Domovina 124: Kako Mesec »rešuje« težave delavcev (Predogled)

VZGOJA
47
Težko je najti strast,
če ne veš, kaj imaš na voljo
in kaj te v resnici veseli.
Otroštvo je idealen
čas za preizkušanje
različnih možnosti.
športe ali druge dejavnosti, kar je sicer
v nasprotju s priporočili stroke,
ki odsvetuje zgodnje vključevanje v
specializirane športe in spodbuja vsestransko
športno aktivnost ter preizkušanje
različnih aktivnosti. Otrok
tako lahko preizkusi različne stvari in
ugotovi, kaj je tisto, kar mu je res všeč.
Težko je najti strast, če ne veš, kaj
imaš na voljo in kaj te v resnici veseli.
Otroštvo pa je idealen čas za preizkušanje
različnih možnosti.
Preizkus različnih dejavnosti je
prijaznejši tudi do staršev. Če otrok
obiskuje športno aktivnost v okviru
krožka v šoli ali če se udeleži krajših
enodnevnih ali enotedenskih aktivnosti,
lahko hitro ugotovi, ali mu ustreza
ali ne, in poskusi še kaj drugega, ne da
bi morali mi v to vložiti veliko denarja
ali časa. Ni treba kupiti drage opreme
in nejevoljnega otroka še več mesecev
prepričevati, da mora obiskovati tečaj
dvakrat na teden.
OTROKOVA IZBIRA
Otrok potrebuje čas, prostor in priložnost,
da se lahko igra in ustvarja. Na ta
način odkriva, kaj ga veseli, kaj mu gre
dobro in v čem se želi preizkusiti. Če
izbere aktivnost, ki ga zares veseli, je
večja verjetnost, da bo vztrajal, kot pa
če so njegova glavna motivacija starši,
trenerji ali učitelji.
Seveda če otrok preizkusi različne
aktivnosti, to neizbežno pomeni, da
bo tudi veliko aktivnosti opustil. Pri
tem pa imajo veliko vlogo starši, da
presodijo, kdaj je primerno, da nekaj
opusti in kdaj rabi le malo pomoči, da
se prebije skozi. Za starše je to lahko
težka odločitev, saj vedo, kako svet
deluje in kaj vse je potrebno za uspeh.
Zavedajo pa se tudi, da dejavnosti niso
vedno prijetne in zabavne ter da je treba
vložiti veliko časa in truda, da postaneš
v nečem dober. Po drugi strani
pa ni mogoče vedeti, kaj doživlja otrok
in kaj čuti do določene dejavnosti.
KDAJ ODNEHATI
Ko bi otrok rad odnehal, je to lahko
zaradi tega, ker mu je dolgčas, nelagodno,
ni tako uspešen, kot bi si želel,
dvomi vase ali ker mu dejavnost ni pisana
na kožo.
Kako torej presoditi, kdaj otrok
potrebuje le spodbudo in »brco v rit«,
kdaj pa je res bolje, da odneha? Ključ
je v odkritem in iskrenem pogovoru z
otrokom. Le tako je mogoče ugotovili,
kaj ga muči.
Morda rad igra nogomet, pa se v
ekipi počuti osamljeno ali celo nesprejeto.
V tem primeru je smiselno vztrajati
in poiskati rešitev, kako bi lahko
vseeno nadaljeval z nogometom, a
se ne bi počutil osamljeno. Včasih bi
morda otrok želel nadaljevati, vendar
z drugim trenerjem, učiteljem, drugo
ekipo ali drugim poudarkom.
Morda bi rad odnehal prehitro, ko
še niti ni dobro spoznal dejavnosti. V
tem primeru se je dobro dogovoriti,
koliko srečanj, treningov oz. vaje se
pričakuje od njega pred dovoljenjem,
da sprejme odločitev. To je še posebej
dobrodošlo za tiste otroke, ki se bojijo
novih stvari.
Če starši dovolijo, da so otroci lahko
tudi razočarani in neuspešni, je to
najboljša šola učenja vztrajnosti. Veliko
boljša od tiste, ki bi jo izkusili ob
prisilnem vztrajanju pri določeni dejavnosti,
ki jim ne ustreza.
ZA VZTRAJNOST
Bo imela hči zaradi tega, ker je v prvem
razredu odnehala z gimnastiko, kasneje
v življenju težavo pri vztrajnosti? Na
srečo ni tako. Otroci se vztrajnosti učijo
z razočaranji in padci na vseh področjih
v življenju, interesne dejavnosti
so samo eno izmed teh področij.
Ob misli na vztrajnost in vzdržljivost
imajo mnogi pred očmi podobo
nekoga, ki nikoli ne obupa. Toda ali
je to res lekcija, ki bi jo radi naučili
svoje otroke? Včasih pride v življenju
tudi do situacije, ko je treba obupati,
odnehati in pustiti, ker je le tako mogoče
narediti korak drugam, v novo
smer, kamor prej ni bilo mogoče zaradi
vztrajanja pri starem.
OSEBNA IZKUŠNJA, TRAVMA
V otroštvu sem igrala trobento, klavir
in plesala. Vse sem želela pustiti
in s starši imela konstantne debate
o tem, a niso imeli posluha za to, da
bi nehala. Ne samo da teh dejavnosti
nisem marala, prav sovražila sem
jih. Poleg tega so bile zame tudi čisto
fizično zelo boleče. Od 4. razreda
dalje sem nosila različne zobne aparate,
zaradi česar je bilo igranje trobente
boleča izkušnja, poleg tega pa
tudi nisem imela dovoljšne pljučne
kapacitete. Pri plesu je bilo podobno.
Sovražila sem rutino in tesno
prilegajoča oblačila. Imela sem tudi
težave s stopali in skoliozo. Pri klavirju
teh težav ni bilo, me je pa bolela
glava. Ne morem brati not, nimam
pojma zakaj. Posledica tega so
bili grozni glavoboli. Moje otroštvo
je bilo zaradi obšolskih dejavnosti,
ki jih nisem marala, prava nočna
mora. Zaradi teh treh dejavnosti mi
je pogosto zmanjkalo časa za stvari,
ki sem jih z veseljem počela.
Oboževala sem umetnost – še
posebej tisto v anime stilu. Od starih
staršev sem dobila tablico za
risanje, vendar sem bila ob koncu
vseh svojih dejavnosti preveč utrujena,
da bi jo uporabljala. Prav tako
sem oboževala konje in imela veliko
strast do jahanja, a starši niso bili za
to, čeprav bi si lahko to privoščili.
Želela sem se preizkusiti v drsanju
in petju, a časa in energije za to poleg
vsega drugega enostavno ni bilo.
124 23. 11. 2023