vsega novega. 

Lahko pa delo res vzamete tudi kot priročnik 

za pisanje romanov. 

Hlebce, Zala, 2016, 143 strani, 23 evrov. 

MARIE-AUDE MURAIL, SIMPL 

(žanr: mladinski roman; ciljna skupina: 

mladostniki in odrasli bralci) 

Simpl je izjemno navdihujoča knjiga z odlično 

izrisanimi liki in prizori. Govori o Simplu, 

22-letniku, ki je zaradi umske zaostalosti 

na razvojni stopnji triletnika. Njegova edina 

skrb je plišasti zajček Zajko. Njegov brat, 

17-letni Kleber, se začasno znajde v vlogi 

njegovega skrbnika, kar je precej zahtevna 

naloga za nekoga, ki išče svoje mesto v svetu. 

Starejši brat mu vsekakor ni v pomoč pri hitremu 

vklapljanju v družbo, sploh ko se znajdeta 

v vlogi cimrov štirih študentov. 

Knjiga odpira vprašanja o sprejemanju drugačnosti 

in o tem, kako se lahko prijateljske 

vezi spletejo med najbolj nepričakovanimi 

osebami. Simpl je predstavljen tako, da 

lahko z njim zelo enostavno čustvujemo in 

ga na neki točki precej hitro vzamemo za 

svojega. Preko njegovih izjemno bazičnih 

vprašanj se tudi nam odpirajo novi pogledi 

na svet, v katerem živimo. 

Po knjigi je bil leta 2017 posnet tudi 

nemški film Simpl, v katerem v glavni 

vlogi nastopi David Kross, ki je morda 

javnosti znan po filmu Bralec (2008). V 

slovenščino je prevedena še ena knjiga 

Murailove z naslovom Oh, boy! (Dob pri 

Domžalah, založba Miš, 2013). 

MONIKA 

JEGLIČ 

Dob pri Domžalah, Miš, 2013, 192 strani. 

124 23. 11. 2023

56 

FILMSKI KAŽIPOT 

Življenje na otoku Jezusa, 

dok. film, ZDA 2019 

SOB, 25. 11., 22.30, Exodus 

Režija: Craig Claudin 

Resnična zgodba o pastorju misijonarju Scottu 

Campbellu, čigar sanje o uspehu v službi ga 

pahnejo v klinično depresijo in na rob samomora. 

Film raziskuje Božji vpliv na reševanje 

težav in to, kako vera spremeni človeka. 

Dragi tovariši, drama, 

Rusija 2020 

SOB, 25. 11., 22.40, TVS1 

Novočerkask, Sovjetska zveza, leta 1962. 

Ljudmila je članica lokalnega odbora komunistične 

partije. Vrednote partije zagovarja z 

vso vdanostjo in prezira vsakršno nasprotovanje. 

Nekega dne pa je priča dogodku, ki ji 

za vedno spremeni pogled na svet. Oblasti 

v bližnjo tovarno pošljejo vojsko, da bi 

zadušila stavko delavcev, vendar pa se vse 

skupaj sprevrže v masaker. Mesto preplavijo 

izgredi, veliko je poškodovanih in pogrešanih. 

Izgine tudi Ljudmilina hčerka, zato 

se zaskrbljena mati nemudoma odpravi na 

nevarno, a odločno iskanje. Film natančno 

prikaže potek dogodkov, ki epilog dobijo 

šele po razpadu Sovjetske zveze. 

Medvedek Paddington 2, 

druž. komedija, VB 2017 

SOB, 25. 11., 23.40, Planet Eva 

Igrajo: Brendan Gleeson, Hugh Grant, 

Jim Broadbent 

Paddington srečno živi pri družini Brown 

na ulici Windsor Gardens, kjer je postal 

priljubljen član skupnosti. Kamorkoli gre, 

prinese veselje in marmelado. Medtem ko 

išče popolno darilo za stoti rojstni dan svoje 

drage tete Lucy, opazi posebno zgibanko v 

antikvariatu gospoda Gruberja in loti se vrste 

priložnostnih del, da bi jo lahko kupil. Toda 

ko zgibanko nekdo ukrade, mora Paddington 

z Brownovimi razkrinkati tatu. 

Vida Matjan: Duša vsega, 

uspešna Slovenka v Črni gori, 

SLO 2023 

NED, 26. 11., 20.55, TV Maribor 

Vida Matjan (1896–1993) je bila glasbenica, 

skladateljica pedagoginja, stroga in skopa 

s pohvalami, toda za Boko Kotorsko in 

Črno goro je bila neprecenljivo bogastvo, 

zlasti njena predanost mladini. V Sloveniji 

te imenitne gospe skorajda ne poznamo. Iz 

Ljubljane, kjer se je rodila, jo je pot prek Beograda 

vodila v Kotor, kjer so po njej poimenovali 

glasbeno šolo, njeno ime pa nosi tudi 

tamkajšnje slovensko društvo. Letos mineva 

30 let od njene smrti. 

