Revija Lipov list, december 2019

DECEMBER 2019 Poštnina plačana

pri pošti 1102 Ljubljana

dobre zgodbe v slovenskem turizmu

Intervju

Urška Gaberšek o razvoju

(turističnega) Velenja

Potepanja

Kulinarično popotovanje po

Dolenjskem

Trendi

Misterion – doživetje

skrivnosti voda

Inovativno

Ruska dača

Foto: Luka Esenko/Turizem Ljubljana

DRUŠTVO KUHARJEV IN SLAŠČIČARJEV SLOVENIJE Dimičeva 13, 1054 Ljubljana

IZOBRAŽEVALNI CENTER Ekslerjeva 8, 1241 Kamnik

Društvo kuharjev in slaščičarjev Slovenije organizira tečaje kuharstva za

ljubitelje kuhanja in profesionalne kuharje.

Možni so dogovori za organizacijo tečaja za skupino in vnaprej

dogovorjeno temo.

Ali sami želite podati svoje znanje in izkušnje pa nimate zato primernega

prostora?

Zato smo tukaj mi, da vam pomagamo in skupaj organiziramo

delavnico - tečaj.

Svoje aktivnosti objavljamo na

www.kuharjislovenije.si

in facebook Društvo kuharjev in slaščičarjev Slovenije

e-mail: info@kuharjislovenije.si

Naši izvajalci tečajev so vrhunski strokovnjaki na področju kulinarike,

saj svoja strokovna znanja preizkušajo na mednarodnih tekmovanjih in

dosegajo zavidljive rezultate.

KAZALO

NASLOVNICA

Praznični čas

INTERVJU 04-06

Z Urško Gaberšek o razvoju (turističnega) Velenja

AKTUALNO 07

Jure Sodja, naj turistični prostovoljec leta 2019

POD DROBNOGLEDOM 11

Cestarji na (povprečno) zimo pripravljeni

FOKUS 12-15

TD Pekre: Kraj, kjer se vsako zimo nasmejejo do solz

KUD Galiarda: Obujanje starinskih plesov in glasbe

TURIZEM SMO LJUDJE 16-17

Zdenka Zabukovec, Društvo za ohranjanje dediščine

Gradež

TZS 19

Državno tekmovanje za zlato kuhalnico 2019

V SLOVENIJI NI DOLGČAS 21-24

NAMIG ZA IZLET 28-29

Misterion – doživetje skrivnosti voda

Pristno prleško s humornim temperamentom

ZELENI ZGLEDI 32

Nagrada za glas odgovornega turizma

SKOK K SOSEDOM 36-41

Kdor gre na Dunaj, naj poišče Korotan!

Avstrijske snežne avanture

Uspešna zgodba slovenskih podjetnikov v hrvaški Istri

Lepe božične praznike

in srečno novo leto 2020

Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v prvi polovici februarja

2020. Sporočila o novostih na območju delovanja vašega društva

in napovedi prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. januarja

2020 na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si.

UVODNIK

Pozdravljeni, spoštovani člani turističnih

društev in spoštovani bralci revije Lipov list.

Še eno leto se izteka, prav tako, kot se je pred

njim izteklo že veliko dobrih, navdihujočih

let, pa tudi takih, ki niso bila čisto po naših

željah.

Leto 2019 je bilo prelomno predvsem zame,

saj sem v začetku letošnjega marca postal

prostovoljni predsednik Turistične zveze

Slovenije in na tem mestu nasledil gospoda

Petra Misjo, ki je svoje delo opravil z odliko.

Seveda sem ob nastopu te častne, a zahtevne funkcije pripravil tudi načrt

dela do leta 2023, ko se izteče moj štiriletni mandat. Do takrat pa

nameravam zavzeto, z veliko elana in s pozitivnim pristopom izvesti

začrtani progam v celoti, morda pa celo še kaj več, saj je v njem vedno

dovolj prostora za smele in inovativne ideje s področja razvoja in rasti

turizma v Sloveniji za naše, domače turiste, ki si želijo in znajo uživati

naravne, kulturne, kulinarične in zgodovinske vrednote naše dežele.

Naj zato naštejem nekaj sicer na videz suhoparnih podatkov, ki pričajo o

udejstvovanju in delovanju TZS v letu 2019. Da je TZS živa in zelo aktivna

organizacija, katere delovanje temelji predvsem na prostovoljnem delu

tisočev članov v približno šeststo turističnih društvih, je jasno videti tudi iz

dogodkov, na katere sem bil povabljen kot predsednik v imenu vas vseh.

Dogodkov, ki sem se jih lahko udeležil, se je od letošnjega marca zvrstilo

kar 32. In še enkrat toliko vabil sem moral, žal, zaradi neodložljivih delovnih

obveznosti zavrniti, kar pa ne pomeni, da z njimi nisem bil dodobra

seznanjen. Največkrat sem bil povabljen v vaše vrste, ko ste praznovali

visoke obletnice obstoja in delovanja vaših turističnih društev, v katerih se

nenehno rojevajo nove zamisli in vizije o razvoju različnih, posebnih in zelo

samosvojih produktov, storitev in dogodkov na področju domačega

turizma. To je spodbudno za nas vse, zato sem na vas in na vašo

angažiranost izjemno ponosen. Vaše predanost, ustvarjalnost in zavzetost

na turističnem vrtiljaku naše države so opazne tako doma kot v tujini, zato

se vam lahko le iskreno zahvalim za vse, kar v svojem prostem času

podarjate Sloveniji in Slovencem. In vse to vsi mi skupaj, združeni v TZS,

počnemo že 114 let. Naj odkrito povem, da je lepo in častno biti član tako

velike družine, in prav tako je lepo in častno biti vaš predsednik.

Dovolite mi, da se tudi sam čisto malce pohvalim, predvsem zato, ker sem

želel vzpostaviti sodoben vodnik, ki bi pomagal predvsem domačim

turistom pri vandranju po naši deželi. S pomočjo sposobnih in zavzetih

sodelavcev je bila ustvarjena in naložena nova aplikacija Slovenski

turistični vodnik, ki čedalje uspešneje deluje od letošnjega oktobra. Pri

vzpostavitvi te uporabniške aplikacije so mi pomagali neutrudni sodelavci,

za kar sem jim iskreno hvaležen.

V tem prazničnem času je poleg trenutkov za veselje, obdarovanje in srečo

čas tudi za prevetritev naših načrtov, želja in potreb, ki vznikajo v vsakem

prostovoljcu, v vsakem turističnem društvu in tudi v naši in vaši turistični

zvezi. Na podlagi vseh teh načrtov se lahko smelo in z veliko mero zanosa

in radovednosti odpravimo v leto 2020, ki že čaka, da nas vse skupaj

sprejme v svoj čas, v svoje tiktakanje življenja v naši in vaši Turistični zvezi

Slovenije, v vseh slovenskih turističnih društvih in v vseh prostovoljcih, ki s

svojo prizadevnostjo in ustvarjalnim zanosom delate našo državo lepo,

prijazno, trajnostno usmerjeno in vredno bivanja in življenja v njej.

Zato naj prav vsem zaželim, da čisto preprosto, lepo in brez obžalovanj

končate leto 2019 in ga prepustite času in zgodovini, sami pa s pogumnimi

in neomajnimi koraki vstopite v sveže novo leto. Tam nas vse čakajo novi

izzivi, nove možnosti, nove priložnosti in nov košček življenja, katerega

velik del vsi mi namenjamo kakovostnemu turizmu v naši skupni, prelepi

deželi – Sloveniji.

Sreče in zdravja vam želim.

Pavle Hevka, predsednik Turistične zveze Slovenije

3

Kazalo / Uvodnik

4

Intervju

Foto: Mateja Gruden

Urška Gaberšek

Razvoj (turističnega) Velenja

Od »socialističnega čudeža«

do enega najbolj zelenih

slovenskih mest

Velenje. Najmlajše slovensko mesto, ki se je razvilo na temelju premogovništva in se razcvetelo v času

socializma – tako zelo, da so ga poimenovali »socialistični čudež«. Dokler ni mesto v osemdesetih letih

zabredlo v globoko okoljsko krizo. Ljudem je prekipelo, zahtevali so ekološko revolucijo, dovolj glasno,

vztrajno in odmevno, da so spodbudili želene spremembe. In s tem tudi razvoj, s katerim je začelo

Velenje privzemati povsem novo identiteto. Zdaj je zeleno mesto s srebrnim certifikatom Slovenia

Green Destination, dediščina premogovništva pa živi v edinstvenem muzeju in skozi edinstvena, tudi

petzvezdična doživetja.

Velenje je letos na Dnevih slovenskega turizma tudi znova prejelo priznanje

za najlepše in najbolj urejeno veliko mesto v okviru odmevne tradicionalne

akcije Turistične zveze Slovenije Moja dežela – lepa in gostoljubna; tudi

spletno glasovanje (»glas ljudstva«) ga je prepoznalo za najbolj urejen večji

kraj v Sloveniji, Učna pot Škrata Bisera v bližnji Vinski Gori pa je bila izbrana

na najboljšo tematsko pot.

O turizmu v Velenju in Šaleški dolini smo se pogovarjali z Urško Gaberšek,

strokovno sodelavko na Mestni občini Velenje, ki je že leta tesno vpeta v

turistični razvoj mesta.

V članku za enega od slovenskih medijev ste pred tremi

leti dejali, da Velenju še ne moremo reči »turistično

mesto«, sploh če ga želimo primerjati z destinacijami,

kot sta Bled ali slovenska obala. Pa zdaj, tri leta pozneje?

Pred nekaj leti je Mestna občina Velenje kupila zemljišče ob Velenjskem

jezeru in začela intenzivno urejati južno obalo Velenjskega jezera, ki smo jo

poimenovali Velenjska plaža. Uredili smo sanitarije, zagotovili reševalce in v

prostor vnesli številne prostočasne vsebine za obiskovalce. Intenzivno

urejanje Velenjske plaže je vplivalo na resno razmišljanje o turizmu, ki v

preteklosti ni bil prepoznan kot velika priložnost za mesto in dolino.

Predstavlja pa turizem tudi velik izziv, ki se ga lotevamo načrtno in

postopoma, z dobršno mero občutka za okolje. S podpisom zelene

politike smo se tako zavezali k trajnostnemu razvoju. Ustanovili smo tudi

javni Zavod za turizem Šaleške doline ter sprejeli Strategijo razvoja in

trženja turizma MOV 2017– 2021, ki uveljavlja turizem kot zelo pomemben

steber gospodarstva v nadaljnjem razvoju občine. Turistična prepoznavnost

mesta in obisk se krepita, še zlasti zaradi Velenjske plaže in povezovanja na

vseh ravneh – predvsem med ponudniki urbanega dela in podeželja, kar

je ključno za oblikovanje doživetij po meri sodobnega turista in posledično

za večji obisk. Jasno pa je, da od nekoč okoljsko močno obremenjenega

Lipov list - December 2019

mesta ne moremo pričakovati, da bo čez noč med znanimi turističnimi

destinacijami.

Kateri so zdaj najštevilnejši obiskovalci mesta?

Enodnevni obiskovalci, med katerimi prevladujejo Slovenci. Najbolj

obiskana točka mesta je zagotovo Velenjska plaža, ki je bila letos že drugo

leto zapored izbrana za naj slovensko naravno kopališče in je čedalje bolj

priljubljena. Letos je imela plaža že več kot 100.000 obiskovalcev, ki si tudi

vzamejo čas za raziskovanje mesta in njegove okolice, podeželja. Podobno

je z obiskovalci Pikinega festivala. Med turisti, ki tu prenočujejo, pa je

neprimerljivo več tujcev: največ je gostov iz Nizozemske, Srbije, Italije,

Nemčije in Kitajske (večje število kitajskih obiskovalcev je povezano s

kitajskim prevzemom Gorenja v lanskem letu). Povprečen čas bivanja se

podaljšuje, zdaj je 2,2 dneva, a prenočitev je še vedno malo. V prvi polovici

letošnjega leta jih je bilo malce več kot 13.000. Je pa velika razlika v porabi

enodnevnih in večdnevnih gostov: prvi porabijo v povprečju 32 evrov,

drugi 105 evrov na dan.

Kako pa je z nastanitvenimi zmogljivostmi – jih je dovolj?

Nastanitvenih zmogljivosti je za zdaj dovolj. V zadnjem času se pojavljajo

tudi nove manjše zasebne nastanitve v mestu in na podeželju, ki so

drugačne in so popestrile nabor nastanitvenih zmogljivosti. To so

nastanitve z zgodbo, ki gostom omogočajo pristen stik s sabo, z drugimi in

naravo. Zdaj lahko obiskovalci izbirajo med nastanitvami v hotelu s štirimi

in hotelu s tremi zvezdicami, v mladinskem hotelu, v penzionu, na

turističnih kmetijah, v vili, v kampu, v gostiščih in v počitniški hiši.

S čim, menite, bi lahko navdušili obiskovalce, da bi ostali

v Velenju in njegovi okolici več dni?

Z avtentičnimi in izvirnimi večdnevnimi doživetji, ki v največji meri

izkoriščajo posebnosti Velenja (sodobno mesto, premogovništvo, jezera),

in inovativnim prepletom aktivnosti, raziskovanja, spoznavanja Velenja,

okolice in širše regije. Še zlasti se lahko pohvalimo z novim doživetjem

Velenje Underground (kulinarična pustolovščina 160 metrov pod zemljo,

Foto: Aljoša Videtič

Velenje Underground, kulinarična pustolovščina globoko pod

zemljo, ki industrijsko dediščino reinterpretira skozi kulinariko

v najgloblje ležeči jedilnici v Sloveniji

ki industrijsko dediščino reinterpretira skozi kulinariko v najgloblje ležeči

jedilnici v Sloveniji, eno prvih petzvezdičnih doživetij z znakom Slovenia

Unique Experiences, op. p.).

Omenili ste pomembnost povezovanja za uspešen razvoj

turizma. Se povezujete tudi s širšim območjem, Koroško,

denimo?

Povezovanje s širšim okoljem se v zadnjem času zelo krepi, saj s skupnimi

močmi tako premagujemo eno največjih ovir za ambicioznejši razvoj

turizma na našem območju: slab javni prevoz do naših krajev in Koroške,

kar je verjetno eden glavnih razlogov za majhno število večdnevnih

turistov. Z Regionalno razvojno agencijo za koroško regijo smo se povezali

letos – s Štrekna busom. To je tridesetsedežni avtobus s prikolico za dvajset

koles, ki je poleti vozil med Velenjem, Gornjim Doličem, Mislinjo, Slovenj

Gradcem, Otiškim Vrhom, Dravogradom in kopalnim jezerom v Labotu

(Lavamünd) na avstrijski strani. Sicer pa se prek Zavoda za turizem Šaleške

doline povezujemo tudi s Spodnjo Savinjsko dolino in Koroško z

Doživetjem treh dolin, s ponudniki Zgornje Savinjske doline prek

turističnoinformacijskih točk, s prostovoljci v turističnih društvih prek TZ

5

Intervju

Foto: Matej Vranič

Resnejše razmišljanje o turizmu je spodbudila ureditev zdaj priljubljene Velenjske plaže.


6

Intervju

SAŠKA, povezovanje pa bomo v prihodnosti okrepili tudi z Mariborom in

Podzemljem Pece.

Velenje je ena prvih destinacij, ki so se vključile v Zeleno

shemo slovenskega turizma. Novembra ste prejeli

srebrni znak Slovenia Green Destination – pred tem ste

imeli bronastega. Lahko poveste kaj več o prizadevanjih

na tej ravni?

Velenje je v preteklosti dajalo velik poudarek sanaciji okolja in ohranjanju

narave. Vstop v Zeleno shemo slovenskega turizma je tako nekakšen izziv

za nadgradnjo preteklega dela in za razvoj trajnostnega turizma. Kot

ponosni član družine Slovenia Green smo se zavezali k trajnostnemu

delovanju in nenehnemu prizadevanju za izboljšave. Z izvedbo postopka

za vključitev v shemo smo pridobili celovit vpogled v trajnost destinacije in

mednarodno primerljivo oceno (bronasti znak Slovenia Green Destination).

Z dobro načrtovanimi in izvedenimi ukrepi smo izboljšali razmere in

pridobili nov, srebrn certifikat. Zavedamo se, da turizem močno vpliva na

okolje, zato v svoja prizadevanja aktivno vključujemo lokalno prebivalstvo

in gospodarstvo. Vse deležnike v destinaciji spodbujamo k odgovornemu

odnosu do naravnega in družbenega okolja. Organizatorjem prireditev

zagotavljamo izobraževanje in določene (finančne) spodbude za lažji

prehod k organizaciji okolju in ljudem prijaznih prireditev. Prizadevamo si,

da organizatorji prireditev zmanjšujejo oziroma opuščajo uporabo plastike,

da uvajajo trajnostne materiale, ločujejo odpadke in zmanjšujejo njihovo

količino, uporabljajo lokalne proizvode in storitve ter organizirajo prireditve

z družbenim učinkom (dobrodelnost in podobno). Sprejeli smo kodeks za

trajnostno naravnane turistične vodnike in izvajamo številne ukrepe, s

katerimi se ponudniki postopoma laže prilagajajo spremembam, kot so

trajnostna mobilnost, podnebne spremembe, opustitev plastike za

enkratno uporabo, ponovna uporaba, varčevanje z energijo in vodo ... O

vsem tem pa obveščamo domačine in tudi obiskovalce.

Na podlagi okoljskih analiz razvijamo ponudbo na Velenjskem jezeru le na

določenem delu bregov jezera, preostale pa puščamo nedotaknjene, kar

naravi omogoča, da opravlja samočistilno funkcijo. Razvojna usmeritev

jezera z Velenjsko plažo je trajnostno naravnana, saj predvideva na eni

strani novo raven infrastrukture (prireditveni prostor in oder, hotel na vodi,

Park&Ride), ki bo omogočal izvajanje številnih prostočasnih vsebin,

povečanje števila obiskovalcev, nova delovna mesta ter s tem nov in stalen

vir dohodka (socialni in ekonomski razvoj), po drugi strani pa ohranjanje in

varovanje okolja (pitniki, meritve kakovosti vode, umestitev med kopalne

vode in ekoremediacijski ukrepi).

To, da ste del Zelene sheme slovenskega turizma in

da ima mesto doživetje z znakom Slovenia Unique

Experiences, naj bi pomenilo tudi večjo opaznost pri

trženju v tujini, ki ga zagotavlja Slovenska turistična

organizacija. Bi lahko rekli, da ste opaznejši?

Zagotovo je Velenje zaradi številnih dosežkov in večje pozornosti Slovenske

turistične organizacije bolj prepoznavno. Še pred nekaj leti je bilo kot

industrijsko mesto prepoznavno predvsem po Gorenju in Premogovniku

Velenje, kar ni bil kakšen poseben motiv za turistični obisk. Zadnja leta

intenzivneje sodelujemo pri projektih Slovenske turistične organizacije in

Turistične zveze Slovenije, z dobrimi dosežki in certifikati pa si zagotavljamo

tudi večjo pozornost in boljšo promocijo v Sloveniji in zunaj njenih meja.

Pri razvoju ponudbe in komuniciranju poudarjamo tisto, kar je v našem

okolju avtentično in ima pristen lokalni značaj.

Velenje je tudi festivalsko mesto – z največjim otroškim

festivalom v Sloveniji, Pikinim festivalom, do drugih

prireditev ...

