Domovina 124: Kako Mesec »rešuje« težave delavcev (Predogled)

More documents

Info

32 SVET ANDREJ FINK MARK GARTEN/ UN PHOTO Türk MEŠA MEGLO Komentar Intervju bivšega predsednika Danila Türka v Mladini je dvignil kar nekaj prahu in polemik – predvsem v točkah, ki zadevajo najvažnejši vojni, ki divjata na svetu: v Ukrajini zaradi ruske agresije in v Gazi zaradi konflikta Izrael - Hamas. Polemike so nastale ne zaradi njegovih misli, za katere bi glede na njegove veščine pričakovali, da bodo tehtne, temveč ravno nasprotno – zaradi nerazumljivih in bledih ocen in trditev v odgovorih. Türk meša meglo. Dejansko o obeh vojnah, ki danes zaskrbljujeta svet, komaj kaj pove. Očitno je, da je čustveno nagnjen na eno stran in išče neke kvazirazumske argumente, ki naj bi utemeljevali njegova stališča. Jasno je, da si bivši predsednik manjše države članice Evropske unije, bivši visoki uradnik OZN, celo nekdanji pretendent za mesto generalnega tajnika OZN in profesor mednarodnega prava nikakor ne bi smel dovoliti takih izjav. OPRAVIČEVANJE RUSIJE Gospoda Türka kot izvedenca je novinar najprej vprašal o napadu glede na pravila mednarodnega prava, ki da se nikjer drugje po 2. svetovni vojni ni zgodil tako kot v Ukrajini. Ker se Türk ni hotel zameriti Putinu, je rekel, da sta bila agresorja že Izrael leta 1967 in Irak z napadom na Iran ter pozneje na Kuvajt leta 1990. Dalje je opravičeval Rusijo, češ da je po njeni percepciji »ne jemljejo resno«, da »to moramo razumeti« in da je za Rusijo »vse, kar se dogaja okoli nje, kot nekakšna kapilarna agresija proti njej«. Torej, agresorji so drugi, ne Rusija. Türk brani nekdanjega proruskega predsednika Janukoviča in pravi, da je bil zakonita oblast, ki »so jo zrušili«. Kot je znano, so Janukovičevi pristaši v demokratično izvoljenem parlamentu pobegnili, kar je končno storil tudi sam in pobegnil v Rusijo. Parlament je potem izvolil novo vlado. Zakonita ukrajinska oblast je bila v krizi, ni pa bila zrušena. Istočasno je Türk dejal, da se je Rusija ob tem »ustrašila oranžne revolucije v Moskvi«. In nadaljeval: »Dejanj Rusije ne zagovarjam, hočem samo razumeti njeno logiko ... Rusija je doživljala Ukrajino kot svojo interesno sfero. To je lahko narobe in ne mislim, da je to treba zagovarjati, ampak takšna je realnost …« Torej Rusije ne zagovarja, ker lahko ravna narobe. Ali jo brani ali jo obsoja? Ni jasno, kaj je hotel Türk povedati. Vprašan je bil o mednarodnem pravu in o kršitvi njegovih norm, odgovarjal pa je kot sociolog mednarodnih odnosov. Pravila mednarodnega prava so jasna in tam ni izhoda. Pravo določa, kaj je prav in kaj mora biti, sociologija pa proučuje, kaj je oz. kaj se dogaja. Preveč sumljivo je Türkovo »razumevanje« logike velesile in sprejemanje »takšne realnosti« – posebej za pravnika, ki točno pozna pravila. Izgovor, da tako pač delajo velesile, je, ker prihaja od njega, nerazumljiv, poleg tega pa tudi neveljaven. Velesile tudi faktično ne smejo poljubno in brezmejno početi vsega, kar se jim zahoče, sicer tvegajo, da jih zaustavijo druge velesile, ki jim postavijo faktične meje. S tem pa nastane konflikt najširših in najnevarnejših dimenzij. Če pride do tega, je velesila, ki je kršiteljica prava, v resnih težavah, ker je evidentirana kot taka. Čeprav na področju mednarodnega prava ni nadoblasti ali sankcij in čeprav so zato pravila samo pisana pravila brez izvršilnih možnosti, si nobena država ne sme dovoliti, da jo imajo druge za kršiteljico, ker je s tem izločena iz mednarodne skupnosti. Čeprav je v mednarodnem sožitju kdaj lahko kaka »siva cona«, se ta situacija nikoli ne sme očitno izkazati kot kršitev mednarodnega