Ljudstvo se odloča, 

dok. film, SLO 2023 

TOR, 28. 11., 19.25, TVS2 

Prve volitve na Slovenskem so bile v revolucionarnem 

letu 1848, ko je imela volilno pravico 

peščica Slovencev, ki je lahko plačevala davke. 

V zgodovini se je volilo na različne načine. 

Sprva so volivci javno povedali, koga volijo. 

Zaradi nepismenosti pa se je v zgodovini volilo 

tudi s kroglicami. Po drugi svetovni vojni so 

obstajale t. i. črne skrinjice, kamor so volivci, 

ki so glasovali za opozicijo, lahko vrgli »svoj 

glas«. O volitvah in zanimivih prigodah, povezanih 

z njimi, bodo govorili Božo Repe, Irena 

Selišnik, Bojan Balkovec in Franc Perko. 

Pričevalci: Anka Poženel, 

dok. film, SLO 2023 

TOR, 28. 11., 22.45, TVS1 

Režija: Jože Možina 

V pričevanju, ki izzveni kot klic k humanosti je 

veliko zanimivih detajlov o življenju in smrti 

Janka Premrla Vojka. Ankini starši so ga poznali, 

o njem so govorili pozitivno, tudi zato, ker je 

imel v svojem partizanskem bivališču podobo 

Svetogorske Marije. Čedalje več je vesti in 

pričevanj, da je Vojka ubila partizanska krogla: 

»Njega so ubili sami. Njega so sami, zaradi 

tega, ker je bil fant pobožen pa prepošten. 

Ker je začel ta komunizem, vedeli so, da ga ne 

bodo obvladali in so pa spravili.« 

Na krilih orlov, drama, 

Kitajska 2016 

ČET, 30. 11., 20.00, Kino 

Biografija svetniškega škotskega atleta Erica 

Liddella, dobitnika dveh olimpijskih kolajn 

(1924). Rodil se je staršem misijonarjem na Kitajskem. 

Na olimpijskih igrah ni hotel nastopiti 

v svoji najboljši disciplini, ker je bila tekma v 

nedeljo. Po japonski okupaciji leta 1937 je Liddell 

poslal svojo soprogo Florence in hčeri na 

varno v Kanado. S krščanskim čutom za odgovornost 

in dolžnost zavezani Liddell je ostal 

na Kitajskem, da bi pomagal civilnim žrtvam 

vojne. Njega in mnoge tujce so Japonci poslali 

v eno od številnih taborišč. Njegovo sporočilo 

upanja je postalo nesmrtno. 

124 23. 11. 2023

Koledar dogodkov NOVEMBER 

DOGODKI 

57 

Stanislav Zebec Stanč/Cankarjev dom 

26 

NED 

Frančišek 

19.30 

Cankarjev dom, Prešernova 

cesta 10, Ljubljana 

Gledališka predstava 

Avtorja priredbe: Jernej Lorenci in Matic Starina po 

romanu Božji ubožec Nikosa Kazantzakisa v prevodu 

Jaroslava Novaka. 

Produkcija: Mestno gledališče Ptuj 

Frančišek Asiški je velika religiozna, mitološka, zgodovinska in umetniška 

osebnost. Obdaja ga nepresežen svetniški sij. Postal je simbol. V stoletjih je 

prerasel geografsko okolje, šel je celo onkraj krščanstva, osvojil je velik del 

sveta. Videl je onkraj materialnega, onkraj ambicije, pohlepa in poželenja. In 

tako živel. Prav ta človeški element je ključen za uprizoritev. 

23 

ČET 

Večer sodobne krščanske 

glasbe z Mestom na gori 

19.30 

Grad Rakovnik, 

Rakovniška ulica 6, Ljubljana 

Slavilni večer 

24 

PET 

Omizje o medijih 

19.00 

Dom krajanov, 

Prešernova 26, Ajdovščina 

NSi vabi na omizje z gosti: Jožetom Možino, Matjažem 

Jazbarjem in Tinom Mamićem. Vstop prost. 

25 

SOB 

Simpozij ob 800-letnici jaslic 

sv. Frančiška Asiškega 

10.00–13.30 

Dvorani nad zakristijo bazilike Marije 

Pomagaj, Brezje 72 

25 

SOB 

Dan grofov Celjskih 

10.00–17.00 

Narodni muzej Slovenije, 

Maistrova ulica 1, Ljubljana 

Celodnevna prireditev za vso družino 

Simpozij 

25 

Ob 80-letnici smrti 

domobrancev v Grahovem 

28 

Duševno zdravje 

skozi želodec 

SOB 

18.00 

TOR 

17.00 

Cerkev Marije Brezmadežne 

v Grahovem pri Cerknici 

Medicinska fakulteta, 

Korytkova 2, Ljubljana 

Sv. maša, spominska slovesnost 

Kongres 

Želite povabiti na svoj dogodek? Pišite nam na dogodki@domovina.je. 

