1. PDF document (1216 kB) - dLib.si
1. PDF document (1216 kB) - dLib.si
1. PDF document (1216 kB) - dLib.si
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
110<br />
Tone LESAR & Heinz HABELER: Beitrag zur Kenntnis der Kleinschmetterlinge… / SCIENTIFIC PAPER<br />
metuljčki kakih 50% deleža na ugotovljenih vrstah, kar bi v večini primerov že bilo blizu<br />
dejanskim razmeram. Čim manjše je število podatkov, tem manjši je procentualni delež<br />
ugotovljenih metuljčkov. Pri metodah ugotavljanja, kot so navedene v nadaljevanju, je njihov<br />
delež v povprečju kakih 30% podatkov, zahtevajo torej bistveno večje napore za njihovo<br />
ugotavljanje kot skupina makrolepidopterov, ki imajo v povprečju približno 70% delež v<br />
podatkih enega nočnega opazovanja. Vča<strong>si</strong>h lahko delež metuljčkov pri rezultatih enega<br />
opazovanja pade tudi pod 10% ugotovljenih vrst.<br />
Za celotno obravnavano področje , torej za 227 lokacij, sva zbrala 4640 podatkov o<br />
metuljčkih. Od tega je 1145 literaturnih podatkov, 3495 podatkov pa je tu prvič objavljeno.<br />
Tudi ob upoštevanju, da so pri literaturnih citatih navedbe zgoščene na en podatek, je v<br />
povezavi z zgornjimi številčnimi razmerji vseeno razvidno, da lahko na območju slovenske<br />
Štajerske in Koroške v prihodnosti pričakujemo še odkritje številnih novih vrst metuljčkov in da<br />
je poznavanje lokalnih favn šele na začetku.<br />
Navajava samo tiste metode zbiranja podatkov, ki sva jih sama uporabljala. Favno<br />
metuljčkov obravnavanega območja sestavljajo večinoma nočno aktivne živali, nekaj pa jih je<br />
tudi dnevno aktivnih ali pa se jih da ugotoviti tudi podnevi. Pri nočnem opazovanju sva<br />
uporabljala metodo središčno osvetljenega lovilnega šotora, za razsvetljavo pa<br />
nizkonapetostne cevne svetilke z visokim deležem UV svetlobe, takoimenovano superaktinično<br />
žarčenje. Živali na šotoru sva nato preštela, ocenila, po možnosti že tudi določila in podatke<br />
vnesla v zapisnik nočnega opazovanja. Samo izjemova sva iz narave odvzela manjše število<br />
primerkov zaradi poznejše determinacije. Uporabljala sva tudi brezstrupne svetlobne pasti z<br />
razsvetljavo kot zgoraj navedeno. Priložnostno sva uporabljala tudi vabe, ki pa so pri<br />
metuljčkih takorekoč brez pomena (nočna opazovanja pa seveda niso bila namenjena samo<br />
metuljčkom). Drugih metod, kot na primer gojenje gosenic, nisva uporabljala.<br />
O obdelavi zbranih podatkov lahko poročava samo o načinu, ki sva ga sama uporabila.<br />
Zapisnike nočnega opazovanja, ki razen ovrednotenega seznama vrst vsebujejo tudi<br />
meteorološke in druge pomembne podatke, sva vnesla v računalniški <strong>si</strong>stem »Lepidat -<br />
Datenbanksystem«, s katerim razpolaga tako prvi kot drugi avtor in ki omogoča različne<br />
obdelave zbranih podatkov. Iz razloga, ker precej podatkov v tem prispevku ni bilo zbranih po<br />
kriterijih tega <strong>si</strong>stema, večino <strong>si</strong>stemsko možnih obdelav podatkov ni imelo smisla izvesti.<br />
Ne obstaja dokončno veljavna <strong>si</strong>stematika in spremembe imen se še kar vrstijo. Iz tega<br />
razloga se v nekaterih delih vrste razvrščajo po abecedi, pogosto po rodovih in v rodovih nato<br />
spet vrste po abecedi. Po najinem mnenju je to najslabša vseh možnosti: zaobidemo problem<br />
<strong>si</strong>stematičnega razvrščanja, ostane pa problem spreminjanja imen, ki zadeva predvsem<br />
(pogosto zelo subjektivno dodeljena) imena rodov. Najti iskano vrsto v takem abecednem<br />
seznamu je pogosto mukotrpno in zamudno opravilo. Nimamo tudi pregleda nad skupinami<br />
vrst, ki spadajo skupaj, kar je pri <strong>si</strong>stematičnem razvrščanju možno na prvi pogled – pri čemer<br />
je sploh vseeno, kakšna <strong>si</strong>stematika je bila uporabljena! V tem prispevku sva se odločila za<br />
<strong>si</strong>stematično razvrstitev, ki se pri zaporedju družin in v veliki meri tudi vrst, ravna po Huemer<br />
& Tarmann (1993). Prevzela sva spremembe iz novejše literature – navedena je v ustreznem<br />
poglavju spredaj. Glede končnic pri imenih vrst sva dala prednost tistim iz Huemer & Tarmann<br />
(1993) in iz novejše literature napram tistim iz Karsholt & Razowski (1996). Za lažjo<br />
primerjavo sva pri vsaki vrsti navedla zaporedno številko iz Huemer & Tarmann (1993) kot tudi<br />
iz Karsholt & Razowski (1996). Sinonime sva navajala samo izjemoma in to samo tam, kjer se