Naše mesto slovi po odličnih festivalih in prireditvah vse leto za različne

ciljne skupine. Septembra se mesto za nekaj dni spremeni v pravljično

mesto z največjim otroškim festivalom v Sloveniji – Pikinim festivalom.

Letošnji jubilejni, 30. Pikin festival, smo malce »pozelenili«. Naredili smo

prve korake za zmanjšanje količine odpadkov in boljše ločevanje odpadkov

ter si tako prislužili uporabo naslova Prireditev z manj odpadki. Prek

Pikinega festivala tako okoljsko vzgajamo in ozaveščamo tudi otroke in

mlade.

Katere pa so na splošno ključne ciljne skupine

velenjskega turizma, če jih opredelite po tem, kar iščejo?

Ključne ciljne skupine velenjskega turizma so aktivne družine, aktivni

nostalgiki, pari ter tisti posamezniki, ki želijo aktivni oddih z doživetjem

narave in kulturno-družabnega utripa mesta.

Mateja Gruden

Foto: Matej Vranič

Pogled na Velenje z grajsko veduto


Foto: Iztok Pipan

7

Aktualno

Jure Sodja ob prejemu priznanja; ob njem predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca

Jure Sodja, naj turistični

prostovoljec leta 2019

V četrtek, 5. decembra, so v prostorih Zveze svobodnih sindikatov Slovenije v Ljubljani podelili priznanja

Državnega sveta RS za »najzaslužnejše društvene delavce – prostovoljce« v letu 2019. Med njimi je tudi

Jure Sodja.

Jure Sodja je v zadnjih letih ikona turizma in prostovoljstva v

Bohinju. Ko se je pred leti iz Ljubljane preselil v Bohinj, je v novem

okolju naglo opazil potrebe in težave v turizmu, med njimi

denimo preskromno število prireditev, ki se je na njegovo pobudo

začelo sčasoma povečevati. Izzivov tudi zdaj, po več letih življenja

v Bohinju in dela v društvu, ne spregleda; teži k napredku in

smelejšemu razvoju turizma v destinaciji, kjer živi in dela. Različne

izkušnje in znanja, ki jih je pridobival z delom še pred prihodom v

Bohinj, v turizmu in tujini, ga bogatijo in mu širijo obzorja.

Član Turističnega društva Bohinj je od leta 2007. Takoj po včlanitvi

se je začel udeleževati njegovih posvetov, delovnih akcij, priskočil

je na pomoč pri organizaciji prireditev. Kmalu so mu zaupali

koordinacijo prireditvenega odbora in usklajevanje dela društva z

drugimi bohinjskimi društvi in Osnovno šolo Dr. Janeza

Mencingerja. Bil je ustanovni član t. i. »čistilne komisije«, ki že

dvanajst let deluje pod okriljem Turističnega društva Bohinj. Jure

Sodja vsako leto tudi podeljuje priznanja za dosežke v Bohinju:

izjemen napredek, novosti, prenovo hiš, turistične privlačnosti ...

Že leta pripravlja izlete za člane društva in strokovne ekskurzije za

zaposlene v njem. Že devet let je tudi predsednik Kulturnega

društva Bohinj in več let tudi predsednik nadzornega odbora

Smučarskega društva Bohinj. Tako uspešno povezuje turizem,

kulturo in šport, kar se odraža tudi pri organizaciji in izvedbi

prireditev, ki jih z veseljem prostovoljsko tudi odvodi. Na

gostovanjih v tujini s svojo srčnostjo in predanostjo vedno poskrbi

za promocijo destinacije Bohinj. Ko v destinaciji potrebujejo

brezplačno vodenje ali sprejem skupin, je vselej na voljo, še zlasti,

kadar gre za dobrodelnost in socialno ogrožene.

V Gorenjski turistični zvezi je več let aktivno deloval kot član

upravnega odbora, dve leti je bil tudi njen podpredsednik.

Od leta 2009 je član upravnega odbora Turistične zveze Slovenije,

član upravnega odbora Skupnosti obvodnih krajev in različnih

komisij, od letos je podpredsednik TZS. Je aktiven član

ocenjevalnih komisij mladinskih projektov TZS, med njimi Turizmu

pomaga lastna glava in Več znanja za več turizma, ki sta mu

najljubša, saj ga mladi navdušujejo s svojo zagnanostjo, čemur

nameni več kot petsto prostovoljskih ur na leto. Delo z mladimi ga

je spodbudilo tudi k ustanovitvi društvene mladinske sekcije

Bohinj.

Zelo aktiven je tudi na področju dobrodelnosti. Sodeluje pri

organizaciji različnih dobrodelnih prireditev, od velikih akcij do

koncertov, in pri prevažanju pomoči. Vsako leto pripravi

dobrodelni Miklavžev koncert in akcije, s katerimi so v sedmih

letih zbrali več kot 80.000 evrov. Z oblačili tudi sam napolni

prtljažnik in jih dostavi na zbirna mesta. Poleg tega pogosto

prevzame moderiranje dobrodelnih dogodkov.

Njegova iskrenost, neomajna predanost delu, skrb za ohranjanje,

razvoj in promocijo turizma in kulture ter njegova dobrodelnost

in prostovoljstvo izjemno prispevajo k razvoju turizma in turistične

društvene organizacije.

L. L.


DST 2019

8

Aktualno

Najvišja priznanja v

slovenskem turizmu

Na Dnevih slovenskega turizma, ki so bili od 11. do 13. novembra v Ljubljani, so podelili najvišja

priznanja v turizmu za letošnje leto.

Kristalni Triglav, priznanje vseh prirediteljev DST najvidnejši osebnosti,

ki je veliko pripomogla k prepoznavnosti Slovenije v svetu, je prejel

kolesar Primož Roglič. Športno pot je začel kot odlični smučarski

skakalec, bil je tudi mladinski svetovni prvak v smučarskih skokih.

Potem ga je navdušilo kolesarjenje, sledilo pa je neverjetnih 35 zmag,

med njimi tudi izjemno odmevnih, pri le tridesetih letih. Vsakič, ko se

udeleži katere od dirk, bodisi v Sloveniji bodisi v tujini, je zagotovljeno

dvoje: zanj iskreno in srčno navija vsa Slovenija, naša država kot

domovina vrhunskih športnikov, ki dosegajo neverjetne zmage, pa je

znova na prvih straneh vseh vidnih športnih in drugih medijev.

Priznanje Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo je prejel Emil

Gaspari, ki je leta 1961 tvegal in se na tovorni ladji Bohinj odpravil proti

Ameriki s 27 dolarji v žepu. Odločil se je sprejeti izziv in pridobil

študentski vizum ter začel študirati ekonomijo na Univerzi v New Yorku.

Odtlej je resnični promotor naše države in rodnega Celja. Je poslovnež,

javnosti najbolj znan kot ustanovitelj Slovenia Vodka in predsednik

Slovenian Premium Wines. »Vesel sem, da imam priložnost vračati svoji

rojstni deželi s tem, da poskušam povečati njeno prepoznavnost v

ZDA. To bo moja misija, dokler živim,« pravi in dodaja: »Kjer je volja, tam

je pot. Pozitivnost nas lahko ponese samo naprej!«

Sejalca, priznanje za inovativne in ustvarjalne turistične dosežke, ki ga

podeljuje Slovenska turistična organizacija (STO), je prejelo doživetje

Večerja treh dežel (Hit Alpinea) – zgodba, ki se dogaja v premeru

šestdesetih kilometrov. Pozdrav z aperitivom je v Kranjski Gori, topla

predjed v Trbižu, glavna jed v Podkloštru in sladica spet v Kranjski Gori.

Gostje pokusijo treviški radič, koroški kruh z drožmi, znamenite

suhomesnate dobrote iz Ziljske doline, tradicionalno furlansko skuto in

kanalske njoke. Sladica pa je slovenska potica. Hit Alpinea je tako izvirno

uporabil prostor treh dežel, ki se med seboj kulturno povezujejo že stoletja.

Finalista za priznanje Sejalec 2019 sta bili še doživetji Brko tura (Turizem

Ljubljana) in Spremeni tok zgodovine, si upaš? (Thermana Laško).

STO je podelila tudi priznanja Snovalec 2019 doživetjem Ogled

ljubljanske tržnice z zajtrkom oziroma Dobimo se na plac (Turizem

Ljubljana), Pot med krošnjami Pohorje na Rogli in Sanje & aromaterapija

& gozdna kopel v osrčju divjega gozda v Vipavski dolini (Theodosius).

Turistično gostinska zbornica Slovenije je priznanje za izjemen

prispevek k razvoju slovenskega turizma podelila Dominiku S.

Černjaku, ki mu je uspelo oživiti edinstveno lokacijo v Kranjski Gori

– ob jezeru Jasna. Z roko v roki je z lokalnimi in strokovnimi akterji

oblikoval trajnostno naravnan celosten turistični produkt, ki sobiva

med varovanjem krhkega eko sistema in izbrano turistično ponudbo

nastanitev ter ponudbo za dnevne obiskovalce.

Priznanje sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici

Slovenije (OPZS) za življenjsko delo v gostinstvu je prejel Anton Magdič iz

gostilne Ančka v Šenčurju pri Kranju. Ta je s svojo ponudbo odličen primer

stalne kakovosti in dejstva, da se uspeh na kulinaričnem področju lahko

gradi tudi iz ene same značilne jedi, v tem primeru iz štrukljev. Gostilna

sicer velja za eno najboljših, ki ponujajo hišne, lokalne in regionalne jedi

Slovenije. Anton Magdič je bil tudi podpredsednik upravnega odbora

sekcije za gostinstvo in turizem pri OPZS, vrsto let pa je predsednik sekcije

gostincev pri Območni obrtno-podjetniški zbornici v Kranju. Aktivno

deluje tudi v Društvu vinskih svetovalcev Sommelier Slovenije.

Kristalni Triglav 2019, priznanje, ki ga podeljuje Društvo turističnih

novinarjev Slovenije, je prejel BTC City Ljubljana. Vsako leto ga obišče 21

milijonov ljudi, Slovencev in turistov iz številnih držav, inovativno okolje

pritegne poslovne in kongresne goste, še zlasti Maraton Franja pa tudi

športnike. S kakovostno ponudbo 450 trgovin je močno vpet v nakupovalni

turizem, ki povečuje turistično porabo in je pomemben člen v ustvarjanju

možnosti za nakupovalna, rekreativna in kulturna doživetja v prestolnici.

BTC City Ljubljana ponuja hotel, s široko paleto kulinarike pod blagovno

znamko Food Bluz – Okusni Bluz pa bogati kulinarično ponudbo mesta;

poleg tega sodeluje še pri drugih vidnih projektih na področju turizma.

Priznanje Turistične zveze Slovenije: Jože Prah

Priznanje za izjemen prispevek pri razvoju turistične društvene

organizacije je prejel Jože Prah, gozdarski inženir, ki je začel s

prostovoljnim delom že leta 1974 v Planinskem društvu Lisca

Sevnica. Pri TZS aktivno deluje od leta 2002, kot član komisije za

razvoj turizma v gozdnem prostoru, od leta 2008 pa kot njen

predsednik. Je član UO TZS, kjer vodi Svet za turizem. Zaznamujejo

ga projekti, ki načrtno posegajo v razvoj okolja. Prepoznamo ga v

etnografsko zanimivih dogodkih, je predsednik Društva oglarjev

Slovenije in predsednik komisije za Evropske pešpoti v Sloveniji.

Verjame, da slovensko podeželje ponuja možnosti za razvoj

izjemnih gozdnih doživetij. Svoje znanje rad prenaša na mlade.

Izdal je številne zloženke, vodnike, sodeloval je pri filmih in je redni

gost časopisov, televizijskih oddaj in tematskih razstav. Je

pobudnik tekmovanja za Naj tematske poti v Sloveniji in član

ocenjevalnih komisij mladinskih projektov TZS. Za svoje delo je

leta 2012 prejel posebno priznanje TZS, leta 2014 pa plaketo

Državnega sveta za najzaslužnejše prostovoljce. Prejel je priznanja

občin Sevnica in Radeče, Občinske turistične zveze Sevnica in

številna druga. »Delam prav tisto, kar si želim. Ne poznam meje

med delovnim in prostim časom. Pri meni se vse to prepleta, kar

mi je super, ni pa včasih super tudi drugim. Kar dam, to dobim.

Verjamem v dobro ljudi, Narave in Gozda,« pravi Jože Prah.

Jože Prah (levo) in predsednik TZS Pavle Hevka

Foto: Nino Verdnik/STO

STO


Michelin prihodnje leto tudi

v Sloveniji

»Odkar je pred skoraj 120 leti izšel prvi Michelinov vodnik, je naše poslanstvo odkrivanje najboljših

kulinaričnih destinacij po vsem svetu. Slovenija se nedvomno uvršča mednje, še zlasti zaradi izjemnih

kulinaričnih mojstrov, ki zaradi izjemnega naravnega bogastva, ki omogoča pridelavo visokokakovostnih

surovin, iz dneva v dan ustvarjajo izjemne jedi,« je ob napovedi, da bo tudi Slovenija dobila znameniti

gastronomski vodnik Michelin, dejal Gwendal Poullennec, svetovni direktor Michelinovih vodnikov.

9

Dogaja se

Prihod gastronomskega vodnika Michelin je za Slovenijo velika

priložnost za povečanje prepoznavnosti kot vrhunske gastronomske

destinacije in za izboljšanje kakovosti v slovenski gastronomiji, za

najodličnejše slovenske restavracije pa je edinstvena priložnost za

pridobitev nadvse želenih Michelinovih zvezdic.

Slovenija – vznemirljiva gastronomska destinacija

Romain Perrier, direktor prodaje in marketinga Michelin, pravi: »Slovenija

je nadvse vznemirljiva destinacija za gastronomske turiste in veseli nas,

da bomo Michelinov izbor najboljših slovenskih restavracij in talentov

marca prihodnje leto predstavili svetovni javnosti. Kakovost slovenske

gastronomije za Michelin ni presenečenje, zdaj je napočil čas, da jo

predstavimo tudi našim bralcem. Na stičišču svetov je Slovenija unikatna

destinacija z izjemnimi naravnimi danostmi in močno trajnostno zavezo,

ki omogoča pridelavo sestavin najvišje kakovosti. Nadarjeni slovenski šefi

jih spreminjajo v edinstvene kulinarične stvaritve, ki skozi oči Michelina

Slovenijo pozicionirajo kot destinacijo, ki jo je treba obiskati.«

Dodaten izziv in motivacija

»Izjemno sem vesela, da je Slovenijo kot vrhunsko gastronomsko

destinacijo prepoznal vodilni, svetovno prepoznavni in vplivni

gastronomski vodnik Michelin. Gre za najmočnejšo blagovno znamko

na področju gastronomskih vodnikov z zelo velikim vplivom na celovit

razvoj in promocijo destinacije. Michelin vstopa zgolj v destinacije z

dokazanim kulinaričnim potencialom in pri tem sledi svoji razvojni

politiki. Uveljavljen je v 32 destinacijah po vsem svetu. Je edinstven

komunikacijski kanal za nagovarjanje najzahtevnejših gastronomskih

navdušencev z veliko kupno močjo. In prav takšne goste si želimo

pritegniti v Slovenijo,« poudarja Maja Pak, direktorica Slovenske turistične

organizacije, in dodaja: »Michelinove zvezdice bodo dodaten izziv in

motivacija številnim vrhunskim slovenskim kuharskim mojstrom in

restavracijam za oblikovanje kulinaričnih presežkov. Prihod Michelina je

rezultat prizadevanj različnih deležnikov slovenskega turizma, ki

prepoznavajo vrhunsko gastronomijo kot enega ključnih produktov pri

izpolnjevanju vizije Slovenije kot destinacije edinstvenih butičnih

doživetij za zahtevnega gosta in povečanja dodane vrednosti v turizmu.

Pomeni tudi izpolnjevanje ciljev, zastavljenih v strateških dokumentih,

kot sta Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021 in

Akcijski načrt razvoja in trženja gastronomskega turizma 2019–2023.

Michelin je poleg gastronomskega vodnika Gault&Millau in naslova

Slovenija Evropska gastronomska regija 2021 dodaten zagon za naše

delo. Vse to so odlične zgodbe, ki jih bomo z velikim ponosom

vključevali v osrednjo dveletno promocijsko temo slovenskega

turizma, ki bo v letih 2020 in 2021 osredotočena na gastronomijo.«

Tiskana različica rdečega vodnika bo izšla prihodnje leto, kar dodatno

poudarja pomen gastronomije kot ključne razvojne in promocijske

tematike slovenskega turizma v letih 2020 in 2021.

TTA

Foto: Nino Verdnik/STO

Razpis za priznanja Naša Slovenija 2019

Gibanje Kultura-Natura Slovenija bo že desetič podelilo priznanja

Naša Slovenija za zgledne dosežke pri ohranjanju in uveljavljanju

slovenske kulturne in naravne dediščine oziroma krajine. Priznanja so

doslej podelili 111 prejemnikom iz Slovenije in zamejstva. Razpis za

oddajo predlogov za priznanja je odprt do 11. februarja prihodnje

leto.

Predloge za priznanja v štirih kategorijah (ohranjanje dediščine;

raziskovanje in uveljavljanje dediščine; zasluge posameznikov ali

organizacij; izobraževanje, usposabljanje in ozaveščanje) bo do aprila

2020 pregledal odbor za podelitev priznanj Naša Slovenija in izbral

po dva prejemnika v posamezni kategoriji. Predsednica petčlanskega

odbora bo tudi tokrat dr. Herta Mautrt-Lausegger, znana slovenistka

in etnologinja s Koroške.

Priznanja Naša Slovenija niso denarna nagrada, temveč likovna

pozornost trajne vrednosti. Doslej so jih prispevali umetniki Valentin

Oman, Luisa Tomasetig, Gašper Jemec, Klavdij Tutta, Franko Vecchiet,

Gustav Januš in Barba Štembergar Zupan, Dora Plestenjak in Andrej

Jemec; tokrat bodo delo oblikovalca Oskarja Kogoja, ki v svoje

stvaritve vključuje samosvoja spoznanja iz proučevanja tisočletnih

kultur ter slovenske kulturne in naravne dediščine.

Priznanja bodo podelili predvidoma 16. maja 2020 v Festivalni

dvorani na Bledu.

Več: www.kultura-natura.si

S. M.


10

Dogaja se

Foto: Matevž Lenarčič/www.slovenia.info

Triglav

Odprli novo pohodniško

pot okoli Julijskih Alp –

Juliana Trail

Skupnost Julijskih Alp je sredi oktobra v Logu pod Mangartom odprla novo daljinsko pohodniško pot

okoli Julijskih Alp – Juliana Trail, 270 kilometrov dolgo pot, ki s šestnajstimi etapami obkroži Julijce.

Krožna pohodniška pot okoli Julijskih Alp ponuja pohodniku

drugačno doživetje Triglava in njegovega pogorja. Ponuja spoštljivo

in obzirno doživetje Triglavskega narodnega parka (TNP) na malce

drugačen način, kot ga je vajenega večina obiskovalcev TNP. Na

pohodniški poti Juliana Trail spoznavamo kraje in ljudi ob vznožju

gora, pogledi na Triglav in osrčje Triglava so od daleč. Pot ponuja

doživeto spoznavanje preddverja Julijskih Alp, vodi pod visokimi

gorami in vanje le spoštljivo vabi.