124 23. 11. 2023

58 

SUDOKUJA, VSOTNICI 

VSOTNICA (angleško sumplete) je tabela, v kateri je treba prečrtati števila 

tako, da je vsota neprečrtanih števil po vrsticah in stolpcih ustrezna (enaka 

številom desno od tabele in pod tabelo). 

9 7 2 7 8 9 9 26 

7 1 8 9 3 9 5 36 

8 6 4 7 1 7 5 21 

2 8 1 1 6 6 1 7 

8 3 4 5 1 9 3 29 

5 2 1 8 1 3 4 14 

8 3 6 9 5 9 8 20 

23 15 21 38 23 21 12 

3 5 4 4 7 5 9 27 

7 4 1 3 6 7 4 16 

8 5 8 2 1 7 7 12 

3 3 4 7 5 3 7 7 

2 8 2 6 6 3 4 11 

6 9 4 4 6 3 4 19 

2 1 3 4 4 7 5 8 

11 15 11 4 6 25 28 

3 5 4 4 7 5 9 

7 4 1 3 6 7 4 

8 5 8 2 1 7 7 

3 3 4 7 5 3 7 

2 8 2 6 6 3 4 

6 9 4 4 6 3 4 

2 1 3 4 4 7 5 

9 7 2 7 8 9 9 

7 1 8 9 3 9 5 

8 6 4 7 1 7 5 

2 8 1 1 6 6 1 

8 3 4 5 1 9 3 

5 2 1 8 1 3 4 

8 3 6 9 5 9 8 

124 23. 11. 2023

Kolumna 

TINO 

MAMIĆ 

KRAVJA racija 

DALMATINO 

Ko se spomnim na argentinski asado, na pečeno govedino, ki je tako slastna, da je skoraj 

sladka, se mi začne nabirati slina v ustih. Meso, ki sem ga tako obilno použival pred kakim 

desetletjem, je bilo verjetno še boljše zaradi vedre slovenske družbe pod Južnim križem. 

Zato rad rečem, da je tisti, ki še ni jedel argentinskega mesa, v življenju nekaj zamudil. 

59 

Argentinske krave so nekaj posebnega, 

ker živijo vse leto na 

prostem. Pasejo in gibajo se 

povsem prosto. Zato je njihovo 

meso poslastica. 

V Sloveniji ni veliko krav, ki bi se 

pasle na prostem. Takih, ki bi se pasle 

vse leto, sploh ni. Čeprav mraz in sneg 

v resnici za govedo ni taka ovira, kot bi 

si mislili. Prijateljica, Gorenjka, ki za 

razliko od mnogih »borcev« za pravice 

živali krave ni videla samo na ovitku 

čokolade, mi je pripovedovala, kako se 

njihove krave dobro počutijo pozimi 

kljub snegu in kako jim ustreza, saj v 

mrazu ni muh. 

CERTIFIKAT KAKOVOSTI 

Slovenske krave večino življenja prebijejo 

v hlevih. Na toplem med muhami. 

Velikokrat jih hranijo z industrijskimi 

krmili, koncentrati in silažo. Ali krava 

mlekarica je seno ali silažo, lahko 

tudi mestne srajce velikokrat ugotovimo 

po vonju. Dandanes ni preprosto 

dobiti kmeta, ki bi prodal meso krave, 

»futrane« po starem. Bika, ki je večino 

življenja jedel seno in pasel travo. To je 

že redkost. Ni namreč poceni, če kravi 

privoščiš pašo na prostem. Zdi se, da 

je v Sloveniji več mercedesov kot tako 

zdravo in naravno živečih krav. 

Kmet, ki ima take krave, ne potrebuje 

certifikatov kakovosti. Potrdilo kakovosti 

je njegovo življenje. 

ZAPLEMBA KRAV 

Zato je to, kar so mestni škrici uprizorili 

na kmetiji Možgan, delo z zelo skromno 

uporabo možganov. Kot v kakem mafijskem 

filmu so izvedli racijo in na silo 

strpali krave, tudi breje, v tovornjake. 

Tuleča teleta so odtrgali od mater in 

jih odpeljali. Razkropili so čredo in jo 

odgnali v prodajo in zakol. 

Razlog je, da so bile krave blatne. 

In da so bile na mrazu in na mokrem. 

Čeprav temperature za krave niso bile 

hladne – uradno je primerna temperatura 

že nad pet stopinj. Moja prijateljica 

Gorenjka trdi, da je lahko še nižja. 

A tudi tacanje po blatu, ki ni nastalo 

zaradi nemarnega kmeta, ampak zaradi 

plazu, ki ga pač ni mogel ustaviti, je po 

moji skromni pameti za kravo vendarle 

veliko prijetnejše od tovornjaka, prodaje, 

zakola in odtegnitve teleta od matere. 

