1. PDF document (1216 kB) - dLib.si

NATURA SLOVENIAE 7(2): 3-127
Povzetek
V letih 1924 do 1929 je izšlo delo »Metulji Štajerske« avtorjev Prohaska & Hoffmann, VIII.
do X. del, v katerem so bili obravnavani takoimenovani metuljčki takratne dežele Štajerske.
Glede na takratne meje so v tem delu navedeni tudi podatki o najdbah 403 vrst metuljčkov za
področje sedanje slovenske Štajerske. Razen tega najdemo del metuljčkov (po takratni
sistematiki uvrščene med makrolepidoptera) tudi v delu Hoffmann & Klos (1914-1923), I. do
VII. del. in sicer nadaljnjih 41 vrst. Za Štajersko je bila to zadnja objava metuljčkov, če ne
upoštevamo posamezničnih objav med leti 1974 in 2004. Nadalje so bili nekateri deli ozemlja,
ki so sedaj v Republiki Sloveniji in ki spadajo v območje, ki ga obravnava ta prispevek,
obravnavani v delih Höfnerja (1895, 1909-1922) s 76 vrstami in v delih Thurnerja (1948-71) s
15 vrstami in sicer za območje Pece in Kamniško-Savinjskih Alp.
Sedaj po 76 letih se zdi primerno zbrati dosedanja vedenja o metuljčkih slovenske
Štajerske in Koroške: po eni strani se je po letu 1974 začelo, sicer zelo sporadično, faunistično
proučevanje, po drugi strani pa imamo v Sloveniji veliko pomanjkanje objav iz tega področja,
tako da pomeni vsak tozadeven podatek dragocen prispevek k poznavanju favne Slovenije.
Kako pomembno je to, nam kaže pravkar objavljeni 4. del Microlepidoptera of Europe: v delu
Goater et al. (2005), Pyraloidea I, so na primer v seznamu Scopariinae za Slovenijo navedene
samo tri vrste, medtem ko ima Lepidat-arhiv Habeler kar 87 podatkov o najdbah 7 vrst za
Slovenijo in Lepidat-arhiv Lesar samo za obravnavano območje kar 103 podatke o najdbah 13
vrst.
Avtorja se seveda zavedata, da gre v tem prispevku za prvi preliminarni pregled, ki pa
vključuje avtorjema vse poznane objavljene podatke. Obravnavano območje je preveliko in je
še daleč od tega, da bi z 4640 podatki za 909 vrst iz obravnavane skupine družin metuljčkov
lahko veljalo za dobro raziskano. Predvsem je poznavanje razširjenosti nekaterih pomembnih
skupin zelo pomanjkljivo.
V prispevku obravnavano področje zajema severo-vzhodni del Republike Slovenije v mejah
nekdanjih dežel Štajerske in Koroške pred prvo svetovno vojno, od visokogorskih območij
vzhodnih Kamniško - Savinjskih Alp in Pece preko gozdnatega Pohorja do gričevnatega sveta
Slovenskih Goric in Haloz ter do nižin ob Dravi in Muri. To je biogeografsko izredno pestro
območje, v katerem najdemo alpske, panonske in dinarske elemente.
Navajava 227 lokacij, kar je mogoče nenavadno, običajno so navedene samo glavne
lokacije. V tem prispevku kaže to na veliko razpršenost lepidopterološke dejavnosti, vendar je
bila le-ta precej ekstenzivna. Z večine lokacij obstoja le nekaj podatkov, pogosto samo
posamezne najdbe. Nobena od lokacij ni bila sistematsko ali fenološko tako raziskana, da bi za
zadevno lokacijo lahko naredila profil vrst. V poprečju pride na eno lokacijo skopih 20
podatkov. Z desetletnimi izkušnjami in vrednotenju preko 160.000 podatkov je drugi avtor
prišel do spoznanja, da v naših zemljepisnih širinah in v naravnih življenskih okoljih po 1.500
podatkih, pridobljenih v času od marca do oktobra na eni lokaciji, pridemo do kakih 50%
števila vrst na zadevni lokaciji, ki bi jih sicer ugotovili z 9.500 podatki. Torej je za ugotovitev
prve polovice števila vrst potrebno kakih 1.500 podatkov, za drugo polovico pa še nadaljnjih
8.000, torej kar petkrat več! Po zgoraj navedenih kakih 9.500 podatkih z ene lokacije imajo
109