20 INTERVJU JANA KRAPEŽ TROŠT, EKONOMISTKA IN SODIREKTORICA Ne moreš USPETI, če kdaj NE PADEŠ Zdravilo za raka se preizkuša. – Državna agencija Spirit je zaradi malenkosti skoraj uničila podjetje BIA Separations. – Mogoče je bil Aleš Štrancar preglasen pri kritiziranju nepoštene politike. – Slovenca je treba poriniti, da zapusti cono ugodja, kjer uspeh ni stoodstoten. – Slovenija je družini prijaznejša od ZDA. – Mama mi je v otroštvu prepustila vse, kar sem zmogla sama. – Od otrok zahtevam, da se ukvarjajo z enim kolektivnim športom. TINO MAMIĆ TOMO STRLE/CITRUS <strong>124</strong> 23. 11. 2023
INTERVJU 21 Bia Separations praznuje 25 let. Danes je to podjetje vredno več kot pol milijarde evrov, kako pa je bilo na začetku? Se je začelo v garaži, kot radi rečemo? Začelo se je, še preden je bilo podjetje ustanovljeno, z doktoratom Aleša Štrancarja. Več kot šest let je razvijal idejo, da je potem nastalo podjetje v tehnološkem parku v Ljubljani. Leta 2011 smo se morali seliti zaradi potreb po prostoru in zahtev strank. Potrebovali smo stabilno okolje za proizvodnjo. Odločitev, da se gre ven iz Ljubljane, je bila Štrancarjeva: imeli smo več možnosti, med njimi Ljubljano, Ajdovščino in celo Avstrijo. Ljubljana je bila bistveno dražja, zato smo izbirali med Avstrijo in Ajdovščino. Občina nam je ponudila roko, od države pa smo dobili subvencijo, zato smo šli na Vipavsko. No, potem smo zaradi subvencije imeli velike probleme … Kakšno je bilo podjetje prej in kakšno je zdaj? Osebje je bilo na začetku bolj znanstveno orientirano. Delovali smo bolj kot znanstveni inštitut. Imeli smo ogromno strokovnega znanja, ne pa toliko praktičnosti in uporabnosti za stranke. Nismo tako poslovno razmišljali kot danes. To je bil proces skozi leta: treba se je bilo vedno bolj prilagajati stranki. Kaj proizvajate? Po domače ali strokovno? (smeh) Po domače. Izdelujemo filtre. Posamezne zdravilne učinkovine spustimo skozi filtre in odstranimo »umazanijo«, ki ne sme biti notri. Če pogledamo na primer cepivo – iz njega odstranimo vse oz. čim več snovi, ki povzročajo stranske učinke. Večina proizvodnje je usmerjena v filtre? Več kot 90 % prihodkov prinaša prodaja filtrov monolitnih kolon. Delno imamo tudi stranke, ki jim ponujamo storitve, da jim pomagamo pri procesu čiščenja zdravilnih učinkovin – poleg naših kolon prodajamo tudi znanje, kako se to naredi. Zadnja leta imamo tudi tržno vse pomembnejši produkt PATfix, to je HPCL produkt, za katerega smo razvili tudi računalniški progam, ki je stranki bolj prijazen in pomaga analizirati proces čiščenja, torej spremljanje in kvantitativno vrednotenje prisotnih beljakovin, virusov, pDNA in drugih velikih biomolekul. Znani ste tudi zaradi razvoja zdravila proti raku in zdravljenja malega Chrisa. <strong>Kako</strong> vam je to uspelo? Mislim, da nam vse stranke, s katerimi danes dolgoročno sodelujemo, zaupajo. V času, ko so bili v stiski, smo jim priskočili na pomoč. Iskali so rešitev, a je sami niso mogli najti ali pa za to niso imeli časa. Na podlagi tega zaupanja smo zgradili odnos. To je bilo tudi v primeru razvoja zdravila Zolgensma od podjetja Avexis (sedaj Novartis). V Sloveniji je to zdravilo poznano preko zbiranja sredstev za dečka Chrisa. Za razvoj je podjetje Avexis poslalo njihovega tehnološkega vodjo, ki je več kot pol leta