Družine Možgan ne poznam in o 

njej ne vem nič razen to, kar sem videl 

v nekaj sekundah televizijske novice. 

Vem pa, da se družina gotovo ne 

Konec poletja smo bili deležni 

argentinskega asada tudi na 

uredništvu Domovine. Na vrtu 

nam je zvesti bralec Franci 

Medic, ki se je pred leti vrnil 

v domovino svojih prednikov, 

zakuril in v treh urah pripravil 

pravi argentinski asado, 

čeprav iz slovenskega mesa. 

bo predala. Kmet se ne preda kar tako. 

Prepričan sem, da bo o tej raciji goveda 

še veliko govora na sodiščih in v medijih. 

Zaplenjene krave se na kmetijo 

morda ne bodo nikoli vrnile. A vrnila 

se bo pravica. V demokratični državi se 

namreč tako samovoljo kaznuje. Če ne 

danes, pa jutri. Če ne s pomočjo Ljubljane, 

pa s pomočjo Strassbourga. 

124 23. 11. 2023

60 RAZVEDRILO Humor 

Robert Golob je dokazal, da lahko do 

specialista prideš hitreje kot v 30 dneh. 

Po zanesljivih informacijah je dobil 

kilo med obupanimi poskusi, da si 

dvigne podporo, ki že več mesecev pada. 

Minister Mesec predstavil program 

vlade za čas Golobove odsotnosti: Od 

Slovenije do Venezuele v štirih dneh. 

»Verjamem, da to zmoremo! 

Revščina za vse – razen za elito!« 

Sanja @Sanjjiva 

Descartes ni imel prav, ko je rekel »Mislim, torej 

sem.« So, na žalost, tudi taki, ki ne mislijo. 

SurferiSa @KaripskihOstrva 

Hčeri sem vzel telefon. Rekla je: »Ko boš star, 

te bom dala v najcenejši dom za ostarele.« 

SINNY BOY @SINNYBOY2 

SINNY BOY @SINNYBOY2 

RES JE KRIZA, AMPAK MAČKA PRETIRAVA! 

124 23. 11. 2023

KRIŽANKA 

61 

SESTAVIL 

ANDREJ 

PRAZNIK 

CVETLICA 

Z MODRIMI 

CVETOVI 

ČLOVEK, 

KI IMA 

SKLE- 

ROZO 

6 

PRVI ALI 

ZADNJI 

KRAJEC 

OTTO LI- 

LIENTHAL 

AMERIŠKA 

FILMSKA 

IGRALKA 

RYAN 

MALIK 

KOL 

ŽUŽELKA, 

ZA OPORO 

KI ŽIVI NA 

VISOKEMU 

TRAVNIKIH 

FIŽOLU 

IVAN 

ČARGO 

VRED- 

AMERIŠKA 

NOST 

PLOŠČIN- 

IZDELKA V 

SKA MERA 

TRGOVINI 

MAJHEN 

KOLEDAR 

7 

LEOPOLD 

LAYER 

GERMAN. 

LJUDSTVO 

POLITIČNI 

PRIBEŽNIK 

10 

NEON 

NA HITRO 

NARISANA 

SKICA 

PEVKA 

PRODNIK 

ČLOVEK, 

KI LIČKA 

KORUZO 

PROFIMEDIA 

LITERAT 

NA SLIKI 

JE UMRL 

25. 11. 1923 

POTOK 

V DOLINI 

VOJE 

RASTLINE, 

POLITE 

Z VROČO 

VODO 

GLAVNO 

MESTO 

FRANCIJE 

MAJHEN 

PES S PO- 

TLAČENIM 

GOBCEM 

PRED- 

STOJNIK 

SAMO- 

STANA 

NEBESNO 

TELO 

ŽENA AB- 

RAHAMA 

POTEG Z 

REZILOM 

PESNIK 

KOSESKI 

16. ČRKA 

GRŠKEGA 

ALFABETA 

VEČJA, 

OSTRA 

SKALA 

OBRTNIK, 

KI PO- 

LAGA 

TAPETE 

KURIVO 

ZA 

PLAVŽE 

MESTO NA 

12 

JAPON. 

OTOKU 

HONŠU 

AM. OTO- 

3 

ŠKI NIZ 

PISATELJ 

FLISAR 

DRŽAVA 

NA JUŽNI 

STRANI 

HIMALAJE 

ERBIJ 

ŽENSKA, 

KI RADA 

TVEGA 

KOPICA 

STVARI 

POVRŠINA 

POD NAMI 

8 

ALFRED 

NOBEL 

VSUTJE 

SNOVI 

SOVJET. 

SMUČAR. 

TEKAČICA 

(GALINA) 

2 

TREBU- 

ŠASTO 

POMOŽNO 

JADRO 

4 

STROJ ZA 

TKANJE 

DOMOVINA 

MESTO V 

FRANCIJI 

(ŠKOF SV. 

