62 JU3 2052 MILENA MIKLAVČIČ SHUTTERSTOCK Grenak in tanek PISATELJSKI KRUH Kolumna Svoja vrata je odprl že 39. Knjižni sejem. Ljubitelji knjig se lahko še do nedelje sprehodijo med večjimi in manjšimi založbami. Tam, čisto na obrobju, Bogu za hrbtom, pa se sramežljivo stiskamo tudi samozaložniki. Ko boste poslušali vznesene in čustvene besede, ki ob tej priložnosti preplavljajo medije, imejte pred očmi, da je pisateljski kruh ne le zelo grenak, ampak tudi tanek. Vedno tanjši. Samo najem dvometrske mize na Knjižnem sejmu stane razstavljavca okrog 800 evrov. Objava prisotnosti v programu Knjižnega sejma predstavlja še dodaten strošek. Predstavitev na odrih Knjižnega sejma prav tako. Pišoči so v tem razbohotenem marketingu zadnja luknja na piščali. ZALOŽNIKI Samo Rugelj je v Sodobnosti, v članku z naslovom Prodajanje knjig od diktature oblasti do diktature trga, že pred leti med drugim zapisal: »Založbe, ki imajo knjigarne, so poleg izpostavljanja lastnih knjig začele dvigovati rabate, ki jih zahtevajo za prodajo knjig drugih založnikov v svojih knjigarnah, hkrati pa so se postopoma podaljševali plačilni pogoji za prodane knjige. Danes ni nenavadno, če knjigarna od prodane knjige dobi več kot založnik, celo več kot polovico prodajne cene, preostanek pa založniku izplača v treh mesecih ali pozneje. Za primerjavo: za knjigo, katere cena je 20 evrov, je založnik, ki je pridobil dovoljenje za oprostitev od prometnega davka, pred tridesetimi leti po prodaji svoje knjige v knjigarni dobil od nje tudi 17 evrov, danes pa po odbitju davka na dodano vrednost in knjigarniškega rabata le redko dobi več kot 10 evrov.« SAMOZALOŽNIKI Imam srečo, da se mi ne zdi škoda denarja za izdajo knjig. Moji bližnji sicer trdijo, da denar z lopato mečem skozi okno, a kot veste, ima vsako tele svoje veselje. Težko me boste prepričali, da se motim, da živimo v času, ko je na trgu skoraj več pišočih (in tistih, ki živijo na račun izdajanja knjig) kot bralcev. Tudi sama se globoko in bridko zavedam, da vrag vzame šalo zlasti, ko plačujem račune. Besedilo najprej roma <strong>124</strong> 23. 11. 2023 Hudo pa mi je, ker je bralcev, ki bi segali po knjigah, iz leta v leto manj. k lektorju. Ta, logično, dela zato, da preživi, in ne zato, da bi igral mater Terezijo. Potem pridejo na vrsto oblikovalci in tiskarji, na koncu pa še distributerji, ki knjigi tlakujejo pot do knjigarn in knjižnic. Brez teh je denimo zadnja knjiga Ženske, ki smo jo natisnili v 200 izvodih, stala malo več kot 2.300 evrov. Od prodane knjige, ki stane 30 evrov, bo na mojem TRR pristalo 14.286 evrov. Potem bo pristavila svoj lonček še meni tako ljuba davkarija. Čisti dobiček od knjige bo na koncu manj kot 10 evrov. Predstavljajte si, koliko izvodov moram kot samozaložnica prodati, da pokrijem vsaj stroške. O honorarju lahko samozaložniki le sanjamo. KNJIGA, NAŠ VSAKDAN Vsako leto v Sloveniji izide tudi veliko domoznansko obarvanih knjig. Pred seboj imam knjigo Franca Jana Izseljevanje iz Žirov v ZDA (1892–1924), ki je prav tako izšla v samozaložbi. Njegovo delo je neprecenljive vrednosti. Nemogoče ga je ovrednotiti. Tina Čadež, ki je izdala dedove spomine pod naslovom Lepo je bilo, je presedela pri njem ure in ure, da je lahko letos izšla knjiga na 237 straneh. Dr. Zdravko Mlinar je uredil dve zajetni knjigi z več kot 1.200 stranmi – Izzivi občanskega raziskovanja, sicer ne v samozaložbi, a besedila smo brezplačno prispevali tako domačini kot strokovnjaki. Domoznanska tematika me zanima, verjemite, moje knjižne police se šibijo pod tovrstnim čtivom. A vsakič, ko se ozrem nanje, me zaboli srce, ko se vprašam, ali so tisti, ki so jih prebirali, sploh vedeli, koliko neplačanega, celo premalo cenjenega, dela se skriva v njih. Še huje: kdaj pa kdaj se zgodi, da kakšen dlakocepec najde slovnično napakico, ki ni vredna omembe, in vsi pozabijo na to, koliko požrtvovalnosti in odpovedovanja je bilo treba, da je knjiga ugledala luč sveta. VEDNO MANJ BEREMO Vsako leto, znova in znova, ima ob tem času tudi politika polna usta ljubezni do knjig in tega, kako bi morali vsi brati, da nas ne bo pobralo. Če odkrito povem, mi je za politične govore mar toliko, kot za lanski sneg. Hudo pa mi je, ker je bralcev, ki bi segali po knjigah, iz leta v leto manj. Kje so časi, ko so imele celo preproste, bajtarske družine vsaj eno poličko v hiši, na kateri so kraljevale knjige. Danes so knjige iz večine domov praktično izginile. Redki posamezniki, ki še kljubujejo agresivnemu monopolu elektronskih medijev, in si za družbo raje vzamejo knjigo kot telefon, so zlata vredni. Lahko bi jim, kot poslednjim Mohikancem, postavili celo spomenik.
Razvedrilo LLLLL+ 63 SKRITI PREGOVOR BOJA SMETI STREGA KISIK GAD PROST PAVI LINA TIRON V vsaki gornji besedi prečrtajte pravo črko, ostale pa po vrsti prepišite v spodnja polja. Tu boste prebrali moder latinski pregovor. (jp) , DEPOSITPHOTOS MAGIČNI KRIŽKRAŽ 1 JP 1 Vodoravno in navpično: 2 2 1 ekstrakcija, izpulitev zoba (auuu) 3 3 2 pokošena trava, zgrabljena na manjšo površino 3 dragocena stvar, dragotina 4 ruski hokejist, ki je nastopil na treh olimpiadah in desetih svetovnih prvenstvih (Aleksander) 7 6 5 4 4 5 6 7 5 skoraj dvomilijonsko glavno mesto Gruzije z bogato zgodovino, pobrateno z Ljubljano 6 najbolj vodnat ruski veletok z obširnim porečjem, dolg 4139 kilometrov 7 upravna enota Katoliške cerkve, ki obsega več župnij (jp) <strong>124</strong> 23. 11. 2023
Change language