Domovina 124: Kako Mesec »rešuje« težave delavcev (Predogled)
- No tags were found...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
40<br />
102<br />
leli razširiti ta krog spoznavalcev in, zakaj<br />
ne, kot omenjeno, tudi so<strong>delavcev</strong>.<br />
Drugo leto, februarja 2024, bo SKA<br />
izpolnila 70 let in ta dosežek bomo, če<br />
Bog da, obeležili z enodnevnim simpozijem<br />
26. 6. 2024 v prostorih Slovenske<br />
matice in Narodne in univerzitetne<br />
knjižnice. Želja in namera je, da predstavimo<br />
navzočim naše delo v prid slovenstva<br />
in slovenske kulture. Seveda<br />
že vnaprej vsi lepo vabljeni.<br />
Damian Ahlin (1973) se je rodil v Argentini. Njegova starša<br />
in stari starši so tja pribežali po revoluciji. Doma so govorili<br />
izključno slovensko, ob sobotah je obiskoval slovensko šolo<br />
in bil že v mladih letih aktiven član slovenske skupnosti.<br />
Sodeloval je pri krovni slovenski mladinski organizaciji, kot<br />
kulturni referent Zedinjene Slovenije, v različnih pevskih<br />
zborih in gledaliških skupinah, od leta 2017 pa je predsednik<br />
Slovenske kulturne akcije, osrednjega kulturnega društva<br />
Slovencev v Argentini. Po poklicu je elektrotehnik in računalniški<br />
tehnik, študiral pa je tudi politične vede.<br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023<br />
Ohraniti moramo to, kar<br />
nam je bilo dano: jezik,<br />
šege, navade, vero, upanje<br />
in ljubezen v najboljši<br />
kulturni obliki.<br />
Zdi se, kot da so vojna, revolucija<br />
in povojna oblast uničili ali pa vsaj<br />
utišali velik del slovenskega naroda,<br />
in sicer zdravo katoliško inteligenco<br />
z njenimi misleci, umetniki<br />
in gospodarstveniki vred. <strong>Kako</strong><br />
to vidite vi? Se ta veja rodu z<br />
osebami, kot je Zorko Simčič, res<br />
poslavlja, ali pa morda še živi in bo<br />
zmožna znova preroditi narod?<br />
Z vojno in revolucijo v letih 1941–45<br />
je bilo uvedeno stališče kulturnega<br />
molka, ki je bil zapovedan. Takrat visoki<br />
kulturni dejavniki kot Simčič,<br />
Debeljak, Balantič, Hribovšek itd., ki<br />
so sodelovali v Domu in svetu ali v Slovenčevih<br />
koledarjih in zborniku Zimske<br />
pomoči, v katerih so v slovensko<br />
književnost stopila nova, še nepoznana<br />
imena, so postali zamolčani. Bili so<br />
zavrženi in odvedeni po širnem svetu,<br />
večina se je združila in z združenimi<br />
močmi nadaljevala to delo in poslanstvo<br />
na tujih tleh.<br />
Po besedi dr. Tineta Debeljaka: »Ko<br />
smo zapuščali domovino, smo bili priče<br />
žalostnega razdejanja. Kulturni molk, ki<br />
so ga zaukazali revolucionarji, se je izpremenil<br />
v uničevanje kulturnih dobrin.<br />
Oni, ki povelju k molku niso sledili, so bili<br />
vendar ovirani pri svojem delu, saj je bila<br />
domovina razdeljena na koščke, ki so bili<br />
vsak zase hermetično zaprti, in še tam<br />
je bil kulturni delavec vedno pod nadzorstvom<br />
… Tako je beg v svobodni svet<br />
pomenil ustvarjalcu končno priložnost<br />
za svobodno izživljanje svojih darov.«<br />
To je torej tista veja plodnega rodu.<br />
Mislim, da drevo, ki nosi to vejo, ne<br />
bo izumrlo, časi se spreminjajo in to<br />
drevo se temu prilagaja. Morda ne z<br />
isto močjo, a vendar z istim zdravim<br />
čustvom in v duhu slovenstva in slovenskega<br />
kulturnega dostojanstva.<br />
V naši družbi, v kateri prevladujejo<br />
relativizem, nihilizem<br />
in brezbožnost, se zdi, kot da<br />
krščanska vera in dobra umetnost<br />
ali leposlovje ne gresta skupaj.<br />
Kot da katoliški nazor umetnika<br />
omejuje, da ne more ustvarjati<br />
prave, globoke umetnosti. Po<br />
drugi strani prav izdaje Slovenske<br />
kulturne akcije in Simčičev opus<br />
kažejo na izjemno bogastvo del<br />
katoliških avtorjev. Kaj menite vi?<br />
Sta krščanstvo in dobra umetnost/<br />
leposlovje danes res težko zdru-<br />
Facebook<br />
žljiva? Ali katoliška načela avtorja<br />
omejujejo ali osvobajajo?<br />
Ocenjujem glede na moj zorni kot in<br />
stališče. Res je, da imajo velik vpliv<br />
zunanje okoliščine, ki jih je treba upoštevati.<br />
V splošnem rečeno, ko človek<br />
izgubi vero, postaja šibkejši in z lahkoto<br />
pride do obupa. Obstaja pa ob izgubi<br />
vere tudi tista strast po obvladanju (v<br />
smislu, da človek tekmuje z naravo in<br />
stvarstvom, ker si misli, da je vsemogočen).<br />
Če se oseba znajde v tem okviru,<br />
bodisi pozitivnem ali negativnem, če bo<br />
ustvarjal, bo prav gotovo ta umetnost<br />
šibkejšega značaja.<br />
Če jaz v svoji rasti doživljam ukoreninjeno<br />
duhovno moč, kljub temu<br />
da bom iz zunanjega sveta do neke<br />
mere doživel neko omejenost ali morda<br />
postanem ne tako prikupen, bom<br />
izžareval pravo umetnost. Mislim, da<br />
sta krščanstvo in dobra umetnost ali<br />
leposlovje še vedno združljiva, morda<br />
ne dovolj privlačna za današnji svet,<br />
kar posledično pomeni, da katoliška<br />
načela avtorja osvobajajo.
Change language