MARTIN) 

UMET- 

NOST 

PEVKA 

VERBO- 

TEN 

DEL PŠE- 

NICE, KI 

VSEBUJE 

ZRNA 

9 KRAJ, 

OBRNJEN 

OD SONCA 

OKLEPNO NEKDANJA 

VOJAŠKO PLOŠČIN- 

VOZILO SKA MERA 

LETALO 

ODPRTINA 

NA 

OBRAZU 

13 

LADIJSKA 

PRIPRAVA 

S KAVLJI 

GRŠKI 

BASNO- 

PISEC 

ARZEN 

DEL 

TEDNA 

STENA 

OČE 

KOŠARK. 

TRENER 

(ALEŠ) 

1 

BREZAL- 

KOHOLNA 

PIJAČA 

11 SLIKAR 14 

IN GRAFIK 

ŠUBIC 

DVOJICA 

GLAVNO GESLO 

5 1 2 3 4 5 6 7 

8 9 10 11 12 13 14 

Božo Simonič @Bodem43 

Odklepanje telefona mi je crknlo 

D 

I Z D R T J E 

Z G R A B E K 

D R A G I N A 

R A G U L I N 

T B I L I S I 

J E N I S E J 

D E K A N I J A 

Rešitev križanke (vodoravno): spominčica, koledarček, 

LL, Goti, Ne, Ema, ličkar, rez, čer, Josip, 

koks, satelit, kup, Mostnica, Antili, oparek, Nepal, 

AN, Pariz, tvegavka, statve, ata, sok, aeroplan, 

Ive, Tours, sidro, par, ars, Ezop, Natalija, klas, dan. 

Glavno geslo: Dunajski soneti. 

REŠITVE: 

Rešitev skritega pregovora: 

BOJ SE TISTEGA, KI SI GA POSTAVIL NA TRON! 

124 23. 11. 2023

62 

JU3 2052 

MILENA MIKLAVČIČ 

SHUTTERSTOCK 

Grenak in tanek 

PISATELJSKI KRUH 

Kolumna 

Svoja vrata je odprl že 39. Knjižni sejem. Ljubitelji knjig se lahko 

še do nedelje sprehodijo med večjimi in manjšimi založbami. Tam, čisto na obrobju, 

Bogu za hrbtom, pa se sramežljivo stiskamo tudi samozaložniki. 

Ko boste poslušali vznesene in 

čustvene besede, ki ob tej priložnosti 

preplavljajo medije, 

imejte pred očmi, da je pisateljski 

kruh ne le zelo grenak, ampak 

tudi tanek. Vedno tanjši. Samo najem 

dvometrske mize na Knjižnem sejmu 

stane razstavljavca okrog 800 evrov. 

Objava prisotnosti v programu Knjižnega 

sejma predstavlja še dodaten strošek. 

Predstavitev na odrih Knjižnega sejma 

prav tako. Pišoči so v tem razbohotenem 

marketingu zadnja luknja na piščali. 

ZALOŽNIKI 

Samo Rugelj je v Sodobnosti, v članku 

z naslovom Prodajanje knjig od diktature 

oblasti do diktature trga, že pred 

leti med drugim zapisal: »Založbe, ki 

imajo knjigarne, so poleg izpostavljanja 

lastnih knjig začele dvigovati rabate, 

ki jih zahtevajo za prodajo knjig drugih 

založnikov v svojih knjigarnah, hkrati 

pa so se postopoma podaljševali plačilni 

pogoji za prodane knjige. Danes ni nenavadno, 

če knjigarna od prodane knjige 

dobi več kot založnik, celo več kot polovico 

prodajne cene, preostanek pa založniku 

izplača v treh mesecih ali pozneje. 

Za primerjavo: za knjigo, katere cena je 

20 evrov, je založnik, ki je pridobil dovoljenje 

za oprostitev od prometnega davka, 

pred tridesetimi leti po prodaji svoje 

knjige v knjigarni dobil od nje tudi 17 

evrov, danes pa po odbitju davka na dodano 

vrednost in knjigarniškega rabata 

le redko dobi več kot 10 evrov.« 

SAMOZALOŽNIKI 

Imam srečo, da se mi ne zdi škoda denarja 

za izdajo knjig. Moji bližnji sicer 

trdijo, da denar z lopato mečem skozi 

okno, a kot veste, ima vsako tele svoje 

veselje. Težko me boste prepričali, da se 

motim, da živimo v času, ko je na trgu 

skoraj več pišočih (in tistih, ki živijo na 

račun izdajanja knjig) kot bralcev. 

Tudi sama se globoko in bridko zavedam, 

da vrag vzame šalo zlasti, ko 

plačujem račune. Besedilo najprej roma 

124 23. 11. 2023 

Hudo pa mi je, ker je bralcev, 

ki bi segali po knjigah, iz leta 

v leto manj. 

k lektorju. Ta, logično, dela zato, da preživi, 

in ne zato, da bi igral mater Terezijo. 