Pot okrog Julijskih Alp poteka v smeri urnega kazalca in je razdeljena

na priporočljive etape. Dnevne etape so zasnovane tako, da je v krajih

začetka oziroma konca etap mogoče prenočiti oziroma so tam tudi

možnosti za okrepčilo ali nakup hrane in pijače.

Juliana Trail je speljana skozi vasi, ki se jim za zdaj še uspe skriti pred

številnimi obiskovalci. Pešci, ki se bodo sprehajali skozi vasi, bodo

vsekakor spremenili dinamiko življenja v njih, kar bodo lokalni

prebivalci lahko tudi izkoristili s svojo ponudbo obiskovalcem

(prodajo rokodelskih, kulinaričnih izdelkov, gostinsko ponudbo,

ponudbo doživetij …).

Nova pohodniška pot, ki je bila v začetku novembra tudi v osredju

predstavitve Slovenije na eni najpomembnejših svetovnih turističnih

borz WTM London, je torej dolga 270 kilometrov, pohodnik pa na njej

premaga 7163 metrov višinske razlike. Povprečna dolžina etape je

17,5 kilometra, kar naj bi pomenilo od štiri do pet ur hoje.

Pohodnike bo po poti usmerjal elektronski vodnik na spletni platformi

OutdoorActive, kjer bo na voljo tudi aplikacija za prenosne telefone.

V pripravi je tudi vodnik v knjižni obliki, ki bo bralcem in pohodnikom

že ob načrtovanju poti poleg osnovnih informacij ponudil vpogled v

doživetja, ki jih čakajo na posameznih etapah.

Juliana vodi tudi ob smaragdni Soči

TTA

Foto: Nikola Jurišič/www.slovenia.info


11

Pod drobnogledom

Nekakšni kažipoti, na katere je obešena vejica bršljana, označujejo, pri katerem vinogradniku in vinarju je osmica. Domačini jih

postavijo brez dovoljenja tam, kjer so najvidnejše, pozabijo pa jih odstraniti, ko osmica zapre svoja vrata. Zato morajo za njihovo

odstranitev poskrbeti cestna podjetja, sledi pa plačilo iz davkoplačevalskega žaklja!

Republiški turistični drobnogled TZS

Cestarji na (povprečno)

zimo pripravljeni

V Sloveniji imamo 39.000 kilometrov kategoriziranih cest, od tega jih je šest tisoč v upravljanju direkcije

za ceste, 1400 kilometrov, skupaj s priključki, v upravljanju Darsa, vse druge pa spadajo pod 212 občin. In

po ugotovitvah Republiškega turističnega drobnogleda Turistične zveze Slovenije (RTD TZS) so prav te

praviloma najbolj kritične. Se pa stvari iz leta v leto izboljšujejo, tudi zato, ker je za to namenjenega nekaj več

proračunskega denarja.

Predsednik TZS Pavle Hevka, vinogradnik in vinar Jožef Adamič iz

Tomačevice na Krasu in Karl Vernik, predsednik RTD TZS so si bili

v Adamičevi kleti enotni: »Kakovost letošnjega terana je odlična!«

kot je bila lani. Teran je zelo zdrav, če ga seveda pijemo v zmernih

količinah. Ima kar osemsto različnih sestavin, zelo je bogat s silikati in

železom, na človeški organizem deluje zdravilno kot antioksidant,

znižuje holesterol v krvi, zavira arteriosklerozo,« rad poudari

vinogradnik in vinar Jožef Adamič iz Tomačevice.

Brez kritike med obiskom Krasa pa le ni šlo: »Le kdo so nebodijihtreba,

ki puščajo stare gume, različno plastiko in drugo nesnago ob cestah?

Pred leti so Kras ’krasila’ številna divja odlagališča nesnage, a so bila

odstranjena – z veliko pomočjo Republiškega turističnega

drobnogleda TZS in direkcije za ceste. Da se ne bo podoba ponovila?«

je kritičen Karl Vernik.

Besedilo in foto: Duša Podbevšek - Bedrač

»Po naših informacijah so na prihajajočo zimo na omenjeni direkciji

pripravljeni, koncesionarji so ustrezno opremljeni, soli je za povprečno

zimo dovolj,« pravi Karl Vernik, predsednik RTD TZS. In dodaja, da bo

po dolgoročni napovedi vremenoslovcev zima blaga, več bo dežja

kot snega, kar je za cestarje ugodno. Večina cest na Krasu je v dobrem

stanju, ugotavlja RTD TZS, ki jo je tokrat mahnil v ta del naše države.

Tudi zaradi turistične ponudbe veselega decembra. »Ta ni skromna,

so pa med najbolj obiskanimi osmice, kjer gre najbolj v prodajo

avtohtono kraško vino – teran,« ugotavlja Vernik.

»Letošnja količina terana je pod povprečjem, je pa kakovost boljša,

Stare avtomobilske gume, plastika in še marsikaj »krasi« Kras.


12

Fokus

Pekrska gorca

Turistično društvo Pekre

Kraj, kjer se

vsako zimo

nasmejejo do

solz

Pekre, kraj na obronkih Pohorja, v bližini Maribora, so v Sloveniji (pa tudi zunaj njenih meja) znane še zlasti

po – komediji. Tamkajšnje turistično društvo namreč prireja odmeven festival komedije ljubiteljskih dramskih

skupin, ki je bil letos pozimi že petnajsto leto zapored. Ima pa kraj, ki se je v zgodovino samostojne Slovenije

za vselej zapisal s tako imenovanimi »pekrskimi dogodki«, tudi prijeten nabor zanimivosti in drugih dogodkov.

Zgodovina društva

TD Pekre je bilo ustanovljeno pred tridesetimi leti na pobudo Boja

Čertaliča, Jožeta Virta, Branka Horjaka, Vere Zupe in Ivana Straška, ki

je bil tudi njegov prvi predsednik. Prva leta delovanja je društvo

razgibalo dogajanje v domačem kraju še zlasti s prireditvijo »Pekrska

noč«, leta 1994 pa je začelo pisati novo zgodbo – z včlanitvijo

Milana Pavlina, Branka in Cvetke Mlaker, Franca Riedla, Vojka Robiča,

Majde Cenc, Alojza Vrbnjaka in Jožeta Kurnika ter z novim

predsednikom Zlatkom Partličem.

Odtlej pripravlja TD Pekre več dogodkov, kot sta denimo pustovanje

in otroško božičkovanje, znano je tudi po postavitvi Pekrskega

klopotca. V letih od 1994 do 1997 smo postavljali največji klopotec

daleč naokoli: eno krilo je bilo dolgo osem metrov!

Vsako leto organiziramo pohod »Pekre 1991« – v spomin na pekrske

dogodke v zadnjih dneh maja leta 1991, ki so bili uvod v slovensko

osamosvojitveno vojno. Prihodnje leto bo že 29. spominski pohod:

23. maja, z začetkom ob 11. uri.

Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo in zvezo Nato smo v začetku

maja leta 2004 postavili brajde in posadili vinsko trto; Pekre so

namreč v sedemdesetih letih že slovele po vinu – vinu Pekrčan.

Tako imamo vsako leto tudi vinsko trgatev, iz grozdja, ki ga

natrgamo, pa pridelujemo vinski liker.

Pekrske znamenitosti

Ob 30-letnici društva smo posneli film »Pekre v besedi in sliki« z

željo, da svoj kraj postavimo na turistični zemljevid Slovenije – z

dogodki in znamenitostmi, ki jih premore. Dogodke smo že našteli,

predstavimo še znamenitosti.

Pekrska gorca je osameli grič, ki leži na geološki prelomnici, na 352

metrih nadmorske višine. Njena severovzhodna stran je porasla z

gozdom, jugovzhodna pa z vinsko trto. Nanjo povede križev pot,

poimenovan Slovenska kalvarija, do cerkve Marije žalostne matere

božje, zgrajene leta 1835. V njej je ohranjen vzidan križ iz leta 1664.

V petdesetih letih so na Pekrski gorci zgradili 60-metrsko skakalnico

po načrtih inženirja Slavka Bloudka. Pozneje so jo po načrtih bratov

Gorišek rekonstruirali za skoke, dolge do 80 metrov. Na skakalnici, ki

so jo podrli pred slabimi tremi desetletji, so bila mednarodna

tekmovanja in vsako leto turneja treh dežel.

Cerkev sv. Bolfenka na Pohorju je bila v značilnem nemškem

poznogotskem slogu zgrajena leta 1501 na mestu, kjer je pred tem

zelo verjetno že stala manjša kapela. Leta 1861 je bila obnovljena in

dozidan je bil razgledni stolp. Požar je leta 1950 stavbo uničil,

obnovili pa so jo leta 2000.

Cerkev sv. Bolfenka


Kapela je bila zgrajena leta 1890, obnovili pa so jo leta 2005 s

pomočjo benediktincev. Posebna značilnost kapele je Božji grob

pod oltarjem. Vsako četrto nedeljo v maju so ob njej šmarnice.

Vinogradniško-sadjarsko šolo, pozneje poimenovano »viničarsko«,

je leta 1832 zgradil in ustanovil nadvojvoda Janez. To je bila prva

takšna šola na območju tedanje Štajerske v avstro-ogrski monarhiji.

V devetdesetih letih je bil v Pekrah zgrajen Dom obrambe, pozneje

imenovan 710. Učni center teritorialne obrambe Pekre, kjer se je

začela osamosvojitvena vojna za Slovenijo. Zdaj je stavba

namenjena usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč. V njej

oziroma v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje pa je tudi

spominska soba pekrskih dogodkov. Ob njihovi 25-letnici je

razstavo v spominski sobi dopolnilo Društvo vojnih veteranov

Pekre – Ig 1991 pod naslovom: »Življenje in delo v 710. učnem

centru Pekre«.

Spominska soba v Izobraževalnem centru za zaščito in

reševanje

Praznovanje 30-letnice TD Pekre

Festival komedije

Pa še malce o našem festivalu, ki nas je postavil na kulturni zemljevid

Slovenije. Prihodnje leto bo v Pekrah že 16. festival komedije,

srečanje ljubiteljskih dramskih skupin iz Slovenije in zamejstva.

Festival je tekmovalne narave, na njem se predstavi osem najboljših

predstav po izboru selektorja. Prihodnje leto se bo začel v petek, 6.

marca, bo vsak petek in soboto, končal pa se bo v nedeljo, 29.

marca.

Praznovanje obletnice

Okroglo, 30-letnico delovanja smo praznovali 22. novembra, tudi v

družbi Alenke Iskra, podžupanje Mestne občine Maribor in predsednika

Turistične zveze Slovenije Pavla Hevke, ki nam je na dogodku podelil

bronasti znak TZS, predsednik Štajerske turistične zveze Janez Ribič pa

pisno priznanje – zlati znak ŠTZ. Priznanja oziroma zahvale društva so

prejeli najzaslužnejši člani, ki so s svojim delom pripomogli, da društvo

uspešno deluje že trideset let: Bojan Čertalič, Milan Pavlin, Rado

Pavalec, Ilka Riedl, Stane Vauda in Zlatko Partlič.

Foto: Janez Platiše

Več: www.td-pekre.si

Besedilo in foto: TD Pekre

13

Fokus

Pekrski turistični podmladek


14

Fokus

KUD Galiarda iz Celja

Obujanje starinskih plesov

in glasbe

Kulturno-umetniško društvo (KUD) Galiarda iz Celja obuja plese in glasbo iz 14., 15. in 16. stoletja, obenem pa

oživlja tudi kulturo oblačenja iz tistega časa. Nastopamo na različnih prireditvah v Sloveniji in tujini, še zlasti

tistih, ki so povezane z zgodovino, pa tudi na drugih dogodkih, kot so razstave, obletnice, sejmi ...

Društvo je nastalo leta 2001 na pobudo Milanke Kralj in Zorana

Mirčeta. Milanka Kralj je bila tudi umetniška vodja in predsednica

društva do leta 2015, zatem je predsedovanje prevzela Barbara Suša,

ki je društvu dodala novo dimenzijo.

Pod njenim vodstvom sta se povečala število članov društva in

število nastopov – teh je v povprečju od petnajst do petintrideset na

leto, letos pa jih je bilo največ doslej, triinštirideset. Zgodovina

nastopov KUD Galiarda je bogata: nastopamo na skoraj vseh

gradovih po Sloveniji in tujini, lani smo se, denimo, udeležili tudi

mednarodnega folklornega festivala v Sanremu v Italiji. Imamo

štiriindvajset članov, ki prihajajo iz bližnje in širše okolice Celja. Smo

raznolika skupina – a z eno željo: po druženju zaradi ljubezni do plesa

in zgodovine.

Skrb za avtentičnost – plesov in oblačil

Galiarda pomeni – plesni korak. Glavna dejavnost društva je namreč

plesanje in obujanje starinskih plesov, predvsem iz 14., 15. in 16.

stoletja, ki so jih plesali na italijanskih, francoskih in angleških dvorih.

Iz zgodnejšega časa plešemo predvsem »branle«, ki je dokaj lahkoten

krožni ples. Pogosto plešemo renesančne plese z italijanskih in

francoskih dvorov, pa tudi plese angleške verige »longway«. Vsi naši

plesi so avtentični in obujeni po zapiskih plesnih učiteljev, ki so že v

srednjem veku poučevali plese na dvorih.

Oblačilna kultura skupine je zelo raznolika: naši kroji segajo od


15

Fokus

srednjega veka do zgodnje renesanse. Glavne značilnosti oblek iz

srednjega veka so preproste rahle tunike in dolgi rokavi, pozneje pa

se že pojavljajo bogatejše blago in ženske obleke, ki so rezane pod

prsmi. Sčasoma so postajala oblačila čedalje bogatejša, z žlahtnimi

materiali žameta in svile, v pozni renesansi pa s krinolinami in stezniki.

Pri moških oblačilih pa se je spremenilo predvsem to, da so preproste

tunike zamenjale lepe, razkošne balonaste hlače.

Oblačila so bila v tistem času enako pomembna kot ples – pri obojem

je bilo poskrbljeno tudi za najmanjše podrobnosti, s katerimi želimo

gledalcem tudi sami približati čarobnost in skrivnost tistega časa.

Znanje smo si skozi leta nabirali na različnih plesnih delavnicah v

tujini, zdaj pa ga izpopolnjujemo tudi pod strokovno taktirko

umetniškega vodje Alena Kovačiča.

Plesni festival srednjeveških plesnih skupin

Od konca lanskega leta smo člani Turistične zveze Slovenije. Pod

njenim pokroviteljstvom smo tudi izpeljali inovativen projekt: Plesni

festival srednjeveških plesnih skupin.

Takšnega festivala si je želel marsikateri plesalec, ki se je počutil

odrinjenega na rob ob poplavi številnih drugih plesnih tekmovanj,

revij in festivalov. Z njim smo hoteli pokazati Sloveniji in Evropi, kdo

smo in kaj znamo.

Plesni festival srednjeveških plesnih skupin je edinstven v Sloveniji in

Evropi, saj je posameznikov in skupin, ki plešejo takšne plese, malo

tudi v širšem evropskem prostoru.

Na festivalu so (poleg nas) nastopili tudi skupina Pallegrina s Ptuja, na

novo sta se nam prvič pridružili še dve skupini, že prekaljeni plesni

mački iz Kulturnega društva igralske skupine viteza Gašperja

Lambergarja z Gorenjskega in novinci na plesni sceni Šaleška

gospoda iz Velenja. Da pa obiskovalci ne bi ves večer gledali samo

starinskih plesov, smo festival popestrili s solistko Marijo Erjavec, z

orientalsko skupino Sayyidah iz Dramelj in z akustično skupino Kontra

kvartet iz Maribora, ki igra tradicionalno judovsko glasbo.

KUD Galiarda

Foto: arhiv KUD Galiarda


16

Foto: Mateja Gruden

Turizem smo ljudje

Zdenka Zabukovec

Zdenka Zabukovec, Društvo za ohranjanje dediščine Gradež

Ljubezen do dediščine in

skrb zanjo – a kako dolgo še?

Sušilnica sadja iz leta 1938 s pečjo na drva, črna kuhinja, stara gostilniška klet, vodnjaki, kašče in kozolci,

Marijini kapelici, hiša skladatelja Marija Kogoja, zbirka kmečkega orodja, čebelnjak z razglednim panjem;

tradicionalne prireditve, ki oživljajo dediščino, kot so Praznik pomladi, Praznik suhega sadja in največja

razstava jaslic v Sloveniji; obujanje starih šeg in navad ... To je Gradež, vas pri Turjaku, kjer so iz spoštovanja do

dediščine in v želji, da ne bi utonila v pozabo, pred petnajstimi leti ustanovili Društvo za ohranjanje dediščine.

Z Zdenko Zabukovec, ki je pri društvu pristojna za seznanjanje

javnosti z njihovim delom ter dogajanjem na Gradežu in v njegovi

okolici – tod so grad Turjak in rojstne vasi znamenitih literatov

Primoža Trubarja, Josipa Stritarja in Frana Levstika, zato so ti kraji

znani tudi kot »zibelka slovenske književnosti« –, ureja spletno

stran društva, je pa tudi tajnica društva in na splošno »deklica za

vse«, kot pove napol v šali in napol zares, sva se pogovarjali ob

topli peči v sušilnici sadja. V njej so se v teh dneh sušili kakiji,

zadnje letošnje sadje, ki so ga posušili. V sosednji izbi se police

šibijo od vreč, polnih letošnjega »pridelka«: suhih sliv, hrušk,

jabolk in kakija.

V stari peči na drva sicer sušijo večinoma sadje, ki ga kupi društvo

(če je le mogoče, če je letina dobra, ga kupujejo od bližnjih in

znanih sadjarjev), so pa vrata sušilnice odprta tudi za druge, ki bi

želeli v njej posušiti svoje sadje.

To je na Gradežu sušeno na star, ekološki način. Sušilnica z zidano

pečjo na drva je edinstven primer ohranjene tehnološke in

kulturne dediščine, v Sloveniji pa naj bi bila edina še delujoča

vaška sušilnica sadja. Zgrajena je bila leta 1938, potem ko je

turjaško sadjarsko in vrtnarsko društvo poskrbelo za zasaditev

sadovnjakov. Zatem je sušenje zamrlo, leta 2003 pa so krajani s

pomočjo občine (Velike Lašče) sušilnico obnovili.

Poklon dediščini

In prav obnova sušilnice je spodbudila ustanovitev Društva za

ohranjanje dediščine (leta 2004), pripoveduje Zdenka Zabukovec,

obenem pa je med vaščani zasejala vprašanje, kaj bi še lahko ponudili

obiskovalcem. Na »seznamu« so se pozneje znašli še črna kuhinja,

stara gostilniška klet, vodnjaki, kašče in kozolci, Marijini kapelici, hiša

skladatelja Marija Kogoja, zbirka kmečkega orodja z blizu štiristo

Prebiranje sadja v sušilnici iz leta 1938

Foto: arhiv DOD


razstavnimi predmeti in čebelnjak z razglednim panjem.

Dediščino Gradeža si lahko obiskovalci ogledajo na tradicionalnih

prireditvah društva: Prazniku pomladi, poletnem Večeru na vasi, Prazniku

suhega sadja na pragu jeseni in na razstavi jaslic V skritih kotičkih

Gradeža, ki jo odpirajo 15. decembra (lani je bilo na njej na ogled več kot

350 jaslic različnih ustvarjalcev). Kako pa si lahko ljudje ogledajo

zanimivosti v vasi, ko ni prireditev in vodenih ogledov? »Vse si lahko

ogledajo – najlaže po vnaprejšnji napovedi, sicer pa je na vratih sušilnice

objavljena telefonska številka, nekdo od članov društva bo zagotovo

dosegljiv in bo obiskovalce lahko popeljal po vasi,« pove sogovornica.

