Revija Lipov list, junij 2020
- No tags were found...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
JUNIJ 2020 Poštnina plačana
pri pošti 1102 Ljubljana
dobre zgodbe v slovenskem turizmu
Intervju
Domači gost ne sme biti rezerva
Aktualno
Turizem po koroni
Potepanja
Park vojaške zgodovine
Namig za izlet
Po nove dogodivščine s konji
Foto: Matej Kolakovič
MOJA DEŽELA – LEPA IN GOSTOLJUBNA
Tekmovanje za
NAJ
Vabimo vse občine,
naj se prijavijo na tekmovanje
slovenskih krajev v urejenosti
in gostoljubnosti.
Več na: www-turisticna-zveza.si
urejen in
gostoljuben
kraj
2020
Predloge občin bo obravnavala posebna komisija
in na podlagi strokovnih meril izbrala kandidate,
ki se uvrstijo naprej v spletno glasovanje.
Glasovanje bo potekalo prek spletne strani
www.turisticna-zveza.si ter na facebooku.
Mnenje komisije in število glasov spletnega glasovanja bosta
merili za uvrstitev kandidatov na državno tekmovanje.
Strokovna komisija bo kraje obiskala v poletnih mesecih
in ocenjevanje zaključila v septembru.
Zaključek tekmovanja s podelitvijo priznanj najboljšim bo
13. oktobra v Laškem na Dnevih slovenskega turizma.
Prijave občin zbiramo do 7. julija
na e-naslovu info@turisticna-zveza.si.
Spletno glasovanje bo potekalo
od 9. do 19. julija 2020.
KAZALO
UVODNIK
3
INTERVJU 4–6
Domači gost ne sme biti rezerva
AKTUALNO 7–15
Gostinstvo in turizem po epidemiji
Smo ljudje vedno hodili na dopust?
Na počitnice z namigi, ki smo jih izbrali za vas
TURIZEM SMO LJUDJE 16–17
Prostovoljstvo je bogastvo družbe
POD DROBNOGLEDOM 18–19
V Planinski jami živi človeška ribica
TZS 20–23
Skrb za Ljubljansko barje
Osupljive naravne lepote Gorij
V SLOVENIJI NI DOLGČAS 24–25
POTEPANJA 26–29
Park vojaške zgodovine
Švicar – začetnik zdraviliškega turizma na Bledu
DIGITALNO 30–31
FOTO ZGODBA 30–31
ZELENI ZGLEDI 34–38
Ne spreglejmo svoje edinstvenosti
Čebelji turizem na Dolenjskem
Teden gozdov
NAMIG ZA IZLET 39–42
Po nove dogodivščine s konji
Odkrivali bodo lepote Slovenije
Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v prvi polovici avgusta
2020. Sporočila o novostih na območju delovanja vašega društva
in napovedi prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. julija
2020 na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si.
Drage bralke, spoštovani bralci!
Raziskujte, odkrivajte in spoznavajte majhen, z naravnimi biseri prekrit
košček Zemlje, ki je začrtan s slovenskimi mejami. Naša država vas letos vabi
v vsej svoji lepoti, turistični delavci so ponudbo prilagodili domačim gostom,
namesto tujcev po dolgih letih spet nagovarjajo sodržavljane.
Marsikateri vinar, znan po vrhunski žlahtni kapljici, kuhar, ki je doslej
kulinarične presežke z umetniškim pridihom pripravljal za tujce, pa tudi tisti,
ki so luksuzne nastanitve prodajali tujim gostom, so po epidemiji
koronavirusa spoznali, da je treba ponudbo prilagoditi domačinom. Turizem
se bo kljub težkim časom, ki so pred njim, spremenil, menim, da celo na bolje.
Spomnimo se le Ljubljane in Bleda, ki sta se zadnja leta dušila v turistih in se
spopadala s problemom množičnega turizma. Svet je postal tako majhen,
da smo kupili letalsko karto, ker je bila cena ugodna, ne da bi si zares srčno
želeli obiskati kraj, ki smo ga imeli zapisanega na zaprašenem spisku
dolgoletnih želja. Turizem je postajal instantna zadeva.