Potem pridejo na vrsto oblikovalci 

in tiskarji, na koncu pa še distributerji, 

ki knjigi tlakujejo pot do knjigarn in knjižnic. 

Brez teh je denimo zadnja knjiga 

Ženske, ki smo jo natisnili v 200 izvodih, 

stala malo več kot 2.300 evrov. Od 

prodane knjige, ki stane 30 evrov, bo na 

mojem TRR pristalo 14.286 evrov. Potem 

bo pristavila svoj lonček še meni 

tako ljuba davkarija. Čisti dobiček od 

knjige bo na koncu manj kot 10 evrov. 

Predstavljajte si, koliko izvodov moram 

kot samozaložnica prodati, da pokrijem 

vsaj stroške. O honorarju lahko samozaložniki 

le sanjamo. 

KNJIGA, NAŠ VSAKDAN 

Vsako leto v Sloveniji izide tudi veliko 

domoznansko obarvanih knjig. Pred 

seboj imam knjigo Franca Jana Izseljevanje 

iz Žirov v ZDA (1892–1924), ki je 

prav tako izšla v samozaložbi. Njegovo 

delo je neprecenljive vrednosti. Nemogoče 

ga je ovrednotiti. Tina Čadež, ki je 

izdala dedove spomine pod naslovom 

Lepo je bilo, je presedela pri njem ure in 

ure, da je lahko letos izšla knjiga na 237 

straneh. Dr. Zdravko Mlinar je uredil 

dve zajetni knjigi z več kot 1.200 stranmi 

– Izzivi občanskega raziskovanja, 

sicer ne v samozaložbi, a besedila smo 

brezplačno prispevali tako domačini 

kot strokovnjaki. 

Domoznanska tematika me zanima, 

verjemite, moje knjižne police se šibijo 

pod tovrstnim čtivom. A vsakič, ko se 

ozrem nanje, me zaboli srce, ko se vprašam, 

ali so tisti, ki so jih prebirali, sploh 

vedeli, koliko neplačanega, celo premalo 

cenjenega, dela se skriva v njih. Še huje: 

kdaj pa kdaj se zgodi, da kakšen dlakocepec 

najde slovnično napakico, ki ni vredna 

omembe, in vsi pozabijo na to, koliko 

požrtvovalnosti in odpovedovanja je 

bilo treba, da je knjiga ugledala luč sveta. 

VEDNO MANJ BEREMO 

Vsako leto, znova in znova, ima ob tem 

času tudi politika polna usta ljubezni 

do knjig in tega, kako bi morali vsi brati, 

da nas ne bo pobralo. Če odkrito povem, 

mi je za politične govore mar toliko, 

kot za lanski sneg. Hudo pa mi je, ker 

je bralcev, ki bi segali po knjigah, iz leta 

v leto manj. Kje so časi, ko so imele celo 

preproste, bajtarske družine vsaj eno 

poličko v hiši, na kateri so kraljevale 

knjige. Danes so knjige iz večine domov 

praktično izginile. Redki posamezniki, 

ki še kljubujejo agresivnemu monopolu 

elektronskih medijev, in si za družbo 

raje vzamejo knjigo kot telefon, so zlata 

vredni. Lahko bi jim, kot poslednjim Mohikancem, 

postavili celo spomenik.

Razvedrilo 

LLLLL+ 

63 

SKRITI PREGOVOR 

BOJA SMETI STREGA 

KISIK GAD PROST 

PAVI LINA TIRON 

V vsaki gornji besedi prečrtajte pravo črko, ostale pa 

po vrsti prepišite v spodnja polja. 

Tu boste prebrali moder latinski pregovor. (jp) 

, 

DEPOSITPHOTOS 

MAGIČNI KRIŽKRAŽ 

1 

JP 

1 

Vodoravno in navpično: 

2 

2 

1 ekstrakcija, izpulitev zoba (auuu) 

3 

3 

2 pokošena trava, zgrabljena na manjšo 

površino 

3 dragocena stvar, dragotina 

4 ruski hokejist, ki je nastopil na treh 

olimpiadah in desetih svetovnih 

prvenstvih (Aleksander) 

7 

6 

5 

4 

4 

5 

6 7 

5 skoraj dvomilijonsko glavno mesto 

Gruzije z bogato zgodovino, pobrateno z 

Ljubljano 

6 najbolj vodnat ruski veletok z obširnim 

porečjem, dolg 4139 kilometrov 

7 upravna enota Katoliške cerkve, 

ki obsega več župnij (jp) 

124 23. 11. 2023

64 

SLIKOVITO 

OPERACIJA – Christian Schad 

GREGOR ČUŠIN 

WIKIART 

Satira 

DOKTOR 1: Kaj imamo danes? 