prava, najmanj tako eklatantno, kot je to zdaj storila Putinova Rusija, v zgodovini pa seveda še mnogi drugi. Zato se običajno države, tokrat tudi Rusija, branijo, češ da je kršiteljica nasprotnica, ne pa da so kršiteljice one. To trdi tudi Türk. Nihče ne mara biti kršitelj. PRAVNIK ALI SOCIOLOG Skratka, pojavlja se vprašanje, kaj je v tem intervjuju Türk: pravnik ali sociolog? Vse kaže, da je nehal biti pravnik. Kot že prej rečeno, je čustveno oz. ideološko nagnjen na eno stran, pa tega ne more ali noče izreči. Zato je najbolje, da meša meglo in zavaja nepripravljene bralce, ki iz njegovih odgovorov ne morejo potegniti nobenega zaključka; edini zaključek je obramba Putinovega početja. Prav tako ostaja v megli problematika konflikta med Izraelom in Hamasom, ki se je ne dotakne. Tudi njegov starejši kolega, bivši predsednik Milan Kučan, se je oglasil v isti Mladini in zaklical v svet: »Ustavimo vojno! Vredno je dvigniti glas proti vojni.« Če bi to predlagal kak sveti mož oz. puščavnik, bi mu v tem radi sledili. Bivšemu zadnjemu generalnemu tajniku Zveze komunistov Slovenije, ki je v Sloveniji v drugi polovici prejšnjega stoletja povzročila toliko nasilja in gorja, je pa težje verjeti. Njegov miroljubni poziv je na zunaj plemenit. Lepo! Naj »ustavi vojno«. To bo lahko dosegel takoj, le gre naj na mejo med Ukrajino in Rusijo ali v Moskvo in prepriča svojega »bivšega« tovariša Putina, da preneha z agresijo. Tako bo enega krvavega konflikta takoj konec. Potem naj gre v mirovni misiji v Gazo in takoj prične s posredovanjem in pogajanji. Če tega ne naredi, so vsi njegovi apeli navadno »blefiranje«, kar zanj ne bi bilo nič posebno novega. V zgodovini so bili pastirji vedno previdni pred volkovi v ovčjem oblačilu. Jaz sem zelo rad pastir.
ANDRAŽ ARKO Jezusov ROJSTNI DAN S tem, ko je Luka umestil Jezusovo rojstvo v čas popisa pod sirskim legatom Kvirinijem, je implicitno določil leto 6 ali 7 kot leto njegovega rojstva. Ko to primerjamo z ostalimi kronološkimi podatki v bližnjem sobesedilu, se zdi, da je med njimi nepremostljivo nasprotje. Luka namreč najprej zapiše, da se je napoved rojstva Janeza Krstnika zgodila »v dneh Heroda, kralja v Judeji« (Lk 1,5). Ta je umrl marca ali aprila 4 pr. Kr. Če se je Marijina nosečnost začela približno šest mesecev po Elizabetini (Lk 1,36), se je potemtakem Jezus rodil približno petnajst ali šestnajst mesecev po napovedi Krstnikovega rojstva. To pa pomeni, da se je Jezus rodil najkasneje leta 3 pr. Kr. Glede na Matejevo pripoved o rojstvu (Mt 2,16) lahko sklepamo, da se je Jezus rodil v zadnjih letih Herodove vladavine, najkasneje leta 6 pr. Zdravko Luketič: Sveta družina. Kr., kar pa pomeni, da se je to zgodilo deset let pred DAN IN URA tem, ko je Kvirinij postal guverner Sirije in je izvedel popis prebivalstva. kot zgodovinske, so poskušali datirati Tisti, ki Lukove podatke obravnavajo Če bi sprejeli leto Kvirinijevega popisa kot tisto, v katerem je bil rojen Jezus, vembrom, ko so bili pastirji na poljih. Jezusovo rojstvo med marcem in no- bi dejansko prišli v nasprotje z zgodovinskimi podatki, kot jih navaja Luka ob je Jezus rodil 20. maja ali 20. oziroma Okoli leta 200 so obstajale teorije, da se začetku Jezusovega javnega delovanja: 21. aprila, kot to omenja Klemen Aleksandrijski v spisu Stromata. Zelo malo »Ko je Jezus začel z delovanjem, je bil star okrog trideset let« (Lk 3,23) in to se verjetno je, da bi se ohranilo kakšno je zgodilo »v petnajstem letu vladanja zanesljivo izročilo o točnem datumu cesarja Tiberija, ko je bil Poncij Pilat upravitelj Judeje in Herod četrtni oblastnik ji »čez noč stražili pri svoji čredi,« pa