Ohranjanje dediščine se ji zdi izjemno pomembno: »Moramo vedeti,

od kod izviramo, kaj pomenijo naše korenine, kaj nas zaznamuje v

nekem okolju, kaj so nam dali naši predniki ...«

Nazaj v rodno vas

Zdenka Zabukovec se je v društvo sicer včlanila pred sedmimi leti, po

upokojitvi. Je profesorica slovenščine in primerjalne književnosti –

»zibelka slovenske književnosti« je torej pravšnje okolje zanjo? Res je,

pokima, tako, denimo, vsako leto znova uživa na pohodu po Trubarjevi

rojstni fari, ki ga društvo pripravlja v okviru Praznika suhega sadja –

bodisi kot vodnica bodisi kot udeleženka in poslušalka zgodb o

Trubarju, kajti vselej je mogoče izvedeti kaj novega, se nasmehne.

Ponosna je, da živi na območju, kjer so zapustili sled tako veliki možje.

Na Gradež se je preselila iz Ljubljane – pred dobrim desetletjem, a so

jo na vas vse življenje vezali prijetni spomini, saj je od tod njen oče in

na Gradežu je preživela del svojega otroštva. Zato, pravi, se je »vrnila v

rodno vas«. V društvu, ki šteje skupaj malce več kot devetdeset članov

– ožji del vasi ima okoli osemdeset prebivalcev, ves Gradež pa približno

250 –, so tudi sicer ljudje iz drugih krajev, bližnjih, pa vse do Ljubljane.

Kako pomladiti društvo?

Ob omembi članstva pa se sogovornica dotakne najbolj pereče

težave društva – in turističnih društev v Sloveniji na splošno: pretežno

starejšega članstva. »Kar nekaj jih je starejših od 80 let, še več jih ima 70

let in več. Če si bomo želeli ohranjati tukajšnjo dediščino tudi v

prihodnje, bomo morali pomladiti društvo. A kako? To je naša glavna

težava. Kaj ponuditi mladim, da bi jih pritegnili medse? Starši pripeljejo

svoje otroke, ki pojejo na razstavi jaslic, na primer, a mi bi potrebovali

tudi njih, torej starše. Da bi sčasoma prevzeli naše delo, ko ga ne bomo

več mogli opravljati. Pri čemer se zavedamo, da tempo življenja to

komajda dopušča, da so mlajše generacije prezaposlene.«

Kar zadeva prostovoljstvo, meni, da imajo zagotovljeno prihodnost

društva s humanitarno noto. Za druga ni tako prepričana ... Pa vloga

Zbirka kmečkega orodja

društva kot povezovalca ljudi, pobudnika dogajanja, še zlasti v manjših

krajih, na vaseh? »Zagotovo imajo društva na vaseh oziroma v manjših

krajih močno povezovalno vlogo. In skorajda ni kraja, ki ne bi imel

nečesa, kar lahko ponudi obiskovalcem. Kdo bi se sicer ukvarjal s

turizmom v manjših krajih, če ne društva?«

Turizem v Velikih Laščah

Kaj pa meni o tem, da so Velike Lašče kljub temu, da so »zibelka

slovenske književnosti« in premorejo dovolj zgodb (in zanimivosti),

turistično dokaj spregledane? »Turizem prej ni bil prepoznan kot večja

priložnost občine, da bi ga ta sistematično razvijala – čeprav je vselej

podpirala naše društvo. Ne vem, ali je v naši občini sploh kakšno

prenočišče ... Zdaj se to spreminja, občina se bolj vključuje v

prizadevanja za razpršitev turističnega obiska Ljubljane v regijo

Osrednja Slovenija, katere del so tudi Velike Lašče.«

Društva povezujejo ljudi

Zdenka Zabukovec je tesno vpeta v delo društva – kot pišoča o njem

in o območju, kjer živi, tudi fotografiranje je njena domena, sodeluje

pri vseh opravilih društva, pri vseh njegovih prireditvah, pa pri

pogostitvah, ki jih pripravlja društvo ob dogodkih na, recimo, bližnji

Trubarjevi domačiji ... A meni, da bi moral vsakdo v društvu delati

predvsem tisto, kar ga veseli – tisto, za kar si rad vzame čas. Sicer bo v

društvih čedalje manj ljudi ...

Da so za skupnost društva pomembna, o tem pa ni dvoma: »Zagotovo

smo zaradi Društva za ohranjanje dediščine na Gradežu bolj povezani

med seboj, kot bi bili, če ga ne bi bilo – in tudi zato je življenje na vasi

prijetnejše.«

Arhiv kamp Koren/www.slovenia.info Foto: arhiv DOD

Mateja Gruden

17

Turizem smo ljudje

Foto: arhiv DOD

Jaslice v skritih kotičkih Gradeža


18

TZS

Moja dežela – lepa in gostoljubna 2019

Najbolj urejeni in gostoljubni

kraji letošnjega leta

Končana je letošnja vseslovenska akcija Turistične zveze Slovenije (TZS) Moja dežela – lepa in gostoljubna

pod častnim pokroviteljstvom predsednika vlade Marjana Šarca. TZS je 13. novembra na večerni slovesnosti v

okviru Dnevov slovenskega turizma v Ljubljani podelila priznanja najboljšim v akciji.

Letos se je na državno tekmovanje akcije Moja dežela – lepa in

gostoljubna uvrstilo uvrstilo 90 mest in krajev, 18 kampov in

glampingov, sedem mladinskih prenočišč, 28 tematskih poti in

Petrolovi bencinski servisi. Na slovesnosti na DST so podelili priznanja

najbolje ocenjenim mestom, turističnim, zdraviliškim in izletniškim

krajem, mestnim, vaškim in trškim jedrom, mladinskim prenočiščem,

kampom, glampingom, tematskim potem in Petrolovim bencinskim

servisom ter zmagovalcem spletnega glasovanja.

Zmagovalci akcije, ki je bila letos že 28. leto zapovrstjo, so: med

večjimi mesti Velenje, srednjimi Slovenj Gradec in manjšimi Črna

na Koroškem. Med turističnimi kraji je prvo mesto pripadlo Kranjski

Gori, med zdraviliškimi Rogaški Slatini, med izletniškimi Parku

Škocjanske jame. Priznanje za najlepše urejeno jedro so prejeli:

Novo mesto za Glavni trg z okolico (mestno jedro), Rateče (vaško

jedro) in Kanal za Trg Kontrada (trško jedro). Najboljši kamp je

Kamp Danica v Bohinjski Bistrici, glamping pa Glamping Olimia

Adria village. Prvo mesto med mladinskimi prenočišči je zasedel

MCC Hostel Celje. Naj tematska pot je postala Učna pot Škrata

Bisera. Najbolje ocenjen Petrolov servis je BS Mengeš Kamniška.

Glas ljudstva (po spletu) pa je presodil, da prvo mesto za urejenost

med večjimi mesti pripada Velenju, Podčetrtku med zdraviliškimi

kraji ter Izoli med turističnimi kraji.

Najbolje ocenjeni v akciji Moja dežela – lepa in gostoljubna 2019 v posameznih kategorijah (1., 2. in 3. ter 4. mesto)

Večja mesta: Velenje, Kranj, Koper

Srednja mesta: Slovenj Gradec, Ptuj, Postojna

Manjša mesta: Črna na Koroškem, Slovenske Konjice, Mozirje

Turistični kraji: Kranjska Gora, Izola, Bovec,

Zdraviliški kraji: Rogaška Slatina, Zreče, Podčetrtek

Izletniški kraji: Park Škocjanske jame, Luče, Mojstrana

Mestno jedro: Novo mesto (Glavni trg z okolico), Radovljica,

Slovenj Gradec

Vaško jedro: Rateče, Šmarje pri Kopru, Kamna Gorica

Trško jedro: Kanal (Trg Kontrada), Mežica, Šentjur (Zgornji trg)

Mladinska prenočišča: MCC Hostel Celje, Hostel Pekarna

Maribor, Youth Hostel Ars Viva

Kampi: Kamp Danica Bohinjska Bistrica, Camping Bled, Kamp

Koren Kobarid

Glampingi: Glamping Olimia Adria village, Gozdna vasica

Theodosius, Glamping Sončna dolina

Naj tematska pot: Učna pot Škrata Bisera, Pot kulturne dediščine

Žirovnica, Pot močvirskih škratov na Mali plac, Krožna pot

vojaške zgodovine

Bencinski servisi Petrol: BS Mengeš Kamniška, BS Dul AC jug, BS

Planina pri Sevnici

Spletno glasovanje: Velenje (večja mesta), Podčetrtek

(zdraviliški kraji), Izola (turistični kraji)


Državno tekmovanje za zlato kuhalnico 2019

Izjemna motiviranost

mladih pri ustvarjanju

19

TZS

Na desetem državnem tekmovanju Turistične zveze Slovenije (TZS) za zlato kuhalnico, ki je bilo 11. novembra

v okviru Gostinsko-turističnega zbora Slovenije v GH Union v Ljubljani, se je šestnajst ekip učencev šestega,

sedmega in osmega razreda pomerilo v pripravi ljubljanskih jedi: letečih žgancev s praženim krompirjem in

skutnih palačink. V Ljubljani so se pomerile ekipe, ki so na regijskih tekmovanjih dosegle najboljše rezultate.

Učenci so leteče žgance (ocvrte piščančje perutničke ali bedrca)

pripravljali s tolikšno vnemo, da so žganci skoraj dobesedno leteli.

Živost tradicionalne recepture praženega krompirja je bila več kot

opazna pri pripravi in okusu krompirja. Pri skutnih palačinkah je bilo

opaziti dobršno mero vnašanja sodobnih trendov v pripravo in

postrežbo te tradicionalne jedi, pa tudi ustvarjalnosti.

Učenci so bili pri pripravi jedi izjemno motivirani, čutiti je bilo tudi

tekmovalnega duha. Strokovna ekipa sodnikov, priznanih kuharjev –

članov Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije –, je ocenjevala

urejenost tekmovalcev, način priprave delovnega mesta, sestavo

recepta, čas priprave jedi, mehansko in toplotno obdelavo živil – in

najpomembnejše: videz in okus jedi ter ustvarjalnost krožnika.

O TekmOVanje 2012

kuHaLnica

Ocenjevalna komisija je imela zahtevno delo, saj so se vse tekmovalne

ekipe zelo potrudile in pripravile odlične jedi. Zato so na končni izbor

najboljših vplivale tudi najmanjše podrobnosti. Jedi so bile tako

kakovostno pripravljene, da bi jih z lahkoto postregli v restavraciji. Pri

tem je bila izjemno pomembna tudi velika podpora mentorjev pri

pripravi učencev na tekmovanje.

Prejemniki zlate, srebrne in bronaste kuhalnice

Zlato kuhalnico so prejeli učenci OŠ Toma Brejca Kamnik, srebrno

učenci OŠ Srečka Kosovela Sežana, bronasta kuhalnica pa je šla na OŠ

Miška Kranjca Velika Polana. Vse sodelujoče ekipe so prejele nagrado

sponzorja Ljubljanskih mlekarn. Najboljše tri ekipe je znani slovenski

chef Uroš Štefelin povabil na kuharsko delavnico v svojo restavracijo,

priznano Vilo Podvin v Radovljici, TZS pa jih bo popeljala na enodnevni

izlet v Kobilarno Lipica.

V Društvu kuharjev in slaščičarjev Slovenije smo na tekmovanje za

zlato kuhalnico zelo ponosni. Vse priznanje tekmovalcem in njihovim

mentorjem, še zlasti letošnjim dobitnikom priznanj.

Izboljševanje ugleda kuharskega poklica

Takšni dogodki, kot je tekmovanje za zlato kuhalnico, so mladim v veliko

pomoč pri odločanju za poklicno pot, želimo pa si tudi, da bi okrepili ugled

poklica kuharja. Ustrezno vrednotenje in ugled poklica kuharja v strokovni

in tudi splošni javnosti sta ključnega pomena za izobraževanje zanj, pa tudi

za izobraževanje drugih strokovnih kadrov v gostinstvu in turizmu.

Dušan Veršec, predsednik ocenjevalne komisije


20

TZS

Drugi natečaj TZS za izbor kulinaričnih in gastronomskih spominkov

Najboljši spominki Termalne

Panonske Slovenije

Turistična zveza Slovenije (TZS) je kot partnerica projekta Slovenija – Evropska gastronomska regija 2021 letos

izvedla drugi natečaj za izvirne gastronomske in kulinarične spominke, tokrat za turistično regijo Termalna

Panonska Slovenija. TZS bo v prihodnjih letih izvedla še dva natečaja, prav tako za izvirne gastronomske in

kulinarične spominke za preostali turistični regiji.

Strokovno komisijo za izbor najboljših spominkov so sestavljali: dr.

Bojana Rogelj Škafar (Slovenski etnografski muzej), Darja Škufca

Adlešič (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo) in etnolog

dr. Janez Bogataj (ambasador projekta Slovenija – Evropska

gastronomska regija 2021).

Komisija je ocenila dvanajst kulinaričnih pripomočkov in 33

prehranskih spominkov iz regije Termalna Panonska Slovenija.

Strokovna komisija je po pregledu in izboru spominkov ugotovila, da

imajo tudi izdelki, ki se niso uvrstili v ožji izbor, ob odpravi nekaterih

manjših pomanjkljivosti velik tržni potencial (pomanjkljivosti je

komisija navedla ob vsakem izdelku).

Strokovna komisija je izbrala devet kulinaričnih spominkov in izdelkov

s področja kuhinjske opreme, ki bodo v prihodnje predstavljali

Slovenijo na mednarodnih spletnih straneh. Njihovi proizvajalci

prejmejo potrdilo, ki dokazuje, da je njihov izdelek izbran med dvajset

najboljših slovenskih gastronomskih in kulinaričnih spominkov za

izbor IGCAT (Mednarodnega inštituta za gastronomijo, kulturo,

umetnost in turizem).

Komisija je poleg tega podelila zlato, srebrno in bronasto priznanje ter

posebno priznanje v vsaki od dveh kategorij (kuhinjski pripomočki in

kulinarični spominki). Zlato priznanje v kategoriji kuhinjskih

pripomočkov je podelila spominku »Podboški cegu – loncenosec«, ki

ga je na natečaj prijavilo TD Podbočje, njegova avtorica pa je Ivanka

Černelič Jurečič v sodelovanju s tamkajšnjim turističnim podmladkom.

Srebrno priznanje je prejel Domen Žagar (Domendizajn) za

»Okrancljajek: lesen pripomoček za okraševanje prehrambnih izdelkov

z različnimi motivi«, bronasto pa TD Lovrenc Raka za spominek »Raška

č'bula v lončeni posodi«, ki ga je izdelal Alojz Kerin. Zlato priznanje v

kategoriji prehranski spominek je prejela Nika Poslek za »Šlathno

izabelo«, srebrno Gašper Puhan (Galerija okusov) za »Lojz Lojz čebulna

marmelada s timijanom«, bronasto pa Dominika Ros (Domačija Ros) za

spominek »Bučni namaz«. Posebno priznanje za izvirno zamisel za

prehranski spominek je prejel turistični podmladek OŠ Miška Kranjca

Velika Polana z mentorico Jasno Cigut za »Joušof želod«.

L. L.


v sloveniji ni dolgčas

21

Dogodki

Praznični december se je začel, »vesel«, kakor mu radi pravimo, saj se povsod po Sloveniji odpirajo (ali pa

so se že odprli) božično-novoletni sejmi, kraje lepšajo praznične luči, na obisk prihajata Božiček in dedek

Mraz, marsikje z živimi jaslicami oživljajo božično zgodbo, na številnih koncertih je mogoče prisluhniti

različnim glasbenikom ... Le še dobrega pol meseca nas loči od novega leta, ki mu bo mogoče nazdraviti

v številnih krajih tudi na prostem, ob glasbi in plesu ter polnočnem ognjemetu. Želimo vam prijetne

praznike in srečno v novem letu!

Foto: Dejan Bulut, arhiv Zavod za turizem Maribor – Pohorje/www.slovenia.info

Božična bajka

v Mozirskem gaju

Konec novembra so v Mozirskem gaju odprli 4.

Božično bajko Slovenije, zimsko pravljico, ki jo letos

ustvarja 1,5 milijona prazničnih lučk. Svetlobni

predor, magična mavrica, božično mesto, etnološka

dediščina, evropski drevored, največji uglašeni

vetrni zvončki v Evropi, razgledni stolp, kapelica z

zvončkom za srečo, začarane vasi z vilinskimi

hišicami, vilami in drugimi pravljičnimi bitji … Vse v

soju prazničnih lučk in številnih barv. Do začetka

januarja, ko se bo park tudi zaprl – do pomladi. Lani

je Božično bajko Slovenije v Mozirskem gaju v

dobrem mesecu obiskalo 35.000 (navdušenih)

obiskovalcev od blizu in daleč.

Več: www.mozirskigaj.com

Foto: www.mozirskigaj.com


22

Dogodki

Jaslice v skritih kotičkih Gradeža

Društvo za ohranjanje dediščine vabi na razstavo jaslic v skritih

kotičkih Gradeža (pri Turjaku), ki jo bodo odprli v nedeljo, 15.

decembra, ob 17.30, s kratkim božičnim koncertom pri sušilnici

sadja. Jaslice, lani jih je bilo na ogled 350, bodo razstavljene v

sušilnici, hišah, kapelicah, kleteh … in na prostem po vsej vasi.

Vodeni ogledi po razstavi bodo 15., 22. in 29. decembra ob 17.30.

Vse tri nedelje in ob koncu razstave (2. januarja 2020 ob 17.30)

čakata obiskovalce topla pijača in ponudba na stojnici, zazvenele

bodo božične pesmi, malčke bo občasno presenetil kateri od

dobrih mož ... Razstavo si je mogoče v spremstvu vodnikov

ogledati tudi med tednom od 16. do 19. ure, ob sobotah in

nedeljah pa od 13. do 19. ure.

Z. Z.

Več: http://gradez.si

Foto: arhiv DOD

Božična zgodba

z živimi jaslicami

Božična noč pri

Ivanovem izviru na Razkrižju

Na božični večer, 24. decembra, ob 19. uri, bodo v Razkrižju znova

uprizorili Božično noč pri Ivanovem izviru, kulturno-verski

dogodek po svetopisemskem izročilu Kristusovega rojstva, ki mu

ustvarjalci dosledno sledijo. Skupaj s tehničnim osebjem v

predstavi sodeluje okoli 120 ljudi. Poleg igralsko-govornega dela

je v njej veliko odličnega petja celega cerkvenega pevskega

zbora razkriške župnije in vseh glavnih igralcev: Jožefa, Marije in

drugih, ki del svojih vlog tudi odpojejo. Enourna predstava

Božična noč je postavljena v čudovito naravno okolje in poteka

zelo dinamično. V šestih slikah predstavijo prizore: Angel Gabrijel

obišče Marijo, Marija obišče sorodnico Elizabeto, Potovanje

Jožefa in Marije v Betlehem, Iskanje prenočišča, Namestitev v

štalici ter Rojstvo in prihod treh kraljev. Turistično narodopisno

društvo Razkrižje bo predstavo ponovilo še prvo soboto v novem

letu ob 18. uri.