SESTRA 1: Nič posebnega. 

Rutinski poseg: kila. 

DOKTOR 1: Dobro. Je vse pripravljeno? 

SESTRA 1: Da, doktor. Vse je pripravljeno. 

DOKTOR 1: Dobro. Pacient, kot 

vidim, je moški. 

SESTRA 2: No … 

DOKTOR 1: Kaj? Mar ni? Je kako 

drugače usmerjen? 

SESTRA 2: Hmm … 

DOKTOR 1: Poslušajte, sestra, že 

nekajkrat sem vas opozoril, da morate 

svoje predsodke pustiti pred vrati 

operacijske. Še raje pa pred vrati klinike. 

Najbolje pa bi bilo, da jih pustite 

doma. Torej: pacient – moški? 

SESTRA 2: Res ne vem, kaj naj 

vam odgovorim … 

DOKTOR 1: Nekaj osnovnega 

znanja vam ne bi škodilo sestra. Če 

še spola ne znate določiti … 

DOKTOR 2: Nikar je ne muči, no. 

Sestra, se je pacient mogoče drugače 

opredelil? Je morda Abimespolnik, 

Adamasspolnik, Aerospolnik, Afektospolnik, 

Aspolnik, Aspolnikflux, 

Alexispolnik, Aliusspolnik, Amarespolnik, 

Ambispolnik, Ambonec, 

Amicaspolnik, Androgin, Anesispolnik, 

Angenital, Anospolnik, Anonspolnik, 

Antespolnik, Anxiespolnik, 

Apaspolnik, Apconsuspolnik, Asterspolnik, 

Astralspolnik, Autispolnik, 

Autospolnik, Axispolnik, Bispolnik, 

Biospolnik, Blurspolnik, Boyflux, 

Burstspolnik, Cassspolnik, Cassflux, 

Cavusspolnik, Cendspolnik, Ceterofluid, 

Ceterospolnik, Cisspolnik, 

Cloudspolnik, Collspolnik, Colorspolnik, 

Commospolnik, Condispolnik, 

Deliciaspolnik, Demifluid, 

Demifluks, Domspolnik, Egospolnik, 

Epicen, Espispolnik, Estetospolnik, 

Exspolnik, Existispolnik, Femfluid, 

Femspolnik, Fluidflux, Gemispolnik, 

Genderflow, Genderfluid, Genderflux, 

Genderfuzz, Genderqueer, Girlflux, 

Glimraspolnik, Greyspolnik, 

Gyraspolnik, Heliospolnik, Hemispolnik, 

Horospolnik, Hidrospolnik, 

Imperispolnik, Interspolnik, Juxe, 

Knjigospolnik, Magispolnik, Ma- 

Christian Schad, Operacija (1929), 

Lenbachhaus, München, Nemčija. 

124 23. 11. 2023

POLITIČNA POEZIJA 

65 

scfluid, Mascspolnik, Maverique, Mirrorspolnik, 

Mollispolnik, Multispolnik, 

Nanospolnik, Neutrois, Nebinarnospolnik, 

Nevtralospolnik, Omnispolnik, 

Oneirospolnik, Panspolnik, Paraspolnik, 

Perigender, Polispolnik, Praznospolnik, 

Prevzetospolnik, Proxvir, 

Punkospolnik, Quoispolnik, 

Steklenospolnik, Subspolnik, Surspolnik, 

Sistemospolnik, Traspolnik, 

Transseksualcec, Trispolnik, 

Vapospolnik, Venngender, Veraspolnik, 

Vibraspolnik ali Votlospolnik? 

DOKTOR 1: Zelo impresivno, 

spoštovani kolega. Kataloško znanje. 

Jaz, priznam, da sem slišal le 

za pet, šest teh nazivov. Za preostale 

nimam pojma, kaj so. 

SESTRA 3: Saj tudi oni nimajo 

pojma, kaj so. 

DOKTOR 1: Ha, ha, ha … dobra! 

Vi, kolega, pa mi povejte: Imate 

kak poseben razlog, da se tako zelo 

zanimate za to področje? Je morda 

osebne narave? Ha, ha, ha … 

SESTRA 3: He, he, he … dobra. 

DOKTOR 1: Hvala. 

DOKTOR 2: Ne, nič posebnega, 

še manj osebnega. Rad sem na tekočem. 

DOKTOR 1: Tudi jaz, kolega, 

tudi jaz. A ko rečem »na tekočem«, 

mislim na viski, ki ga hranim v 

omarici v ordinaciji. 

SESTRA 3: Kje? Med pomirjevali 

ali med poživili? 

DOKTOR 1: Ha, ha, ha … dobra. 

No, pa začnimo operacijo. Smo 

spol že ugotovili, sestra? 

SESTRA 2: Pacient je slovenski 

premier! 

DOKTOR 1: Res? No, kolega. 