rojstva. Lukova omemba, da so pastir- Galileje« (Lk 3,1). Če je po tej kronologiji je vplivala na ljudsko pobožnost, ki je bil Jezus v petnajstem letu Tiberijevega kot čas Jezusovega rojstva določila noč. vladanja (tj. 27–28 po Kr.) star približno Slednjič se je oblikovala tudi ura rojstva trideset let, bi se potemtakem moral roditi leta 4 ali 3 pr. Kr. svetopisemsko Knjigo modrosti: »Ko – polnoč, seveda izključno v povezavi s je DUHOVNOST Tako radi praznujemo božič – Jezusov rojstni dan. Tudi Frančišek Asiški ga je pred 800 leti praznoval na poseben način, ko je postavil prve žive jaslice. Toda ali sploh vemo, kdaj točno se je rodil Jezus? 33 bilo namreč vse zavito v molčečo tišino in je noč prišla na pol svoje poti, je (prišla) tvoja vsemogočna beseda iz nebes, s kraljevskega prestola.« (Mdr 18,14-15) NAPAČEN IZRAČUN Ko je po naročilu papeža Janeza I. leta 533 skitski menih Dionizij Mali sestavljal preglednico datumov velike noči, je prišel na misel, da let ne bi več šteli od ustanovitve Rima (AUC – ab urbe condita), ampak od Jezusovega rojstva. Za izhodišče novega štetja je izbral leto 754 AUC, kar pa je bil gotovo napačen datum, saj je Herod Véliki umrl leta 750 AUC. Tako je posledica te starodavne napake pri izračunu ta, da se je Jezus verjetno rodil med letoma 6 in 4 pr. Kr. POMEMBNO JE ODREŠENJE Jezus je (tudi kot pravi Bog in pravi človek) najpomembnejša oseba v zgodovini človeštva. Zanimivo pa je, da ne poznamo niti točnega datuma njegovega rojstva niti točnega datuma njegove smrti in vstajenja. Seveda to ne zanika njegovega dejanskega obstoja, kaže pa na to, da so ti podatki bili (tudi za evangeliste) nepomembni v primerjavi z najpomembnejšim dejstvom, da se je Božji Sin rodil ter slednjič tudi trpel, bil križan in vstal od mrtvih ter nas tako odrešil. 800 let jaslic <strong>124</strong> 23. 11. 2023
Page 1 and 2: ŠIRIMO OBZORJA Poštnina plačana
Page 3 and 4: Kdo si upa IN KDO NE MOJA BESEDA 3
Page 5 and 6: VSEBINA 5 3 Kdo si upa in kdo ne Ti
Page 7 and 8: PREGLED TEDNA 7 gov.si enostransko
Page 9 and 10: ČIVKARIJA 9 Jani Rugelj ml @DrRuge
Page 11 and 12: TEO PETROVIČ PRESETNIK Neživljenj
Page 13 and 14: TEMA TEDNA 13 Komentar avtorja SAMO
Page 15 and 16: TEMA TEDNA 15 TWITTER @ZormanMatjaz
Page 17 and 18: SVOBODNO GOSPODARSTVO 17 Na roko na
Page 19 and 20: Komentar ROK ČAKŠ PROFIMEDIA Ali
Page 21 and 22: INTERVJU 21 Bia Separations praznuj
Page 23 and 24: INTERVJU 23 Če primerjate vaš kol
Page 25 and 26: AKTUALNO 25 ALEN SALIHOVIĆ JAKA KR
Page 27 and 28: INTERVJU 27 V zadnjem času je podp
Page 29 and 30: INTERVJU 29 katerih je politična l
Page 31: EVROPA 31 SLS želi v širšem dru
Page 35 and 36: AKTUALNO 35 Facebook @Miha.Kordis F
Page 37 and 38: Kolumna 102 37 čajo ne le delati d
Page 39 and 40: Intervju 102 39 Zorko Simčič, »p
Page 41 and 42: 102 41 Tino Mamić/DOMOVINA Za kone
Page 43 and 44: Komentar SVET 43 Eric Ruben je prid
Page 45 and 46: OGLASNO SPOROČILO 45 V projektu sm
Page 47 and 48: VZGOJA 47 Težko je najti strast,
Page 49 and 50: Izpoved MOŽ IN ŽENA 49 ga povedal
Page 51 and 52: upanje51 KLIC DOBROTE za vse dvoran
Page 53 and 54: EDVARD KADIČ, STROKOVNJAK ZA KOMUN
Page 55 and 56: Priporočila BEREMO, GLEDAMO, POSLU
Page 57 and 58: Koledar dogodkov NOVEMBER DOGODKI 5
Page 59 and 60: Kolumna TINO MAMIĆ KRAVJA racija D
Page 61 and 62: KRIŽANKA 61 SESTAVIL ANDREJ PRAZNI
Page 63 and 64: Razvedrilo LLLLL+ 63 SKRITI PREGOVO
Page 65 and 66: POLITIČNA POEZIJA 65 scfluid, Masc
Page 67 and 68: Podprite neodvisno novinarstvo,: na

Domovina 124: Kako Mesec »rešuje« težave delavcev (Predogled)

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?