Turistično društvo Tuhinjska dolina že vrsto let prireja

prikaz božične zgodbe z živimi jaslicami in tako

poskrbi za čarobnost praznikov. Letos bo predstava v

nedeljo, 22. decembra, z začetkom ob 17. uri, v

Bizjakovih dolinah pred Termami Snovik. Pred

obiskovalci bo znova oživel Betlehem s svojimi

prostranimi pašniki, ovcami in pastirji. Marija in Jožef

iščeta prenočišče v Betlehemu, kjer zanju ni prostora.

Zato se z oslom odpravita naprej, dokler ne najdeta

prostora v hlevčku. Ko se rodi Jezus, se prikaže tudi

zvezda repatica, ki naznani rojstvo novega upanja.

Rodi se dete – novi kralj. Kralj brez kraljestva in vojske,

usmiljen in dobrega srca, kralj odpuščanja in veselja,

kralj miru. Novorojenemu Jezuščku se poklonijo tudi

sveti trije kralji: Gašper, Miha in Boltežar.

Več: www.td-tuhinjskadolina.si

Foto: www.td-tuhinjskadolina.si

Več: www.razkrizje.si

Foto: www.razkrizje.si


5

6

Pohod z baklami v Lendavi

Zadnjo decembrsko nedeljo, 29., vabijo v Lendavi na pohod z

baklami: »Še preden se prepustimo silvestrskemu praznovanju,

se podajmo na pot z ’ravnice v gorice’ z baklami. Ne gre za

kakršenkoli pohod: osvetljena ’kača’ pohodnikov se v čarobnem

soju bakel počasi vije skozi mesto in zasnežene lendavske

gorice. V prijetnem vzdušju, dobri družbi pohodnikov od blizu

in daleč ter vmesnem okrepčilu je dve uri trajajoč pohod kot

nalašč za vse, ki si želijo zadnje dni leta preživeti nekoliko

drugače.« Pohod se bo začel ob 17. uri na Mlinski ulici v Lendavi,

pohodniki pa morajo imeti s seboj baklo ali plamenico.

Več: www.lendava-lendva.si

Foto: www.slovenia.info

Štefanovo v

Dolenji Stari vasi

23

Dogodki

V Dolenji Stari vasi bodo tudi letos pripravili tradicionalno

prireditev blagoslova konj na štefanovo (26. decembra). Ob 9.

uri bosta zbor konjenikov in oblikovanje povorke na

hipodromu v Šentjerneju; ob 9.30 bo povorka krenila s

hipodroma po Trdinovi cesti, nato po Novomeški cesti čez

križišče do bencinskega servisa Petrol in po Kotarjevi cesti

proti Dolenji Stari vasi do cerkve, kjer bo ob 10. uri pri

tamkajšnji cerkvi sv. Štefana blagoslov konj.

Foto: www.slovenia.info

Srednješolska turistična tržnica Več znanja

za več turizma na temo FESTIVAL naj bo,

bo 29. januarja 2020 na sejmu Alpe-Adria v

Ljubljani med 10. in 19. uro.

4 3 2 1

Na njej se bo z lokalno turistično

ponudbo predstavilo 39 srednjih

šol iz vse Slovenije in tujine.

Teden pred začetkom sejma

(od 22. 1. do 29. 1.) pa bo mogoče

njihove turistične spote že všečkati

na Facebooku TZS.

Vabljeni k ogledu in všečkanju!

Turistični vodnik

Razpisujemo tekmovanje

Turistični vodnik 2020 za mlade

od 16 do 29 let. Kandidate lahko

prijavijo turistična društva ali šole na

prijavnem obrazcu www.turisticna-zveza.si.

Tekmovanje vključuje teoretični del, ki zajema

pripravo seminarske naloge in praktični del,

ki zajema vodenje skupine na terenu.

Rok za prijavo na tekmovanje je

20. januar 2020.

Rok za oddajo seminarske naloge je

30. marec 2020.

Regijska tekmovanja bodo potekala maja 2020,

državno pa septembra 2020 v Radovljici.

www.turisticna-zveza.si


TZSoglasFNB.indd 15 09/12/2019 TZSvodnikOglas2.indd 08:39

14 08/12/2019 22:41

KOLEDAR DOGODKOV

Ime dogodka Datum Kraj Kontakt Organizator

Praznik občine Dobrovnik 13.12.2019 Dobrovnik 041 349 927 Turistično društvo Dobrovnik

9. pohod generacij in spominov 14.12.2019 Dobrovnik 041 349 927 Turistično društvo Dobrovnik

Pravljična Ljubljana in božični

Vojnik

14.12.2019 – 4.1.2020 Selnica ob Dravi 041 571 440

Rokodelsko, izobraževalno in turistično

društvo Godi mi

Božični Vojnik 14.12.2019 - 4.1.2020 Vojnik 031 301 746 Turistično društvo Vojnik

Razstava jaslic v skritih kotičkih

Gradeža

15.12.2019 - 2.1.2020 Turjak 070 243 677 Društvo za ohranjanje dediščine

Božičkovanje v Pekrah 20.12.2019 Limbuš 041 458 309 Turistično društvo Pekre

Praznična Dobrna 21.12.2019 - 1.1.2020 Dobrna 041 769 684 Turistično društvo Dobrna

Tihe jaslice 21.12.2019 Zg, Kungotra 040 251 567

Kje si Božiček? 21.12.2019 Selnica ob Dravi 041 571 440

Prihod Božička in lutkovna

predstava

LOSI, društvo za organiziranje lokalnih

aktivnosti

Rokodelsko, izobraževalno in turistično

društvo Godi mi

21.12.2019 Mojstrana 041 680 157 Turistično društvo Dovje-Mojstrana

Advent v Kapelah 21.12.2019 Kapele 051 521 212 Turistično društvo Kapele

Božična zgodba z živimi jaslicami 22.12.2019 Laze v Tuhinju 041 943 332 Turistično društvo Tuhinjska dolina

Pohod z lučkami k polnočnici 24.12.2019 Prevalje 031 773 437 Turistično društvo Poljana

Predstava Božična noč pri

Ivanovem izviru na Razkrižju

Pohod z lučko miru na Pekrsko

gorco

24.12.2019, 4.1.2020 Ljutomer 041 797 606 Turistično narodopisno društvo Razkrižje

24.12.2019 Maribor 041 409 653 Turistično humanitarno drzštvo Glas

Legenda o potopljenem zvonu 25.12.2019 Bled 04 578 05 00 Turizem Bled

Žive jaslice - Božična skrivnost v

jami Pekel

25.12.2019 -

26.12.2019

Šempeter 031 645 937

Turistično društvo Šempeter v Savinjski

dolini

Blagoslov konj 26.12.2019 Velenje 070 474 889 Turistično društvo Šentilj pri Velenju

Domovinski pohod z baklami 26.12.2019 Kranj/Kokrica 031 270 652 Turistično društvo Kokrica

Srečanje konjerejcev in Blagoslov

konjev

26.12.2019 Bodonci 031 208 553 Turistično društvo Vrtnica

Božični koncert 26.12.2019 Ig 051 374 475

Kulturno umetniško in turistično društvo

Fran Govekar Ig

Božično-novoletni koncert mengeške

26.12.2019

godbe in podelitev turističnih priznanj

Mengeš 031 725 621 Turistično društvo Mengeš

Prednovoletn druženje

26.12.2019 -

30.12.2019

Cerknica 041 248 220 Turistično društvo Cerkniško jezero

Mednarodno tekmovanje s pištolo

in revolverjem ob dnevu državnosti

26.12.2019 Dobrovnik 041 349 927 Turistično društvo Dobrovnik

Pohod in srečanje na meji Žitkovci-

Bödeháza

29.12.2019 Dobrovnik 041 349 927 Turistično društvo Dobrovnik

Silvestrovanja na prostem 31.12.2019 različne lokacije Različni organizatorji

18. Janezov pohod 2020 12.1.2020 Dobrovnik 041 349 927 Turistično društvo Dobrovnik

Več o prireditvah na www.turisticna-zveza.si, www.slovenia.info

25

Potepanja

Štruklji so ena najznačilnejših dolenjskih jedi

Kulinarično popotovanje: kolektivna blagovna znamka Dobrote Dolenjske

Ko zagotovilo: »To je

dolenjsko!« še kako drži

Sledljivost, pristnost, prepoznana kakovost in dolenjsko poreklo izdelka. To so ključne značilnosti, ki jih

potrošniku zagotavlja certifikat kolektivne blagovne znamke Dobrote Dolenjske. In zagotovilo, da je vsaj 70

odstotkov surovin v izdelku dolenjskega porekla, kar uvršča znamko med najzahtevnejše na Slovenskem.

Znamka združuje že 73 ponudnikov in ponuja že več kot 450 visokokakovostnih certificiranih izdelkov in

storitev z območja Dolenjske.

Dolenjska, nekoč Dolenja Kranjska, je del dedne dežele Kranjske, ki so

jo sestavljale zdajšnje pokrajine Gorenjska, Notranjska in Dolenjska.

Meje zgodovinske Dolenjske so tudi meje območja, ki ga vključuje

kolektivna blagovna znamka Dobrote Dolenjske: na zahodu poteka

meja po vzhodnem delu Babnega polja in Bloške planote (občina Loški

Potok je še del Dolenjske), po reki Iški, južnem delu Ljubljane, na severu

in severovzhodu po reki Savi do meje s Hrvaško, na jugu in jugozahodu

po slovensko-hrvaški meji in reki Kolpi ter zaokroži nazaj do Babnega

polja.

Trgovina – obenem pa kuhinja, pekarna ...

Z Barbaro Jerovšek iz Zavoda za trajnostni razvoj Temeniške in Mirnske

doline, ki je spodbudil razvoj znamke in bedi nad njo, se sprehodiva po

lično opremljeni trgovini Dobrote Dolenjske v Trebnjem, ki jo tega

dopoldneva preveva prijeten vonj po svežih piškotih; ta uhaja iz

sosednjega prostora, pojasni sogovornica, saj ima zavod tudi lastno

proizvodnjo izdelkov: »To je še ena naša posebnost – kot je, na primer,

visok odstotek zahtevanih surovin dolenjskega porekla v izdelkih; tudi

po lastni proizvodnji se razlikujemo od drugih kolektivnih blagovnih

znamk. To, da jo imamo, pa nam omogoča tudi nenehen razvoj in

inovativnost, hitro lahko sledimo potrebam in željam trga.« Sicer so se

lastne proizvodnje lotili bolj iz potrebe, pravi, da bi bila ponudba

izdelkov pod okriljem znamke dovolj velika; veliko potencialnih

ponudnikov namreč ni imelo možnosti za vključitev v znamko, na

kmetijah, recimo, niso imeli možnosti za odprtje dopolnilne dejavnosti

ali pa je bil to zanje prevelik finančni zalogaj. Zato so se lotili lastne

proizvodnje, ki seveda prav tako izpolnjuje zahtevo po 70-odstotnem

deležu surovin dolenjskega porekla in druge stroge kriterije za

pridobitev certifikata.

Od domačih piškotov do marmelad in še toliko vsega vmes

»Iz lastne proizvodnje so vsi ročno izdelani piškoti,« razlaga Barbara

Jerovšek. »Moko zanje, recimo, dobivamo iz Štupnikovega mlina, jajca

z ekološke kmetije Rogelj, v medenjakih je lokalni med ... Imamo velik

izbor zeliščnih sirupov – vsa zelišča zanje (in za čaje ter druge izdelke)

nabiramo v neokrnjeni dolenjski naravi; to so divja zelišča, ki jih

nabiramo od marca do pozne jeseni. Izračunali smo, da iz desetih

Iz lastne proizvodnje so vsi ročno izdelani piškoti


26

Potepanja

Vse hišne marmelade so v kategoriji »ekstra domačih«

kilogramov svežih zelišč dobimo manj kot kilogram suhih! Med čaji

imamo zeliščne mešanice in čaje iz posameznih zelišč: od koprive do

ajde in vsega, kar je vmes.«

Od čajev se premakneva k policam z marmeladami: »Vse so v kategoriji

’ekstra domačih’, se pravi, da spadajo v najvišjo kategorijo po slovenski

zakonodaji glede na vsebnost sadja. Vse so skuhane tukaj in iz lokalnega

sadja. Pri ustvarjanju okusov marmelad poskušamo biti čim bolj

inovativni. Naše najbolj znane marmelade so cvičkova z roženkravtom,

kuhana iz grozdnega soka, marmelada iz modre frankinje s timijanom

in jurkina. Naj omenim še slivovo z orehi ali s čokolado, marmelade iz

muškatne buče, hrušk, breskev ... Pripravljamo tudi omake: sladko-kislo

iz raške čebule s cvičkom, čemažev pesto, karamelizirano rdečo

papriko, karameliziran zeleni paradižnik in druge. Iz naše proizvodnje

so tudi likerji. Zanje kupujemo domače osnovno žganje (tudi iz

kartuzije Pleterje), zatem pa z dodajanjem sestavin ustvarjamo cvičkov,

roženkravtov, lipov in bezgov liker ter druge.«

Nič več šal o cvičku!

V trgovini v Trebnjem – še eno imajo v Stari Ljubljani (ta je novembra

prejela največ točk pri ocenjevanju ljubljanskih trgovin uglednega

gastronomskega vodnika Gault&Millau za prvo izdajo vodnika

Gault&Millau Ljubljana/Ljubljanska kakovost) – so na prodaj še drugi

izdelki s certifikatom Dobrote Dolenjske: vina, na primer, pri čemer se

sogovornica takoj ustavi ob cvičku, kajpak. S police vzame dve

buteljčni steklenici: Vinske kleti Frelih in podjetja Vina Zajc.

»Brez cvička na Dolenjskem seveda ne gre. Vsakdo pomisli nanj, ko

omenimo Dolenjsko ali njeno gastronomijo. In cviček je res posebnež.

Je edina zvrst belih in rdečih grozdnih sort poleg toskanskega

chiantija na svetu! In v zadnjih letih je naredil velik kakovosten

preskok. Naj poudarim dva primera odličnega cvička: Vinske kleti

Frelih in podjetja Vina Zajc. Vinska klet Frelih je bila prva, ki je pred

tremi leti prijavila cviček na mednarodno tekmovanje – na največje

in najvplivnejše svetovno tekmovanje vin Decanter; in na njem je

njen cviček prejel nagrado za priporočilno vino. To je opogumilo

druge vinarje in tako je cviček podjetja Vina Zajc prejel bronasto

priznanje na tekmovanju Decanter. Veseli smo, da se cviček vendarle

uveljavlja kot odlično vino in da ga ljudje čedalje manj uporabljajo v

šalah,« se nasmehne Barbara Jerovšek, »kajti mi smo nanj izjemno

ponosni.«

Število ponudnikov in izdelkov se nenehno povečuje

Med izdelki drugih ponudnikov je v trgovini najti še druge žgane pijače

(med njimi tudi dolenjski džin), suhomesnate izdelke, sir, mlevske

izdelke, suho sadje, namaze, olja, kis, rokodelske izdelke ... Sogovornica

pot po trgovini, ki traja presenetljivo dolgo glede na majhnost prostora

(tako veliko izdelkov je na njenih policah), sklene z letošnjo novostjo –

Hišno špajzo. »Sami smo se lotili tudi pridelave vložnin. Med njimi so

klasične, kot so kisle kumarice, sladki feferoni in paprike, do posebnejših,

kot so vložene bučke, pa hokaido buča z ingverjem in rjavim

sladkorjem.«

Bržkone smo kakšne izdelke v trgovini izpustili, a resnično jih je veliko ...

Sogovornica ob tem pove, da se bo številka 73 (ponudnikov) kmalu

povečala za približno novih deset in da se s tem število izdelkov in

storitev pod kolektivno blagovno znamko Dobrote Dolenjske nenehno

povečuje.

Izdelki so poleg tega na prodaj še v nekaterih drugih trgovinah v

Sloveniji, jeseni pa so jih začeli prodajati tudi v avstrijskem Pliberku.

Gastronomska piramida Dolenjske

Zavod za trajnostni razvoj Temeniške in Mirnske doline že od

vzpostavitve znamke sodeluje z neodvisno zunanjo komisijo priznanih

slovenskih strokovnjakov, ki ocenjuje in podeljuje certifikat izdelkom in

storitvam v sedmih kategorijah: kulinarični izdelki in pridelki, rokodelski

izdelki, turistični produkti, kulinarične prireditve, jedi in pijače v

Vina (še zlasti cviček) so nepogrešljiv del dolenjske

gastronomije


gostinskih lokalih, nastanitve in Hiša Dobrote Dolenjske, kjer se oceni

vsa ponudba (nastanitev, gostinska ponudba, lastni izdelki domačije).

Komisiji predseduje etnolog dr. Janez Bogataj, njena člana pa sta še dr.

Tanja Lesnik Štuhec z Univerze v Mariboru in Franc Jezeršek, znani

slovenski gostinec.

V sodelovanju z Janezom Bogatajem so pripravili tudi Strategijo

gastronomije Dolenjske, katere osrednji del sta kulinarična piramida

(najznačilnejše jedi in pijače Dolenjske) in kulinarični zemljevid Okusi

Dolenjske – prvi na Slovenskem.

Na vrhu gastronomske piramide so štiri jedi in tri pijače, za katere

načrtovalci pričakujejo, da jih bodo turisti in drugi gostje dobili v večini

dolenjskih gostiln: češpljeva kaša, matevž s kislim zeljem ali repo,

pečena svinjska rebra in štruklji, ter tri pijače – cviček, dolenjski sadjevec

in kostelska rakija ... Ali lahko gostje dolenjskih gostiln že pokušajo te

jedi? In kako se gostinci na splošno odzivajo na to pobudo? »Nekatere

jedi – in seveda cviček – so v ponudbi bolj kot ne vseh dolenjskih

domačih gostiln. Se pa zavedamo, da je to proces. Gostince že nekaj let

seznanjamo s projektom, dosegli smo preskok, da v jedilnike vključujejo

vsaj nekatere značilne dolenjske jedi, da se zavedajo pomembnosti

uporabe lokalnih surovin. A gastronomska ponudba Dolenjske je že

kar bogata. Imamo nekaj izjemnih gostincev z dobrimi zgodbami, kot

so Gostilna Repovž, Domačija Novak, Oštarija Helberier, Domačija

Javornik, pr’Mrtinet, Hiša Fink in Hotel Grad Otočec.«

Kulinarična doživetja in kmalu tudi izleti

Trgovina v Trebnjem je odprta od leta 2014 (v Ljubljani so jo odprli pred

tremi leti). Kako to, da je ni (tudi) v Novem mestu, središču Dolenjske?

»Ker od tod izviramo. Kot pove že ime našega zavoda (za trajnostni

razvoj Temeniške in Mirnske doline, op. p.), smo začeli razvijati zgodbo

na območju omenjenih dolin, zatem smo koncept širili. Začeli smo s

sobotnimi tržnicami z domačimi pridelki in izdelki v Trebnjem, se

lotevali novih projektov in naposled razvili kolektivno blagovno

znamko Dobrote Dolenjske,« pojasnjuje sogovornica.