Tega ste pa pri naštevanju zgrešili! 


DOKTOR 1: Čakajte, no … A ga 

nismo pred kratkim že imeli na 

mizi? Kaj je že bilo? 

DOKTOR 3: Nekajkrat mu je 

spodrsnilo, spotikal se je in padel. 

Noga. Gips. Rutinsko. 

DOKTOR 1: Zdaj pa še kila? 

Kako? Zakaj? 

DOKTOR 3: Dvigal je davke. 


DOKTOR 1: Sestra, skalpel. 

Nato pa mi pojdite po viski. 

Tale bo dolga. 

 

EUGÈN DELACROIX (EVGEN KRIŽNIK) 

SVOBODA VODI LJUDSTVO 

Se naslikala nam je kar sama, 

ni bila potrebna domišljija, 

je umanjkala še vsa vizija, 

je dovolj bila navadna jama. 

Vanjo se postavijo statisti, 

pa se slika sama inscenira, 

prepozna se, kdo vso stvar režira 

in da isti spet so scenaristi. 

Pod zastavo rdečo z nekaj modre 

in pa bele, a predvsem z rdečo, 

vodi vse razgaljenka v nesrečo, 

veter kuštra ji po glavi kodre. 

S puško, glej, buržujček jo podpira, 

spodaj nek ubožec moleduje, 

truplo golo še pred tem sezuje, 

za brezvladne kraja ni ovira. 


Saj se spomnite Svobode s slike? 

Mladec podivjan na njeni levi 

glavna je opora ubogi revi, 

ki na čelo se postavlja klike. 

Spodaj zgneteno vse, poteptano 

in v ozadju zgolj še pogorišče, 

ona izhod bosa, gola išče, 

ljudstvo zadaj stoka zapeljano. 

Ni preboja in nikjer izhoda, 

dim samo iz ruševin dviguje 

domovine se in ta vzdihuje, 

njeno ljudstvo vodi da Svoboda. 

124 23. 11. 2023 

Več politične poezije je na strani www.verzifikator.si

TIHO. 

KAJ SEM 

TI PRAVKAR 

REKEL?! 

CALVIN, 

ČE TI JE 

DOLGČAS, 

TI BOM 

NAŠLA 

KAKŠNO 

DELO!

Podprite neodvisno 

novinarstvo,: 

naročite se na 

Domovino 

Domovina je odlična zato, 

ker ima izvrstne strokovne članke 

in je novinarsko uravnotežena. 

Ivan Sivec, pisatelj 

• Preverjene informacije za tiste, ki želite vedeti, 

kaj se v resnici dogaja doma in po svetu. 

• Ekipa, ki ne menja retorike ob menjavi vlade, ampak 

ostaja zvesta svojemu poslanstvu: informiranju bralcev. 

• Ekskluzivni članki, intervjuji in oddaje za naročnike. 

• Tedenski pregled in komentarji aktualnega dogajanja. 

Pridružite 

se širokemu 

krogu bralcev, 

ki cenijo: 

• naš neodvisen način poročanja, 

• enaka merila za vse, 

• predstavitev navdihujočih zgodb 

posameznikov in skupin, 

• spoštljivo izmenjavo mnenj, 

159 € 

187,20 € 

• naš trud, da predstavimo dejstva, 

ustvarjanje mnenja pa prepustimo vam. 

DA, računajte name, naročam tednik Domovina. 

(ustrezno označite) 

12-mesečna naročnina (52 številk; namesto 187,20 € samo 159 €) 

želim plačilo na 4 obroke po 39,75 € 

6-mesečna naročnina (26 številk; namesto 93,60 € samo 86,50 €) 

Ime in priimek * : 

Ime podjetja (poslovni naročnik): 

Ulica in hišna št. * : 

Poštna št. in kraj * : 

Telefon * : 

E-mail * : 

Podpis * : 

Poštnino za tednik plača Domovina. 

S podpisom potrjujem, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja. 

S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni 

na spletnem naslovu https://www.domovina.je/splosni-pogoji-narocanja/. 

Domovina, d.o.o. 

Cesta v Log 11, 

1351 Brezovica pri Ljubljani 

E: narocnine@domovina.je 

T: 059 020 001 

NAROČITE 

PREK SPLETA

V meni je Samo. Izdan. 

V meni je Trubar. Pregnan. 

V meni je ves bataljon 

vetrinjskih vojakov 

čez mejo v jame poslan. 

In tako dolgo, vso noč, 

skozi temine zroč 

tja čez gozdič črnih brez, 

čez k jezeru temnemu 

strmi moj pogled čakajoč 

- kdaj sine dan. 

ZORKO SIMČIČ 

Z veliko hvaležnostjo za Vaše delo za narod in domovino 

Vam kličemo: Bog Vas blagoslovi, g. Zorko Simčič!

Domovina 124: Kako Mesec »rešuje« težave delavcev (Predogled)

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?