Slovenska turistična prihodnost ni tako zelo črna. Drago Bulc, turistični
novinar, sinonim za slovenski turizem, v intervjuju optimistično zre v obdobje
po koroni. Začetek bo težak, prizna, ampak niza dejstva, ki govorijo v prid
svetli prihodnosti: Slovenija je majhna, pretežno avtomobilska destinacija,
nimamo velikih hotelov in že nekaj let gradimo na ideji zelenega turizma.
Kriza nam je dala tudi odlično priložnost, da si zastavimo nove cilje in se
ponovno vprašamo, kakšne goste želimo privabiti v našo državo – tiste, ki
imajo le debelo denarnico ali morda intelektualce, ki trošijo zmerno,
odgovorno pa se obnašajo tudi do okolja. Na turizem je treba gledati kot na
dolgoročno gospodarsko panogo, ki seveda ustvarja in ohranja delovna
mesta, a tudi skrbi za to, da se iz turističnih krajev ne izselijo vsi domačini.
Menim tudi, da Slovenci nismo tako zelo mačehovski do svoje države, kot se
to pogosto prikazuje, saj se je že večkrat izkazalo, da lepote Slovenije
poznamo in cenimo. Redki so tisti Slovenci, ki niso pojedli vsaj dveh kremnih
rezin ob pogledu na Blejsko jezero, se z raftom vsaj enkrat spustil po
smaragdni Soči ali uživali v čofotanju v termalnih bazenih. Morda je bila
Slovenija res idealna destinacija za kratke vikend oddihe, ki so v hitrem
tempu življenja priljubljeni in potrebni, a je to dobra odskočna deska za
tedensko raziskovanje nekega območja.
Želim vam, da bi letošnje načrtovanje dopusta spremljalo pristno veselje –
takšno, ki smo ga poznali kot otroci, ko smo odštevali dneve pred odhodom
na poletni oddih in so bile naše glave polne navihanih zgodb in želja po
novih dogodivščinah. Junijsko revijo smo pripravili z mislijo na poletne
počitnice, zato vključuje širok izbor idej in namigov za poletne podvige, ter
preverili, kako se različni turistični ponudniki iz različnih slovenskih regij
pripravljajo na sprejem gostov po epidemiji.
Želim vam obilo poletnih radosti, čudovitih potepanj in poguma za
odkrivanje poti, ki vodijo v neznano.
Obilo užitkov pri prebiranju poletnih namigov.
Suzana Kozel, urednica
Kazalo / Uvodnik
4
Intervju
Foto: Suzana Kozel
Drago Bulc – sinonim za slovenski turizem.
Domači gost ne sme biti
rezerva
V slovenske domove je kot dolgoletni novinar in urednik prinašal iskrive turistične zgodbe. Poleg
številnih domačih in mednarodnih novinarskih in drugih priznanj je tudi dobitnik slovenskega
turističnega oskarja, kristalnega Triglava za vidne dosežke v turizmu. Njegov zgodovinski spomin seže
še v čase nekdanje skupne države, a najin pogovor se je ustavil v času po osamosvojitvi. Takrat je s strani
vladajočih prišel podoben poziv k pomoči domačemu turizmu kot po tokratni epidemiji koronavirusa.
Sediva na kavi v delu Ljubljane, ki je med privlačnejšimi
za turiste, slišiva pa le slovenski jezik. Kako nenavadno
je to za vas?
Zelo nenavadno je, vračam se v leto 1991, ko je bila situacija podobna,
a zaradi drugih razlogov. Mi je pa po svoje to obdobje všeč, ker zadnje
čase, pred epidemijo, v centru glavnega mesta nisi slišal več slovenske
besede. Videl sem tudi, da so se v mesto preselili lovci na denar, ki so
služili na različne turistične načine. To je že začenjalo kaziti podobo
sicer turistično vse bolj mednarodno priljubljene slovenske prestolnice.
Turizem dobesedno živite: osebno in poslovno. Kako
zelo vas je presenetilo, ko se je svet ustavil, turistični
tokovi pa usahnili?