preživel v Sloveniji; skupaj smo razvili proces čiščenja. Potem so lahko dovolj hitro spravili naprej na trg celoten produkt. Veliko vodilnih oseb Avexisa je pri prodaji podjetja Novartisu odšlo in sedaj sodelujemo s številnimi novimi podjetji, ki so jih nato ustanovili. Naš glavni doprinos k njim je ta, da smo jim stali ob strani in pomagali z rešitvijo, ko so to potrebovali. So vaši filtri namenjeni čiščenju cepiv? Ko narediš cepivo, vedno lahko pride do stranskih učinkov, ki so lahko škodljivi za zdravje. Vse je odvisno od procesa in uporabljenih produktov ter od tega, kako se cepivo očisti. Kjer sodelujemo, je naš cilj vedno doseči zelo visoko čistost. Ni pa nihče od proizvajalcev cepiv proti covid-19, s katerimi sodelujemo, iz Evrope. Na obletnici ste govorili tudi o zdravilu proti raku. V kakšni fazi je? Zdravilo se preizkuša in je v tretji klinični fazi. Torej je naša stranka že daleč, v zadnjih fazi testiranja. To je stvar mesecev ali let? Odvisno, kako dobri bodo rezultati. Lahko traja leto, če pa rezultati ne bodo popolni, če bo kakšen neuspeh, se lahko rezultati zavlečejo za 5–10 let. Komercializacija zdravil je vedno zelo dolg proces. Pri Zolgensma je testiranje potekalo zelo Vipavska dolina je slovenska Silicijeva dolina. hitro, saj gre za redko, življenjsko nevarno otroško bolezen. Običajno mine 10–20 let, preden pride na trg, Zolgensma pa so naredili v petih letih. Vaše zdravilo za raka je samo za eno vrsto? Da, v tem primeru se osredotoča stranka na eno vrsto raka. Je to cepivo ali zdravilo? Zdravilo za zdravljenje raka. Tako kot pri sladkorni bolezni – namesto dodajanja inzulina bomo lahko bolezen zdravili z gensko terapijo. Ko vidimo vaše uspehe, vključno s prodajo podjetja za najmanj 440 milijonov evrov, nas preseneti, da je bilo podjetje praktično pred stečajem, v katerega ga je hotela spraviti državna agencija Spirit. Pri tem je po mojih informacijah osebno sodeloval takratni minister Zdravko Počivalšek. <strong>Kako</strong> je to mogoče? Ko smo se selili v Ajdovščino, smo dobili subvencijo za gradnjo stavbe in smo se med drugim zavezali tudi o številu novih zaposlitev. Izpolnili smo vse pogoje pogodbe razen zahtevanih novih zaposlitev, saj smo s selitvijo v Ajdovščino nekaj zaposlenih izgubili, ker se niso bili pripravljeni seliti. Po 11. členu pogodbe bi morali samo proporcionalno vrniti subvencijo, saj smo več kot 50 % zahtev izpolnili, nam pa tega niso upoštevali, ampak so nam celo zaračunali visoke obresti. Tožbo smo na prvi stopnji dobili, a jo izgubili na drugi. Zaradi malenkosti so skoraj uničili podjetje. Človek se vpraša: zakaj je to hotel minister in zakaj je agencija Spirit hotela uničiti podjetje? Mogoče je bil Aleš Štrancar preglasen glede kritiziranja nepoštene politike? Ne vem, drugega razloga ne vidim. Kaj bi lahko oni imeli od tega? <strong>Kako</strong> so ti zunanji pritiski vplivali na kolektiv, na delo? Zaposleni se z vsebino niso ukvarjali, s tem se je ukvarjalo vodstvo. Finance pa so močno vplivale na celotno podjetje, ker so plače nekaj časa zaostajale. Zato se je precej ljudi odločilo oditi. Ko sem prišla leta 2014, nas je bilo okrog 90, potem smo del našega laboratorija v Ljubljani prodali Labeni in nas je ostalo okoli 70. Tik pred prisilno poravnavo <strong>124</strong> 23. 11. 2023
Change language