Poslanstvo zavoda je odkrivanje, raziskovanje in nadgradnja kulinarične

dediščine Dolenjske. »In promoviranje Dolenjske kot turistične

destinacije,« dodaja Barbara Jerovšek. Tako so začeli pripravljati tudi

Tudi brez suhomesnatih izdelkov seveda ne gre

vodena kulinarično-izobraževalna doživetja, na katerih lahko

obiskovalci na enem mestu pokusijo in občutijo kulinarično Dolenjsko

s tradicionalnimi jedmi in pijačami. Pripravljajo jih v Trebnjem in

Ljubljani. Na seznamu doživetij so, denimo, pokušnja dolenjskega

zajtrka in malice, jedilnikov za vsak letni čas, sladic, medenih dobrot ...

»Zdaj to nadgrajujemo s kulinaričnimi izleti s predstavitvijo in

interpretacijo kulinarične dediščine. Skozi vse, kar počnemo, si želimo

pritegniti obiskovalce na Dolenjsko,« razlaga sogovornica. »Vsakomur,

ki vstopi v našo trgovino, ponudimo zgodbe – in z njimi doživetja. Da

lahko vsakdo dobi vsaj občutek, kaj ponuja Dolenjska. Veliko turistov, ki

obiščejo našo trgovino v Ljubljani (pravimo ji tudi ’dolenjska ambasada’)

in si ogledajo videoposnetke in fotografije Dolenjske, je navdušenih

nad tem, kar vidijo. Še Dolenjce presenetimo! Pred kratkim je bil na

našem kulinaričnem doživetju nek gospod in po njem dejal: ’Sem z

Dolenjskega, a nisem poznal nič od tega, kar sem doživel tukaj. Še

moram priti!’ Dolenjcem se verjetno to, kar premore regija, zdi

samoumevno. Naš cilj je tako tudi, da se tudi oni zavedo, koliko lepega

premoremo – za videti in pokusiti.«

Mateja Gruden

Foto: Tomo Jeseničnik

27

Potepanja

Zelišča za hišne čaje nabirajo v neokrnjeni dolenjski naravi


28

Namig za izlet

Na koncu popotovanja po poti Misterion goste pri Danijeli Cerjanec na kmetiji z odlično kulinariko, vinom in nastanitvijo »Ob

izviru Krupe« v Krupi pri Semiču pričakajo veseli harmonikar Tone Plut in pevca ter plesalca Katja in Jakob Štukelj, ki sta v sorodu z

legendarnim Novomeščanom Leonom Štukljem. Trio zaigra, zapoje in zapleše tiste najlepše belokranjske ...

Edinstvena doživetja

Misterion – doživetje

skrivnosti voda

Občine Semič (kot vodilni partner), Metlika in

hrvaška Kamanje na drugi strani Kolpe so združile

moči in nastal je čezmejni turistični produkt pod

naslovom »Misterion – doživite skrivnosti voda«.

Zanj so občine prejele dober milijon evrov iz

evropskega sklada za regionalni razvoj.

V učilnici šole Brihtna glava na Radovici, ki je opremljena, kot je

bila leta 1950, je zelo stroga tovarišica učiteljica, ki neposlušnim

učencem zaukaže za kazen klečanje na zrnih koruze. Med

tokratnimi najbolj neposlušnimi učenci drugega razreda je bil

Matjaž Pavlin iz novomeške turistične agencije Kompas. Za

nameček pa tudi tokrat ni izdelal razreda – že četrtič!

Zanimivo in pestro turistično ponudbo je pod okrilje vzela Turistična

agencija Kompas iz Novega mesta, ki je pred dnevi po poti Misteriona

popeljala nekaj turističnih novinarjev in turističnih vodnikov, ki so si

enotni: vsa dogajanja na poti so zelo zanimiva, izstopajo pa Arheološki

park s sodobno multimedijsko tehnologijo pri jami Vrlovki na območju

občine Kamanje, Muzejska hiša v Semiču ter šoli Brihtna glava in Bistra

buča na Radovici pri Metliki. »Programi na poti so primerni za različne

ciljne skupine – za šolarje, upokojence, vinogradnike, čebelarje, turiste

od blizu in daleč, pare in manjše skupine, za en dan ali več dni,« pravi

Matjaž Pavlin iz novomeškega Kompasa.

Med lokacijami Misteriona so tudi reka Kolpa s športno ponudbo in

kampi na obeh straneh reke, Belokranjski muzej in Slovenski gasilski

muzej v Metliki, številne učne poti (Divji potok, Kraška učna pot od

Lebice do Krupe, Učna pot Kučar ...), sakralna dediščina z romarskim

kompleksom Tri fare, cerkev sv. Trojice na Vinjem vrhu, cerkev

Marijinega imena, pa Soseska zidanica Drašiči.

G. B.

Foto: Gorazd Bedrač


Turistična destinacija Jeruzalem

Pristno prleško s humornim

temperamentom

»Prekrasna narava, odlična vina, vrhunska kulinarika in pridni ljudje so tisto, kar krasi naš kraj in našo

destinacijo Jeruzalem. Pri nas čas teče drugače, to začutijo vsi, ki nas obiščejo in z nami doživijo živost, ki jo

ponuja ta del Slovenije.«

29

Namig za izlet

Tako nagovori Danijel Vrbnjak, župan občine Ormož, obiskovalce

turistične destinacije Jeruzalem. V to so vključene občine Ormož, Sv.

Tomaž in Središče ob Dravi. »V osrčju Ljutomersko-Ormoških goric se

novih priložnosti vse bolj zavedamo. V destinacijo Jeruzalem smo

povezali ponudnike in poudarjamo to, kar nas že od nekdaj odlikuje,

torej čudovite vinorodne kraje s čudovitimi vedutami, bogato

dediščino, pristno prleško kulinariko, odličnimi vini in humornim

prleškim temperamentom,« pravi Andreja Brglez, direktorica Javnega

zavoda za turizem, kulturo in šport občine Ormož.

Stara, lepo obnovljena zidanica, krita s slamo, kakršne so bile

nekoč, se lepotiči v občini Sveti Tomaž. Poleg hiše cimprače,

ki stoji nedaleč stran v Koračicah, je ena najbolj fotografiranih

hiš v Jeruzalemu. In zakaj letnica 1988? »Tega ne vem, vem

pa, da je zidanica stara več kot sto let. To najbrž ve samo

njen lastnik – oče najboljše slovenske smučarke,« odgovori

turistični vodnik Stanko Ivanuša.

Jeruzalem bolje spoznamo in okusimo, če jo doživljamo vsaj dva

dni,« doda Andreja Brglez.

D. P. B.

Foto: Gorazd Bedrač

Kje v Prlekiji se dobro je in pije? Stanko Ivanuša: »Povsod,

odlično pa na turistično-vinogradniški kmetiji Hlebec na

Kogu – pri Milanu starejšemu in Milanu mlajšemu, ki ponujata

seneno ekološko govedino na različne načine in točita odlično

vino vinarja Mira Munda. In kjer za priboljšek postrežejo

slastno mokro pijano tepko z orehi in lešniki!«

In kam naj jo mahne turist, ki pride v Jeruzalem za en dan? Brglezova

predlaga obisk z zajtrkom na kmetiji Ozmec v Cvetkovcih pri Ormožu,

nadaljevanje poti v Veliko Nedeljo na ogled tamkajšnje cerkve, gradu

in muzeja, naprej v Koračice v občini Sveti Tomaž na hrustljavi

postržjačo in kvasnico k Minki in Tončku Brumen, kjer si je obvezno

treba ogledati njun muzej – staro hišo cimpračo s kletjo iz 18. stoletja

– in pokusiti kozarček njunega rujnega. Nato predlaga postanek

pred Gradom Ormož (in v njem) in nadaljevanje čez Svetinjo in

Jeruzalem na Kog na kulinarično razvajanje. »Seveda pa destinacijo

Nenavaden suhi šopek krasi poročno dvorano na Gradu Ormož,

skoraj nihče ne ugane, iz česa so narejene »vrtnice«. Andreja

Brglez, direktorica Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport

občine Ormož: »Iz suhih listov nam zelo drage vinske trte.«


30

Zgodbe v turizmu

Foto: arhiv Ruska dača

Ruska dača v Zgornjih Gameljnah pri Ljubljani

Ruska dača

Plemenitost zamisli in

žlahtnost zgodb

Ruska dača v Zgornjih Gameljnah pri Ljubljani, primer ruske počitniške hiše, ki je bila v zemljiško knjigo vpisana

že leta 1879 in je odtlej zamenjala že niz lastnikov (zdajšnji je dr. Aleš Musar, tudi direktor podjetja Ruska dača), je

zgolj najbolj reprezentančni del istoimenskega podjetja. Podjetja, ki združuje kulturna, kulinarična, zgodovinska

in potovalna doživetja ter v slovenskem prostoru piše prav posebne, žlahtne zgodbe.

Primestna Vila Ruska dača

Zdaj je to kulturni spomenik, ki po zadnji prenovi, ta se je končala

junija letos, navdušuje s podobo iz leta 1908. Obnovljeni so vsi vitraži,

posebne notranje poslikave sten v posameznih sobah, obnovljen je

lesen strop in vsi tlaki. V pritličju je ohranjen tudi štiribarvni brušeni

terazzo. Vsak kos pohištva, vsaka slika, vsaka skodelica, vaza, knjiga,

lestenec, stenske luči – vse je bilo skrbno izbrano in sega v čas med

prelomom stoletja in prvo svetovno vojno.

Na ogled in zgodovinsko popotovanje vabi ob sobotah ob 11. in 12.

uri, ko na vodenem ogledu spoznavate plemenito vilo, ki se

predstavlja kot v preteklost ujeta zgodba, ki zbuja slutnjo

premožnejšega slovenskega meščanstva z začetka 20. stoletja. V

enem od salonov lahko popijete čaj in pokusite hišno torto Napoleon.

Na pomlad bodo odprli še kavarno poletnega vrta.

Cena doživetja Ruske dače za štiri osebe je 200 evrov in vključuje

45-minutni vodeni ogled s pogostitvijo: steklenico šampanjca Ruska

dača (0,75 l) in 15 gramov kaviarja Ruska dača, postreženega na

toastu ali blinih z maslom. Sicer je ambient primeren za poslovne in

druge dogodke, predvsem pa za trenutke, ki v zasebnem ali

poslovnem življenju pomenijo poseben dogodek, mejnik ali

pomemben trenutek.

Rolls Royce Phantom VI

Rolls Royce Phantom VI, to plemenito vozilo, prav tako spada v

ponudbo Ruske dače, da je za prevoz njenih gostov čim bolje

poskrbljeno. Phantom VI je zadnja generacija klasičnih Rolls Roycev,



Zeleni salon – ruska eleganca

Dača premore tudi knjižnico


31

Zgodbe v turizmu

kjer je velika potniška kabina s pomično stekleno pregrado ločena od

vozniškega dela. Ročno so ga izdelovali kar dve leti, leta 1971 ga je za

svoje službene potrebe kupila princesa Aleksandra, sestrična

britanske kraljice Elizabete II. Kot članica kraljeve rodbine je imela

veliko častnih in delovnih obveznosti. Avto se je leta 2018 znašel na

dražbi v Goodwoodu, kraju, kjer ima Rolls Royce svojo novo tovarno

in kjer se na bližnjem posestvu zvrsti nekaj ekskluzivnih avtomobilskih

dogodkov na leto. Ker je dr. Aleš Musar študiral na univerzi Lancaster

in svoj doktorat prejel celo iz rok princese Aleksandre, ki je bila do leta

2004 njena rektorica, je bil Rolls Royce že vprogramiran v eno

plemenitih zgodb Ruske dače.

Blagovna znamka z butičnim razlikovanjem

Razvoj blagovne znamke Ruska dača že v svoji strateški zasnovi

vključuje edinstvene, butične storitve, zato možnost najema limuzine

Rolls Royce ali potovanja v manjših skupinah v kraje, ki navdihujejo

ljubitelje drugačnosti, pa tudi najem vile za prenočitve, namenjene

le enemu najemniku za največ deset oseb.

Ruska dača pa razvija in oblikuje tudi prav posebne, lastne kulinarične

izdelke in jim nadeva slovenske blagovne znamke, dosegljive le v

njihovem butiku. Za posebne priložnosti, kjer se okus, estetika in

dizajn združijo v triangel harmonije. Ustvarjalci znamke so že

predstavili prva izdelka iz kulinarične linije, kaviar in šampanjec.

Pravi kaviar – tisti, ki se tudi uradno sme tako imenovati – pridobivajo

iz rib družine jesetrov. V Ruski dači so za kulinarično doživetje izbrali

kaviar ruskega jesetra (Acipenser gueldenstaedtii), ki velja za najbolj

tradicionalnega med vrhunskimi kaviarji in med poznavalci za enega

najbolj cenjenih. Je pravi in prvi kaviar slovenske blagovne znamke.

Za Rusko dačo ga pripravlja priznani italijanski proizvajalec Caviar

Giaveri.

Šampanjec je najslavnejše peneče se vino na svetu in le šampanjec,

ki prihaja iz francoske Šampanje, pripravljen zgolj in samo po

tradicionalni, šampanjski metodi, se sme tako imenovati. Seveda ob

izborni sortni sestavi iz modrega pinota (poskrbi za strukturo), pinota

meunier (sadnost) in chardonnayja (finesa). Šampanjec Ruska dača

prihaja iz odličnih vinogradov z oznako premier cru – prva lega – hiše

Vilmart & Cie, s pobočij vasi Rilly la Montagne v Šampanji. Šampanjec

Ruska dača Vilmart & Cie Grand Cellier je prva lastna blagovna

znamka šampanjca v Sloveniji. K izboru so povabili poznavalca

Roberta Gorjaka in se osredotočili na smer, ki najbolj odraža prefinjen

značaj Ruske dače.

Potovanja z Rusko dačo

Doživetja, ki puščajo lepe spomine, so motiv stvaritev v prenekateri

branži. Potovanja, ki pustijo spomine z nepozabnimi slikami, glasbo,

vonjavami, okusi, in rastejo v občutenje prave radosti, je toliko teže

ustvariti. A Ruska dača, ki z majhnimi skupinami in kakovostnim

vodenjem pluje po oceanu zemeljskih destinacij, izbira v morju in

poplavi produktov tiste posebne, ki so kot pravi sanjski otoki. Pa najsi

gre za obisk mjuzikla Cats v dunajskem Ronacherju, spoznavanje

Speče dežele »Sib-ir«, s svojim v polmesec zgrbljenim 640 kilometrov

dolgim in 80 kilometrov širokim Bajkalskim jezerom, kjer domuje

golomjanka, živorodna, prosojna in svetlikajoča se ribica, ki živi blizu

dna 1642 metov globokega jezera, obisk Gruzije, kjer nagovarjajo

goste s ponudbo, ki bo kot objem Kavkaza zapustila močan občutek

prave odločitve in pričarala nepozabne slike Erevana s kuliso Ararata,

ali Tbilisi – nekdanji Tiflis, ki dolguje svoje ime toploti, porojeni iz

toplih žveplenih vrelcev. In več!

Vabijo različna potovanja, med katerimi trenutno prednjači

spoznavanje Rusije. Sankt Peterburg, seveda! Na več načinov. In v

pripravi so druga; z nepozabnim posebnim vlakom od Moskve do

Ulan Batorja, pa do Murmanska. Napoveduje se vlak do Severne

Koreje ...

Prva lastna blagovna znamka šampanjca v Sloveniji

Renata Picej

Foto: Renata Picej


32

Zeleni zgledi

Nagrada za glas odgovornega turizma

Zeleni mikrofon letos v

Mjanmar

G-Guides (Green. Global. Great.)/(Zeleni. Svetovni. Odlični.) je zasebni inštitut, ki skrbi za vključevanje

odgovornega turizma v delo turističnih vodnikov. Pri svojem delu sledi smernicam ciljev trajnostnega razvoja,

ki so jih zasnovali pri Organizaciji združenih narodov (OZN).

V času, ko se besedne zveze, kot sta trajnostni in odgovorni turizem,

uporabljajo vsepovprek, je izjemno pomembno dobro poznavanje in

razumevanje ciljev trajnostnega razvoja. Prav tako jih je treba znati

ustrezno predstavljati in vključevati v delo turističnih vodnikov.

Zato sva ustanoviteljici šole G-Guides, Tina Hudnik in Maja Čampelj,

napisali nov kodeks turističnih vodnikov, prilagojen ciljem

trajnostnega turizma, in ga postopoma vključujeva v delo v različnih

destinacijah po Sloveniji in svetu. Poleg kodeksa je bil izdelan tudi

nov kurikulum za izobraževanje turističnih vodnikov, ki ga upošteva

že več kot dvajset občin v Sloveniji in tujini. Prenova izobraževalnega

sistema za turistične vodnike je bila lani predstavljena tudi na sedežu

OZN v Ženevi.

Zeleni mikrofon

Zeleni mikrofon je nagrada za turistične vodnike, ki pri svojem delu

zagovarjajo trajnostni in odgovorni turizem. Gre za poznavanje in

uporabo smernic trajnostnega in odgovornega turizma, pri čemer je

pomembno, da se turistični vodnik zaveda svoje vloge pri razvoju

destinacije in s svojim delom pripomore k blaginji različnih deležnikov

v turizmu. Turistični vodniki so ambasadorji svoje destinacije in

pogosto edini stik z lokalnim okoljem, ki ga doživi obiskovalec. Zato

imajo v svojih rokah izjemno moč; od njihovega dela je odvisna

gostova percepcija destinacije.

Glede na to, da je po svetu kar nekaj turističnih vodnikov, ki se

odgovornosti svojega dela zavedajo in ga temu primerno tudi

opravljajo, smo se pri G-Guides odločili, da bomo takšne primere

dobrih praks nagradili. Tako je nastala nagrada Zeleni mikrofon – Glas

odgovornega turizma, ki ga na svetovni dan turizma, 27. septembra,

podeljuje inštitut G-Guides.

Zeleni mikrofon je šel letos v Azijo

Letošnja podelitev Zelenega mikrofona (na fotografiji Tina

Hudnik, desno, in Maja Čampelj)

Udeleženci z vsega sveta

Zanimanje za nagrado prihaja iz različnih koncev sveta. Tako so se

doslej na tekmovanju predstavili kandidati s treh celin in iz šestnajstih

držav. Glede na to, da živimo v dobi digitalizacije, smo pri G-Guides

zelo ponosni, da je naš dogodek dostopen ljudem po vsem svetu, saj

je predvajan v živo po spletu. S tem omogočimo prisotnost na

dogodku kandidatom z vsega sveta, poleg tega pa zmanjšujemo

njegov ogljični odtis.

Nagrado Zeleni mikrofon je letos prejel Myo Min Zaw iz Mjanmara, ki

s svojim delom skrbi tako za čisto okolje kot tudi za ohranitev različnih

živalskih in rastlinskih vrst, poleg tega pa je razvil projekt, v okviru

katerega popelje obiskovalce v nerazvit predel države, kjer je bila

brezposelnost velika, zdaj pa imajo domačinke z delom s turisti

možnost za samostojno preživetje.

Nagrade bomo podeljevali tudi prihodnje leto. Kdor pozna

turističnega vodnika, ki bi si zaslužil omembo za dobro delo pri

promociji trajnostnega in odgovornega, naj posredujte informacije o

njem na e-naslov: responsibleguides@gmail.com.