Pri svojih 72 letih sem marsikaj doživel, hvala bogu, ne prave
vojne, čeprav smo krajšo vojno v Sloveniji imeli, ampak da se bo
zgodilo kaj podobnega, kot je koronavirus, si pa nisem mislil. Bile
so ebole, zike, sarsi, ampak to je bilo lokalno ali regionalno.
Res je, da je svet postal majhen, zelo poceni smo lahko
potovali med celinami, našo državo so preplavili turisti.
Je bila to normalna smer turističnega razvoja?
Turizem je prevladujoči fenomen sodobnega časa. Vsi potujemo.
Vendar je šlo predaleč. Že sam pri sebi sem opazil, da pretiravam,
in prisilni počitek mi je omogočil, da sem uredil določene stvari v
glavi. Turizem je postal neoseben. Zato se moramo v pokoronskem
obdobju vrniti k prvinskemu turizmu, v katerem je v ospredju
človek, ne dobiček.
Kako težko leto čaka turistične delavce, ki so sicer znani
po vztrajnosti, trdem delu, odrekanju?
Slovenija bo krizo v turizmu lažje preživela, ker je večina turistične
ponudbe v zasebnih rokah. Najbolj bodo prizadete velike potovalne
agencije in mednarodne hotelske verige, ponudniki križarjenja in
letalska podjetja. Mi pa vsega tega nimamo. Še to srečo imamo, da
smo obkroženi z državami, ki so razmeroma dobro prešle krizo,
razen Italije, pa še tam je imela obmejna pokrajina Furlanija Julijska
Krajina podobno situacijo kot mi. Res je, da so letalske povezave v
sodobnem svetu pomembne in potrebne za povezave z drugimi
celinami pa tudi z evropskimi državami. V slovenskem turizmu so
dobre letalske povezave še posebno pomembne za kongresni
turizem, ki bo pri nas za okrevanje potreboval največ časa. Imamo
pa srečo, da smo pretežno avtomobilska destinacija, saj imamo
razmeroma dobro povezavo z avtocestami in k nam lahko precej
hitro pridejo turisti z vseh koncev Evrope, predvsem iz Nemčije, od
Lipov list - Junij 2020
pomeni, da bomo denar nesli tja, kar bo imelo več pozitivnih
posledic: ljudje bodo ostali na podeželju, dostojno bodo preživeli,
predvsem obmejnim območjem bi morali dati več poudarka, saj
tam živijo tudi mladi, ne le stari. Turizem je večplasten. Prvo
obdobje pa bo pomembno, saj bodo Slovenci spet spoznali svojo
deželo.
Kako prepričati Slovenca, naj ostane doma, kaj mu je
treba ponuditi, kakšen gost je Slovenec?
Mi smo izredno zahtevni gostje, zelo dobro smo obveščeni o
cenah pa tudi o kakovosti ponudbe. Mi smo že skoraj taki kot
Nemci, ki tehtajo, koliko dobiš za svoj denar.
5
Intervju
Drago Bulc je navdušen smučar. Najlepše slovensko smučišče
je zanj Krvavec.
koder k nam pride na počitnice največ turistov. Izjemno močen
segment, ki bo v pokoronskem kriznem obdobju za Slovenijo vse
bolj pomemben, je tudi avtodomarski turizem. Lastniki avtodomov
pa so ljudje z nadpovprečno visoko kupno močjo, ki imajo
odgovoren odnos do okolja.
Vse sile so trenutno usmerjene v promocijo naše države.
Lahko posamezni državljan reši slovenski turizem?
Veste kaj, domači turist nikoli ne more rešiti turizma. Mi moramo
razumeti, da je slovenski turizem izvozna panoga. Bled, Portorož,
Kranjska Gora – to so destinacije, kjer je 90 odstotkov tujcev. Res
pa je, da domači gost lahko reši usodo recimo manjšeg kmečkega
turizma. Pomembno je tudi, da bomo obiskovali podeželje, saj to
Zgodovina se ponavlja, podoben poziv, naj Slovenci
dopustujemo doma, je prišel tudi po osamosvojitvi. Res
je, da so danes okoliščine drugačne kot takrat, pa
vendarle …
Veste kaj, malo je žalostno, da je domači gost vedno rezervni
turist. Dokler ljudje čutijo, da so rezerva ... Spomnim se, da se je
podobno že zgodilo, ko so v nekem hotelu rekli, da čakajo, da
pridejo Italijani. Denar je od vseh enak, sploh zdaj, ko imamo evro.