Tina Hudnik

Foto: arhiv G-Guides


33

Trendi

Pravljično-doživljajska transverzala

Na družinski izlet v Domžale

– v Pravljični Šumberk

V Domžalah so sredi septembra odprli Pravljični Šumberk, četrto pot Pravljično-doživljajske

transverzale po Sloveniji, ki jo razvija zavod Škrateljc. Po gorsko-pastirskih prigodah na Poti

pastirskih škratov na Krvavcu, zamočvirjeni družinski dogodivščini na Poti močvirskih škratov na

Mali plac in popotovanju s polhom rogoviležem v Polhovem doživljajskem parku v Polhovem Gradcu

so odprli novo družinsko doživetje še v domžalskem mestnem gozdu Šumberku.

različnih dreves, živali in kraških jam, v katerih domujeta jamski škrat

Domželc in hrošček Simon, ki jih vodi po poti.

Nagrada za škratolovce

Pot Pravljični Šumberk se začenja v Kavarni Češmin v Češminovem

parku v središču Domžal. V njej je na prodaj tudi knjižica z zemljevidom

poti. Ta nato povede ob reki Kamniška Bistrica do Šumberka in krožno

čez Šumberk nazaj na izhodišče, ker škratolovci za opravljeno nalogo

prejmejo nagrado. Pot je dolga 3,54 kilometra, na njej je treba

premagati 134 metrov nadmorske višine. Je dobro označena, za vsa

doživetja na poti pa bo družina potrebovala približno tri ure.

Otroci (pa tudi njihovi starši oziroma spremljevalci) v Pravljičnem

Šumberku spoznavajo bogato zgodovino in naravno dediščino

Domžal – na malce drugačen način. V domžalskem parku so namreč

na posebni misiji. Lisički priskočijo na pomoč pri iskanju izgubljenega

slamnika, ki je zanjo, pa tudi za druge živali na Šumberku in celo za

ljudi v Domžalah zelo pomembna reč. Pri tem spoznavajo zgodbo o

slamnikih iz Domžal (slamnikarstvo ima tod tristoletno tradicijo!),

odpotujejo v prazgodovino kraja in odkrivajo gozd Šumberk, poln

Vodeni potepi po Pravljičnem Šumberku

Temelj zgodbe o pravljičnem Šumberku je sicer slikanica Izgubljeni

slamnik Uroša Grilca in ilustratorke Anke Kočevar, avtorji poti pa so

ustvarili tudi glasbeno pravljico Izgubljeni slamnik v izvedbi Nine Peče

Grilc in Andreja Fona. Zavod Škrateljc bo predvidoma vsako drugo

soboto v mesecu pripravil tudi voden sprehod po poti – v družbi

jamarjev in s spustom v svet škrata Domželca.

L. L.

Foto: Luka Dakskobler


34

Digitalno

Na voljo je nova mobilna aplikacija TZS: Slovenski

turistični vodnik

Od sredine novembra je na voljo nova mobilna aplikacija Turistične zveze Slovenije (TZS) Slovenski

turistični vodnik, ki vabi k odkrivanju znane in manj znane Slovenije še zlasti domače obiskovalce, v drugi

fazi pa bo prevedena v angleški jezik (Slovenia Travel Guide) in bo tako promovirala slovenske turistične

zanimivosti tudi med tujimi turisti.

Aplikacija uporabnikom mobilnih naprav prikazuje interesne točke v

bližini njihove trenutne lokacije: naravne in kulturne znamenitosti,

prenočitvene zmogljivosti, gastronomsko ponudbo, športne in

druge aktivnosti, prireditve in prometne informacije. Prikaz interesnih

točk se sproti prilagaja geolokaciji uporabnika, ta pa lahko območje

iskanja tudi razširi. Izbrane interesne točke lahko tudi uvrsti med

priljubljene – za prihodnji ali vnovični obisk. Uporabnik lahko torej

preveri zanimivosti v njegovi bližini, aplikacija pa ga s pomočjo

navigacije na podlagi njegove geolokacije povede do njih.

Uporaba aplikacije Slovenski turistični vodnik, kjer je na enem mestu

zbrana vsa »turistična« Slovenija, je preprosta in za uporabnike

brezplačna, s čimer želi TZS približati lepote Slovenije čim širšemu

krogu ljudi.

Aplikacija je brezplačna in je že na voljo za prenos za Android v

trgovini Google Play, prenos za iPhone platformo iOS pa bo mogoč v

začetku prihodnjega leta. Aplikacijo najhitreje najdete, če v iskalnik

vpišete »turistični vodnik«.

L. L.

Nova aplikacija Uber z vrsto odličnih možnosti

Storitve Uber ni treba posebej predstavljati, saj jo poznajo že skorajda vsi, ki so obiskali kakšno večje

mesto po svetu. Omogoča preprost priklic prevoza prek priročne mobilne aplikacije. Delovanje storitve

je izjemno preprosto, saj v aplikaciji le označimo, kje smo, Uber pa nato opozori najbližjega voznika in

nam pokaže, kako hitro bo pripeljal. Prevoz plačamo prek aplikacije, potem ko ta izračuna prepotovano

razdaljo, storitev pa je pogosto cenejša od klasičnega taksija.

Nova različica mobilne aplikacije Uber, ki je trenutno na preizkušnji

tako v Združenih državah Amerike kot tudi v nekaterih drugih

državah, je še za odtenek boljša. Na enem mestu namreč prikazuje

storitve prevoza in dostave hrane, hkrati pa uporabniku omogoča

hitrejšo in lažjo izbiro želenega načina prevoza.

Med novimi možnostmi je tudi funkcionalnost »Verify Your Ride«,

ki uporabnikom omogoča preverjanje vožnje s štirimestno kodo

PIN in potrditvijo, da so dejansko vstopili v pravo vozilo – z

naknadnim preverjanjem kode PIN s kodo voznika. Dodatno

varnost bo uporabnikom v prihodnosti zagotovila tudi tehnologija

ultrazvočnih valov, ki bo preverjala uporabnike, vozila in Uberjeve

voznike.

Prenovljena mobilna aplikacija Uber prinaša tudi izboljšano

možnost pošiljanja sporočil službam za nujne primere (kjer takšna

možnost obstaja). Ta sporočila zdaj vsebujejo tudi informacije, kot

so model vozila, tablice in lokacija vozila, v katerem je uporabnik.


Povsem nova je tudi možnost »Bike Lane Alert«, ki bo opozorila

uporabnike, če bodo želeli izstopiti na mestu, kjer je v neposredni

bližini kolesarska steza (za več kot dvesto mest po vsem svetu).

Ne gre spregledati tudi možnosti preverjanja identitete voznika v

realnem času, kar bo uporabniku omogočilo, da preveri, ali je

voznik res takšen, kot se predstavlja v sistemu Uber. Poleg tega bo

obraz prikazan v načinu 3D, uporabnik pa ga bo lahko prosto

premikal.

Nove možnosti bodo vsem uporabnikom na voljo v prihodnjih

nekaj tednih.

Foto: Pixabay

35

Digitalno

Airbnb bo do konca leta 2020 preveril vse

nastanitve na platformi

Airbnb je napovedal novo varnostno pobudo. Njena ključna zamisel je preveriti skladnost vseh

nastanitev, ki so objavljene na platformi, po vsem svetu. Ali to pomeni dodatne ukrepe za ponudnike

nastanitev na platformi? Če imajo urejene vse papirje, ne.

Nova varnostna pobuda vključuje 100-odstotno verifikacijo

nastanitev, zagotovilo povračila denarja gostom, »vročo linijo za

sosede« 24/7 in točkovanje tveganj. Airbnb je v sporočilu za

javnost, pod katero se je podpisal Brian Chesky, njegov

soustanovitelj in vodja skupnosti, komentiral nove varnostne

prijeme.

Foto: Pixabay

Krepitev zaupanja med uporabniki

»Svet se premika s hitrostjo zaupanja in več ko je zaupanja, večji

dostop lahko imamo,« je zapisal Chesky. Dodal je še, da Airbnb že

od vsega začetka temelji na zaupanju in da je tudi nadaljnja vizija

podjetja usmerjena v dodatno krepitev zaupanja med uporabniki,

s tem pa v nadaljnje povečevanje njihovega števila.

Chesky je povedal, da bo do decembra 2020 vsak gostitelj v

omrežju Airbnb, v katerem je zdaj okoli sedem milijonov

nastanitev, prejel verifikacijo, ki bo preverjala natančnost in

kakovost standardov. Vanjo bodo vključeni primernost fotografij,

čistoča, varnost in podrobnosti glede ponudbe posamezne

nastanitve. Če gost ne bo zadovoljen s standardi izbrane

nastanitve Airbnb, bo ta poskrbel za selitev v novo nastanitev ali

pa bo gost dobil povrnjen ves plačani znesek. Ta novost naj bi

začela veljati 15. decembra prihodnje leto, medtem ko bo »vroča

linija za sosede« v ZDA na voljo od 31. decembra.

Preprečevanje incidentov

Nova varnostna pobuda je rezultat številnih incidentov, vendar

Chesky poudarja, da je bil odločilen dogodek v Orindi v Kaliforniji, ki

se je zgodil na letošnjo noč čarovnic. V enem od stanovanj na

platformi Airbnb je bilo v streljanju ubitih pet ljudi. Prav na takšen in

podobne incidente je vezana ena od varnostnih novosti, in sicer

»človeška ocena tveganja«. Chesky pravi, da bo ta pomagala pri

identifikaciji sumljivih in potencialno nevarnih rezervacij, kar bi

lahko pomembno vplivalo na to, katero nastanitev bo nekdo izbral.

Airbnb je bil že deležen kritik (in tožb), vezanih na varnost gostov,

kot je denimo uporaba skritih kamer v domovih na platformi. Neki

par, ki je prespal v enem od stanovanj, je na primer našel skrito

kamero v budilki.

Airbnb tako zahteva javno objavo vseh varnostnih naprav v

objavah. Poleg tega prepoveduje uporabo naprav, ki kakor koli

opazujejo notranjost zasebnih prostorov (kot so spalnice in

kopalnice).

Strani Digitalno pripravljamo v sodelovanju z Računalniškimi novicami.


36

Skok k sosedom

Foto: arhiv Korotan

Slovenski Korotan na Albertsgasse 48

Slovenski značaj avstrijske prestolnice

Kdor gre na Dunaj, ... naj

poišče Korotan!

Saj veste tisto o »trebuhu«, ki da naj »ostane zunaj«. Mi predlagamo: če si že tam, poišči (tudi) slovenski

Dunaj, saj ni treba, da nas je sram vedeti in povedati, da je bil stoletja dolgo (tudi) naša prestolnica, in

še kaj, ter da ga je vredno podoživeti, tudi s kančkom upravičenega ponosa. V tistih davnih cesarskih

dneh so prav tam številni znani Slovenci pustili globoke, še zdaj vidne sledi v kulturi, literaturi, glasbi,

arhitekturi, kot neverjetni »bistrci« z dežele, pa kot jezikoslovci, slikarji, znanstveniki, misleci, ja, celo kot

prodorni politiki.

Tako so denimo deželo Kranjsko njega dni v dunajskem parlamentu

poimenovali kar v Tomanijo, tako vneto in uspešno je njene interese

zagovarjal poslanec Lovro Toman iz Kamne Gorice in nam, če

drugega ne, izposloval železniško progo Ljubljana–Trbiž (ki je bil

takrat še na Koroškem) – koliko časa je trajalo od sklepa do gradnje,

raje ne povem, ker nam bo ob sagi o znamenitem »drugem tiru«

vsem skupaj nerodno.

Da o tem, kako nas je obdobje pod habsburško krono zaznamovalo

in prepoznavno premesilo v tipično pridne »Janeze in Micke« niti

ne govorimo, saj se dandanašnji komajda še prepoznamo v

oluščenem ogledalu naše samostojnosti; mi pač raje govorimo o

naši neoliberalni pobalkanjeni in kvazi-globalni »biti«. Nekdo je že

pred menoj dejal: »Narod, ki se sramuje svoje zgodovine, je

izgubljen v negotovi sedanjosti in nima nikakršne prihodnosti!«

Znani slovensko-dunajski štipendisti

Zato vas to pot čez »zamejstvo« vabim na Dunaj, kjer se po prihodu

v prestolnico ob Donavi zapeljite v slovenski Korotan, na

Albertsgasse 48, do koder se igraje pripeljete ali z metrojem ali s

tramvajem. Tam je že dolgo odgovorni in na moč dejavni vodja

mag. Anton Levstek, sicer doma iz Ribnice, ki mi je nedavno

povedal: »Naša najbolj znana in verjetno najstarejša delujoča

ustanova, ki že več kot 330 let podpira slovenske študente na

Dunaju, je Knafljeva ustanova.«

Luka Knafelj je sredi 17. stoletja prišel na Dunaj, kjer je postal bolniški

kurat, stolni kanonik in pozneje tudi dekan velike pradekanije Gross

Russbach v bližini Dunaja. Prizadeval si je za kulturno delovanje

Slovencev na Dunaju in že sam podpiral kranjske študente. Kupil je

hišo v starem mestu in pred smrtjo v testamentu zapisal, da bi želel,

da se iz prihodkov njegovih posesti podeljujejo štipendije za šolanje

študentov s Kranjskega. To volilo je njegov rojak Jurij Vohinc kot

rektor dunajske Univerze tudi izpolnil in leta 1676 ustanovil Knafljevo

univerzitetno ustanovo, ki je do prve svetovne vojne podelila več kot

dva tisoč štipendij in tako občutno pripomogla k razcvetu slovenske

kulture in znanosti. Med drugim naj omenim vsaj nekaj znanih

štipendistov: Jernej Kopitar, France Prešeren, Fran Miklošič, Simon

Jenko, Ivan Tavčar, Ivan Prijatelj, Oton Župančič, Henrik Tuma, Hinko

Smrekar, Maks Gaspari ...


Foto: Erik Luznar

37

Skok k sosedom

Soba čebelarja Antona Janše

V nekdanji Jugoslaviji je Avstrija objekt predala takratni ljubljanski

univerzi, po obdobju rešljivih težav pa zdaj spet ponuja streho

študentom, ki lahko pridobijo tudi Tumovo štipendijo, in zavetje

slovenskim znanstvenikom, ki delujejo na Dunaju.

Zanimive slovensko-dunajske sobe

Pa Korotan? »Slovenski duhovnik pater Ivan Tomažič je po drugi

svetovni vojni na Dunaju opazil veliko študentov – koroških

Slovencev in dal pobudo, da bi zanje postavili slovenski dom.

Zamisel je udejanjil leta 1966 z Mohorjevo iz Celovca. Slovenski

študentski dom so poimenovali Korotan. Pater je vodil dom do leta

1988, od leta 1990 pa se s tem ubadam jaz,« še pripoveduje mag.

Anton Levstek. »Kmalu smo ustanovili tudi Slovenski kulturni

center, ki skrbi za promocijo slovenske kulture in povezovanje

dunajskih rojakov, kulturnikov, celo politikov – Korotan je postal

središče avstrijsko-slovenskega povezovanja. Pred leti smo stavbo

prenovili po načrtih arhitekta Borisa Podrecce, zdaj pa v njem deluje

tudi (cenovno ugoden) hotel.«

Pred leti so se domislili, da bi imele tudi sobe slovensko-dunajski

značaj. Tako so začeli skupaj z različnimi organizacijami in občinami

po Sloveniji opremljati sobe kot nekakšna znamenja slovenske

ustvarjalne prisotnosti na Dunaju. Opremljene so že sobe

skladatelja Huga Wolfa, čebelarja Antona Janše z Breznice, pisatelja

Ivana Cankarja, velikega misleca socialnega nauka, skoraj

zamolčanega Andreja Gosarja; kmalu bo odprta soba lipicancev, ki

so ne samo slovenski, temveč tudi dunajski razpoznavni znak, v

pripravi pa so še sobe slavnega tenorista Antona Dermote, doma iz

Krope, soba rešetarjev in kostanjarjev, pa še sobe arhitektov Jožeta

Plečnika in Maksa Fabianija, matematika Jurija Vege, prvega

naslovnega dunajskega škofa in velikega humanista Jurija Slatkonje,

med drugim ustanovitelja zbora dunajskih dečkov in dvornega

orkestra ...

Še dvomite? Verjetno ne. Torej: če želite spoznati slovenski Dunaj, se

najprej ustavite v Korotanu – tam vedo veliko ali skoraj vse, popeljali

vas bodo po slovenskih stezah in ulicah, v avli so vedno zanimive

razstave in kulturni dogodki, pa še prespali in najedli se boste pri

njih.

Več: www.korotan.at/korotan_dom

Slavko Mežek, (Ne)znano zamejstvo

Foto: arhiv Korotan

Soba skladatelja Huga Wolfa


38

Skok k sosedom

Foto: arhiv Hoch Steiermark

Obertauern se kiti z zagotovljenim pravim snegom

Avstrijske snežne avanture

Sneg je in bo, a to je

postranska stvar!

Izpod neba ali iz snežnih topov. Zimska »mašinerija« bo delovala. Hoteli in apartmaji so pripravljeni,

gostilne in restavracije tudi, trgovine – seveda, menedžment za zabavo ima polno novih zamisli in

pripravljenih avanturističnih možnosti, naprave za prevoz potnikov iz doline na vrhove so še sodobnejše

in zmogljivejše, proge pa – in to je tisto, kar je najpomembnejše – bodo polne snega! Kajti: vlaganja v

povečanje mehanskih zmogljivosti za zasneževanje so se izjemno povečala. Pravzaprav so glavni cilji

naložb v infrastrukturo prav povečanje, obnova ali izboljšanje mehanskih naprav za zasneževanje.

Zima nekoč in zdaj

Smučanje, kot nam ga promotorji belih poljan predstavljajo zdaj,

sploh ni več samo vijuganje, spuščanje in drsenje po snegu, šport

torej, ampak je obenem (in enakovredno) tudi zabava, kulinarika,

enologija in predvsem parada digitalnih dosežkov.

Zdi se, da »dilcanje«, pa naj bo v takšnem ali drugačnem, še tako

nenavadnem slogu, sploh ni več v ospredju. Drsanje, kegljanje na

snegu, sankanje, krpljanje in podobne zimske aktivnosti so v paradi

zimskih radosti zgolj za okras. Ko pade sneg in belina bliska z vrhov,

kjer ptice že dolgo niso več edini obiskovalci, se zgane vsa

»mašinerija« za zabavo, kratkočasje, presežke in avanturo.

Združenje Ski amadé za kraljevske užitke

Združenje smučišč Ski amadé predstavlja pet smučarskih regij

(Salzburg, Schladming-Dachstein, Gastein, Hochkoenig in

Grossarltal) s 25 smučarskimi središči, z 270 napravami (gondolami,

sedežnicami, navadnimi vlečnicami in vlečnicami za vadbo, s

skupno zmogljivostjo 370.000 oseb na uro) in s 760 kilometri

smučarskih prog.

Ski amadé pa pravzaprav pomeni – zagotavljamo sneg. Imajo 4000

snežnih topov, ki zasnežujejo kar 90 odstotkov smučarskih prog,

torej 684 kilometrov. Zadnja sezona jim je zgolj zaradi umetnega

snega prinesla kar 126 smučarskih dni. Statistika pa pove, da za vsak

smučarski dan, ko 170 zaposlenih skrbi za delovanje smučarske

pokrajine, od sleherne smučarske vozovnice porabijo za

zasneževanje v povprečju okrog 8,25 evra. Ski amadé, ki bo v

sezono 2019/2010 vložil 70 milijonov evrov, zaposluje 1880 oseb

pri partnerskih podjetjih, od tega jih je v stalnem delovnem

razmerju 830.

Nova aplikacija »Ski amadé Guide«

Svoje digitalne zgodbe pa letos plemenitijo še z novostjo pod

imenom Friend-Tracker, kjer mobilna aplikacija »Ski amadé Guide«

(brezplačna za iPhone in Android) omogoča, da na smučiščih

poiščete svoje prijatelje ali družinske člane.

Doslej je bilo s pomočjo aplikacije mogoče poiskati najboljše koče,

se na sleherni točki na smučarskem območju pustiti usmerjati,

preveriti spletne kamere ter status žičnic in vlečnic, poiskati


Foto: arhiv Hoch Steiermark

Številne možnosti za čim daljše ohranjanje spominov na

bela doživetja

znamenitosti in s pomočjo fotorealističnih 3D-zemljevidov

smučarsko območje spoznati že vnaprej. Zdaj pa se bodo lahko

osebe, ki so med seboj prijateljsko povezane, v času odprte

aplikacije med seboj našle in vsak trenutek vedele, kje je kdo.

Že od leta 2011 je na vseh smučarskih območjih poskrbljeno za

tiste, ki so zasvojeni z družbenimi omrežji. Postavljenih je več kot

400 dostopnih točk z brezplačnim brezžičnim omrežjem, kjer se

gostje lahko postavljajo pred prijatelji po Instagramu, Snapchatu,

Facebooku, Twitterju ...

Nič več čakalnih vrst za nakup vozovnic

Ski amadé je najbolj napreden tudi pri prodaji smučarskih vozovnic,

saj lahko v spletni trgovini že pred začetkom počitnic kupite

smučarsko vozovnico, ki jo v najkrajšem času in brezplačno dobite

po pošti na domači naslov. Tisti pa, ki imajo še od lanskega leta

kartico Keycard, jo lahko ponovno napolnijo prek računalnika ali na

poti s pomočjo pametnega telefona. Prijava je mogoča na spletni

strani www.skiamade.com/ticket, kjer izberete smučarsko

vozovnico, preprosto vnesete ali skenirate serijsko številko kartice

in plačate. Smučarska vozovnica je v nekaj sekundah znova

aktivirana in čakanje v vrsti odpade.

Okusi, okusi, okusi! Hochkönig

Občutki so »in«.

Občutiti nekaj posebnega, občutiti zimo drugače, občutiti občutke!

Približno v to smer gre promocija novodobnega smučanja v okviru

največjega avstrijskega združenja smučarskih destinacij. Že na

podlagi ponudbe »Taste Ski amadé« je jasno, da se številne pobude

gibljejo v smer dobrega počutja gostov.

V tej zimski sezoni vabijo na različne avanturistične prireditve in

teden užitkov med 14. in 21. marcem, ko bo Hochkönig poleg

smučanja ponujal še vinske užitke in kulinarične vrhunce, ko bodo

izbrane smučarske koče žarele v ognju okusov in bo najvišja kmečka

tržnica v Alpah na svojih stojnicah ponujala izdelke okoliških kmetij

kar ob progi. In 19. marca se bo odvrtela prireditev z imenom

Hochkönig Winzergondeln, kjer se bodo v kabinah žičnice Kings

Cab Bahn med vožnjo pokušala izbrana vina uglednih avstrijskih

vinarjev. Ljubitelji piva pa pridejo na vrsto 28. marca, ko bo več kot

15 pivovarjev butičnega piva v družbi narodnozabavnih glasbenih

skupin, didžejev v izbranih kočah ter skupaj z različnimi umetniki

pripravilo vrhunsko slavje, že kar praznik snežne zabave.

Obertauern – Mi smo sneg!

S tem sloganom vabi kraj, ki je od Ljubljane oddaljen 200 kilometrov

in ima v zadnjih tridesetih letih v povprečju kar 264 centimetrov

snega, na najviše ležeči božični sejem na Solnograškem in seveda

na zimsko-športne radosti. Na spletni strani www.obertauern.com

je mogoče najti informacije o vseh dogodkih in novostih, ki

zagotavljajo radost tudi v otroških očeh, kot so Bobbyjeva dežela s

poligonom za otroke, parkom pošasti in progo duhov, pa s

sankaškim taksijem, snežnimi sanmi skidoo ... Izbrani hoteli ponujajo

družinam brezplačen preizkus otroških vozičkov Cybex, z vso

snežno opremo.

Raziskave, ki jih opravlja Avstrijska deželna hidrografska družba,

kažejo, da je Obertauern po 30 letih rednih meritev snežnih količin,

s svojimi povprečnimi, do 264 snežnimi centimetri na leto, z velikim

naskokom, vodilni na lestvici primerljivih krajev. Drugače kot v

krajih, kjer odlično smuko na zadostni količini snega zagotavljajo z

umetnim zasneževanjem, se Obertauern kiti z zagotovljenim

pravim snegom. In potem je seveda vse zelo preprosto: smučanje,

deskanje, snežno kolesarjenje, kajtanje na snegu, smučarski skoki,

turno smučanje, snežni parki, plezanje po ledu, zimska vožnja z

dvokolesniki Segway ali električnim »fat bikom«, tek na smučeh,

sankanje, vožnja na saneh s konjsko vprego, biatlon, airbording ...

First.Track pa je za tiste, ki iščejo mir zgodnjih jutranjih ur in

neomadeževan sneg. S turističnimi ambasadorji Obertauerna se

bodo pred vsemi drugimi že ob 7.30 na posameznih dolinskih

postajah zapeljali na vrhove in uživali deviškost rajskega smučišča.

Podobni režirani dogodki se bodo kar vrstili: Powder.Track (16.

januar 2020), Valentine.Track (14. februar), Famili.Track (20. februar),

Spring.Track (19. marec) in Legends.Track (23. april).

Visoka Štajerska

Njenih sedem zimskih destinacij: Mariazeller Bürgeralpe, Stuchleck,

Präbichl, Aflenzer Bürgeralm, Niederalpl, Brunnalm-Hoche Veitsch,

Schwabenbergarena Turnau ali Niederalpl so arene zimskih radosti,

izjemnega adventnega časa, pretkanega z oživljenimi starimi

običaji, predvsem pa polne sozvočja s kulturno dediščino. Poleg

vseh tradicionalnih in sodobnih snežnih radosti poudarjajo tod tudi

prireditve: najprej 20 let adventa v Mariazellu. Kraj, ki spada s svojo

veličastno baziliko med najpomembnejše romarske kraje Evrope,

bo letos še posebej slovesno okrašen. Med stojnicami in

prireditvenimi odri za kulturne in zabavne dogodke pa bo znova

izstopal največji adventni venec na svetu. V premeru meri 12

metrov.

Slovesno bo tudi ob 90-letnici rudarskega adventa v Vorndernbergu.

Nostalgični trenutki predbožičnih rudarskih ritualov in običajev so

se lani zapisali na seznam nematerialne kulturne dediščine Unesca,

letos pa bo zato Barbarina zabava toliko zanimivejša.

Niederalpl ponuja brezplačno smučanje za otroke do 15. leta, če so

v spremstvu staršev. Stuhleck vabi na »Sled Dogs Snowskates«, kjer

izposojajo udobne, lahke smučarske čevlje s kovinskimi robovi za

varno in zabavno drsanje po snegu. Tudi začetnikom. Na smučišču

Tauplitz bodo 28. marca prihodnje leto znova izvedli »Slope-Food

Bahn«, na katerem bodo domači vrhunski kuharji v kabinah

gondole Mittersteinbahn postregli štirihodni jedilnik ob sončnem

zahodu.

Največji adventni venec na svetu – v Mariazellu, enem

najpomembnejših romarskih krajev v Evropi

Renata Picej

Foto: Fred Lindmoser

39

Skok k sosedom


40

Uspešna zgodba slovenskih

podjetnikov v hrvaški Istri

Skok k sosedom

Davor Dubokovič: »Na največjem španskem tekmovanju

smo že tretje leto zapored dobili zlato medaljo.«

S 14.000

dreves

stiskajo samo

vrhunsko

oljčno olje

Skoraj 70 hektarov meri posestvo na Crvenem vrhu pri Savudriji slovenskih podjetnikov Davorja

Dubokoviča in Uroša Gorjanca, na katerem rastejo drevesa oljk, mandljev, fig in veliko vinske trte – na

več kot sedmih hektarih. Poslovneža sta pred desetimi leti stopila v visoke škornje, v najem sta namreč

vzela degradirano gozdno zemljišče, opuščeno po požarih, »obogateno« s kamenjem in skalami, ter

zavihala rokave. Svojo drzno zamisel sta uresničila in spisala poslovno zgodbo o uspehu.

Oljčnih dreves sta posadila kar 14.000, nato še dva tisoč češenj,

šeststo figovcev in 650 mandljevcev. »Tako imamo pri nas obiranja

in trgatve za več kot pol leta. Začnemo s češnjami, končamo z

olivami,« pravi Davor Dubokovič.

Njuna osnovna dejavnost je pridelovanje oljčnega olja, pri čemer

sta izjemno natančna, strokovna in zahtevna. »Pridelujemo samo

visokokakovostno olje, na prvem ocenjevanju smo zanj prejeli 87

točk, letos že 90 točk, na kar smo zelo ponosni!«

Tudi vina (pridelajo jih v zamejstvu v Nabrežini pri tamkajšnjem

znanem vinarju Ediju Kantetu) iz grozdja trt na omenjenem

posestvu so vrhunska, malvaziji, merlotu in montepulcianu se je

pridružila še penina. Vina osvajajo medalje: sveža malvazija je

dobila srebrno medaljo Decanter, penina monte classico

bronasto ... Temu primerne so tudi cene vin, a poslovneža s

prodajo svojih vrhunskih pridelkov nimata zadreg – prodajo se

tako rekoč sproti.

»Kakovostno oljčno olje ni tisto, ki v prodajalnah stane nekaj

evrov in je ponavadi uvoženo iz Španije ali Grčije. Najboljša

kakovostna oljčna olja v Evropi stanejo od 20 do 30 evrov, v ZDA

pa 40 dolarjev in več.«

Znano pa je, da je le visokokakovostno oljčno olje zdravo in

zdravilno, med drugim v njem namočena šentjanževka zmanjšuje

kožnega raka (mažemo se pred sončenjem), z njegovim uživanjem

pospešujemo prebavo, znižujemo slab holesterol, nižamo krvni

pritisk, pomaga pri izločanju žolčnih kamnov in peska, krepi

odpornost telesa. Zato je oljčno olje že grški pesnik Homer imenoval

»zeleno zlato«, drevo oljko pa drevo bogov.

Besedilo in foto: Gorazd Bedrač

Na posestvu Monte Rosso oberejo po 4000 ton oliv na dan,

tudi znamenito istrsko belico.


41

Skok k sosedom

S posestva Monte Rosso se odpira čudovit panoramski razgled na Portorož in Piran.

»Le zakaj stoji ta stara hiša na sicer lepo urejenem posestvu Monte Rosso?« sprašujejo turisti in gostje. Davor Dubokovič pojasni, da je

nekoč to bila poštna postaja (pošto so prenašali golobi) in da jo nameravajo obnoviti in oživiti.


42

Novo na knjižnih policah

Iz knjigarne

Pretres: geopolitični razvoj sveta v preteklosti –

smernice za prihodnost

Slavni antropolog in sociolog Jared Diamond, dobitnik Pulitzerjeve

nagrade za knjižno uspešnico Puške, bacili in jeklo, je pri

dvainosemdesetih napisal novo knjigo, v kateri s svojo prepoznavno

zgodovinsko, geografsko in antropološko širino podaja osupljiv

vpogled v potek geopolitičnega razvoja sveta v preteklosti.

Na podlagi analize šestih držav in njihovega spopadanja s kriznimi

dogodki v preteklosti ponudi smernice za premagovanje sedanjih in

prihajajočih kriz posameznih držav in sveta kot celote.

Jared Diamond, sicer profesor geografije na Kalifornijski univerzi in

eden največjih zvezdnikov poljudnoznanstvene literature, nam zdaj,

ko se po vsem svetu porajajo krize, razkriva, zakaj so nekatere države

odpornejše in vzdržijo tudi strašanske pretrese.

Knjiga je izšla pri založbi Učila International, prevedel jo je Samo

Kuščer, uredila pa Branka Fišer.

Vse je v k*urcu: brezup v svetu preobilja

Živimo v zanimivem času. Gmotno nam še nikoli ni šlo tako dobro –

smo svobodnejši, bolj zdravi in premožnejši kot kdor koli v zgodovini

človeštva. A vseeno se nam zdi, da je vse nepopravljivo in obupno v

k*rcu – planet se segreva, oblast ni učinkovita, gospodarstva se

sesuvajo in vsi so nenehno užaljeni na twitterju.

V tem trenutku v zgodovini, ko imamo dostop do tehnologije,

izobrazbe in komunikacije, o kakršnih naši predniki niso mogli niti

sanjati, številne med nami preplavlja občutek brezupa. Kaj se dogaja?

Če lahko kdor koli poimenuje našo trenutno bolezen in jo pomaga

odpraviti, je to pisatelj Mark Manson v svoji novi knjižni uspešnici Vse

je v k*urcu.

Knjiga je izšla pri založbi Učila International, prevedel jo je Jernej

Zoran, uredila pa Branka Fišer.

Njeno izgubljeno cvetje

To je vznemirljiva pripoved o tem, kako nas lahko neizpovedane zgodbe

in tudi tiste, ki jih iz potrebe po golem preživetju ustvarimo sami, še

dolgo preganjajo. Devetletna Alice Hart odrašča v odmaknjenem,

idiličnem kraju med nasadi sladkornega trsa in morjem, kjer jo omamne

cvetlice, ki jih goji njena mati, skupaj s skritimi sporočili, ki jih nosijo v sebi,

varujejo pred očetovimi temačnimi izpadi. Ko ji tragedija za vselej

spremeni življenje, se Alice preseli k babici, ki je še nikoli ni videla in ki na

svoji kmetiji goji avstralske avtohtone cvetlice, kjer zavetišče najdejo tudi

ženske, ki so tako kot Alice izgubljene ali zlomljene.

Knjiga avtorice Holly Ringland pod naslovom Njeno izgubljeno

cvetje je uspešnica, izšla je že v 28 državah. Knjiga je dobila nagrado

Winner of the 2019 ABIA General Fiction Book of the Year Award, ki jo

podeljuje avstralsko združenje založnikov.

V slovenščino jo je prevedla Katja Bizjak, uredila jo je Špela Žakelj, izšla

pa je pri založbi Učila International.

D. P. B.

Slovenska turistična revija Lipov list, nadaljevanje

Turističnega vestnika, izhaja 2. teden v sodem mesecu

UDK 338,34+796,5(497,12), ISSN 0352-4353

December 2019

Izdaja:

Turistična zveza Slovenije

Naslov uredništva:

Turistična zveza Slovenije,Miklošičeva cesta 38/VI,

SI – 1000 Ljubljana, tel. 01/43 41 670, faks: 01/43 41 680,

info@turisticna-zveza.si, www.turisticna-zveza.si

Svet revije Lipov list:

Boštjan Luštrek, Iztok Pipan, Jure Sodja, Karmen Grebenc Burger

Transakcijski račun:

SI56 03100-1000010639

Naročilo na Lipov list oddate na info@turisticna-zveza.si

Celoletna naročnina je 32 evrov.

Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost se od glasila

obračunava DDV po 9,5-odstotni stopnji.


ZAKAJ MOJA

KUHARSKAŠOLA?

Kako povečati ugled gostinstva, kako opozoriti na lepoto in pestrost gostinskih

poklicev, kako dvigniti kulturo prehranjevanja in pitja, kako globlje predstaviti

slovenske sestavine, pridelovalce, jedi, povezane obrti, praznike in umetnost, kako

upravičiti sodobne tehnike priprave jedi, kako predstaviti dogajanje v zakulisju

restavracije, kako gostom podati pomen jedi za ohranjanje narodne identitete,

kako v Slovencih vzpostaviti samozavest in ponos v povezavi s slovenstvom?

Vsa ta vprašanja so se mi podila

po glavi že pred desetletjem. In sem

raziskoval, povezoval, nadgrajeval.

Ko sem začutil, da lahko veliko

predam naprej, smo postavili sistem

izobraževanja. Zgornja vprašanja so

postala cilji. Odgovori so bili na dlani.

Ko neko slabo prepoznavno dejavnost

povežeš z bolj prestižno, ji pridaš

nove pomene, ji povečaš ugled. Ko

povežeš gostinstvo z izobraževanjem,

nastane neka nova kakovost, saj se

gostinstvo predstavi kot panoga, za

opravljanje katere moraš imeti določena

znanja. Končno gostinstvo tudi zaradi

prizadevanj mnogih postaja resna,

cenjena dejavnost.

Pa saj obstajajo gostinske šole!

Seveda obstaja formalni sistem

izobraževanja za dijake in študente. Kaj

pa ljubitelji kuhanja, kaj pa predšolski

in osnovnošolski otroci, kaj pa študenti

v zrelih letih, profesionalci, ki hočejo

nadgraditi znanje, želijo pogled od

zunaj? Drugače je podajati zgodbe, ki jih

sam živiš in ustvarjaš, od katerih sam

živiš.

In smo se pripravljali. Določili smo

cilje, časovni načrt, vsebino, način

podajanja vsebin, način vključevanja

udeležencev v delovni proces, trenirali

smo v živo, nastopali drug pred drugim,

se popravljali, nadgrajevali … Ko smo bili

pripravljeni, smo začeli.

Prihajali so otroci od četrtega leta

starosti naprej. Pripravljali so kosila

za svoje starše, veliko zelenjave, pravi

noži, priprava pogrinjkov, novi okusi,

vonjave … »Ne, naš pa jé samo pomfrit

in pohančka,« so razlagali starši in se

čudili, ko je otrok z velikim ponosom

pojedel zelenjavno juho, file ribe, sadno

solatko, zelenjavo, solato … Saj jo je

vendar sam z veliko odgovornostjo

in zavzetostjo tudi pripravil. Ja, to je

mogoče.

Prihajali so kuharski navdušenci,

raziskovali lokalno, odkrivali skrite

pomene jedi, sestavin, dobaviteljev,

se navduševali nad novimi tehnikami,

triki, delili izkušnje, odhajali z novimi

poznanstvi, celo prijatelji, bogatim

znanjem in novimi spoznanji o pomenu

prehranjevanja in vseh odtenkov, ki se

skrivajo v njem. Vračajo se.

Prihajali so profesionalci, po pogled

od zunaj. In smo ga tudi mi dobili.

Prihajali so timi iz podjetij in s

kuhanjem gradili odnose v ekipi. Tudi

nam so pomagali.

Hvala vsem. Ogromno ste nas naučili.

Hvala vsem, ki z gosti delite svoje

prigarane, dragocene izkušnje, znanje in

poglede. Čedalje več nas je. Več ko nas

bo, boljši bomo.

Pa tujci prihajajo na kulinarične

počitnice. Čedalje več jih je … Gremo

naprej.

Informacije in rezervacije:

Vila Podvin

Mošnje 1, 4240 Radovljica

T (08) 384 34 70

E info@vilapodvin.si

www.vilapodvin.si

Vilapodvin

Gospodarsko razstavišče d.o.o., Dunajska cesta 18, 1000 Ljubljana | Več informacij na alpeadria.si

Alpe-Adria

31. sejem turizma, kampinga

in karavaninga

29. januar — 1. februar 2020

Gospodarsko razstavišče

VZPOREDNI DOGODEK:

Revija Lipov list, december 2019

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?