Človek čuti, če je dobrodošel. Leta 1991 sem opazil, da so bili
lokali, ki so bili spoštljivi do svojih gostov, takoj polni. Kakovost v
turizmu se najbolj natančno meri po gostih, ki se vračajo.
Država ravno v tem mesecu praznuje 29. rojstni dan.
Ne moremo reči, da je naš turizem spet na začetku, res
pa je, da potrebuje denarno in moralno spodbudo za
ponoven zagon. Na čem bi bilo treba graditi? Veliko
slišimo o butičnem turizmu.
Za krajši čas malo odpišimo butični turizem. Vsak turist, ki bo
prišel, bo dobrodošel. Dolgoročno pa moramo ohraniti butičnost,
Počitek med vzponom na Planino Šija nad Podljubeljem
Lipov list - Junij 2020
6
Intervju
ker se bodo turistični tokovi vrnili. Strateško se ne bi usmeril v
najvišji prestižni turizem, ampak bi ciljal na srednji višji sloj, to so
intelektualci: izobraženi, ki imajo dostojne prihodke, poleg tega
znajo ceniti in čuvati okolje in nam ne bodo smetili države. Jaz
pravim, da je Slovenija najlepša država na svetu. Mi moramo sami
z oblikovanjem ponudbe privabiti turiste, kakršne si želimo.
Med epidemijo ste imeli veliko časa, potovali ste lahko le
po spominih. Ste morda med brskanjem po starih
potovanjih naleteli na državo, po kateri bi se lahko
zgledovala Slovenija?
Jaz mislim, da imamo dovolj domačega znanja, tudi naši
strokovnjaki predavajo v tujini. O tem, da je naše znanje na visoki
ravni, pričajo številna mednarodna priznanja, ki jih dobivajo
organizacije STO, Turizem Ljubljana, Bled. Imamo dovolj znanja, le
vlada mora združiti vse te ljudi na enem mestu. Treba bi bilo
dobro razmislit o razvoju glamping turizma – to ni turizem za 365
dni, težko ga izkoristiš pozimi, tudi poletna neurja nam ne gredo
na roko. Kdo bi pa bil rad v hiški na drevesu, ko veter lomi drevje?!
Bolj sem naklonjen majhnim hiškam: nudijo udobje, lahko jih
ogrevaš in so uporabne vse leto. Dobiš več udobja in varnosti
pred skrajnimi vremenskimi pojavi. Imaš teraso, ko dežuje, in še
marsikaj. Slovenija ima dober koncept zelenega turizma. Veseli
smo lahko, da nismo tako zanimivi za tuji kapital, ker bi nam
pozidali okolje, kot se je to zgodilo denimo s Španijo.
Koliko časa bo potrebovala Slovenija, da bo prišla nazaj
na turistični razcvet preteklega leta?
To je vprašanje za milijon dolarjev. Upam, da vsaj Ljubljana in Bled,
ki sta se na vrhuncu sezone soočala s preveliko gnečo turistov, ne
bosta prišla na isto raven. Jaz mislim, da bo najdlje potreboval
Drago Bulc zelo rad raziskuje Belo krajino.
kongresni turizem – tri leta. Naslednje leto imamo sicer dobre
možnosti za promocijo. Predsedujemo Evropi in naši politiki imajo
možnost, da se srečanja organizirajo na ravni celotne države, ne
samo na Brdu. Slovenski politiki so lahko z denarjem
davkoplačevalcev najboljši promotorji. To je ravno pravi čas.
Kam po Sloveniji pa bo vas vodil radovedni popotniški
duh, imate načrte za poletje?
Jaz moram reči, da bom šel najprej v Belo krajino. Tam imam
prijatelje, res pa je, da tudi drugod v Sloveniji ne poznam vsakega
kotička. Zato me npr. že dolgo časa mika Zasavsko hribovje.
Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info.si
Suzana Kozel
Na trgatvi svojih trt v 'vinogradu slavnih' na Maleku, Jeruzalem
Lipov list - Junij 2020
Foto: Pexels
7
Aktualno
Gostinstvo in turizem po
epidemiji
Štiri turistične ponudnike z različnih delov Slovenije smo vprašali, kako močno so jih prizadele posledice
omejitev zaradi epidemije, kako so se prilagodili nastali situaciji, katere previdnostne ukrepe izvajajo, odkar so
spet odprli svoja vrata, ter česa vse se bojijo v letošnji okrnjeni poletni sezoni.
Vino Kupljen Jeruzalem – Svetinje
»Pretekli čas je bil precej težaven, saj prodaje vina skorajda ni bilo,
gostov v Taverni tudi dolgo ne, fiksni stroški obdelovanja vinograda,
dela v kleti, polnjenja letnika 2019 pa ostajajo enaki kot prejšnja leta.
Zaposlene smo za dva meseca poslali na čakanje, odpuščali nismo,
kuharji so razvijali nove recepte, lotili pa smo se tudi nujnega
investicijskega vzdrževanja,« pravi Samo Kupljen, Vino Kupljen
Jeruzalem – Svetinje, kjer nudijo prenočišča, vinske degustacije v
vinoteki in okusne domače jedi v Taverni, svoji restavraciji. »Razmere
so nas poslovno precej prizadele, saj doma večino vina prodamo v
restavracijah, gostilnah in hotelih, ki so bili v glavnem dva meseca in
pol zaprti,« nadaljuje in doda, da so si sicer tako kot že prej pomagali
z dostavo, aktivneje sodelovali s svojim ekskluzivnim distributerjem
vina – Vina Koželj, Hiša dobrih vin in okrepili predstavitve na družabnih
omrežjih. Pravi, da so, tako kot ostali vinarji Združenja družinskih
vinogradnikov, zaprosili tudi za podporo vinskemu sektorju s
strani Agencije za kmetijske trge.
V Jeruzalemu izvajamo vse previdnostne
ukrepe NIJZ, pravi Samo Kupljen.
Taverno Kupljen v Svetinjah v Prlekiji so zaradi velike terase lahko
odprli že 4. maja, sobe pa teden dni pozneje. »Izvajamo vse
previdnostne ukrepe NIJZ,« pove, »občasno pa imamo težave z
nespoštovanjem le-teh s strani gostov. A domači gosti iz bližnjih
krajev se v Taverno vendarle počasi vračajo,« zagotavlja. »Obisk po
karanteni je še vedno precej manjši, posebno med tednom in ob
slabšem vremenu, ko se močno čuti izpad tujih gostov. Teh zaradi
zaprtja meja ni, tako večino predstavljajo domači redni gostje. A
zaradi naše dobre ponudbe na Bookingu in Tripadvisorju je bilo
doslej kar 75 odstotkov gostov naše Taverne iz tujine. Močno smo
odvisni od tujih gostov oz. odprtih meja. Seveda pa močno
upamo, da nas bodo vedno bolj prepoznali tudi domači gosti, saj
je Prlekija oz. destinacija Jeruzalem kot zelena speča Trnuljčica, ki
se jo počasi odkriva,« nas povabi v njihovo regijo. »Pri nas se lahko
'zaposlite' s številnimi aktivnostmi – od obiskov vinskih kleti
jeruzalemskega vinorodnega okoliša, pohoda po slovenski
Jakobovi poti – slovenskem Caminu, do obiska Ormoškega gradu
Lipov list - Junij 2020
8
Aktualno
in naravnega rezervata Ormoške lagune, lahko se kopate v
številnih naravnih termah, degustirate jeruzalemsko bučno olje,
kolesarite z električnimi kolesi med vinogradi, v bližini pa je tudi
zadnji delujoči mlin na Muri ... Več informacij lahko najdete na
novi spletni strani Destinacije Jeruzalem: https://www.jeruzalemslovenija.si/.«
Za konec pove, da se sicer bojijo morebitnega drugega vala
pandemije, a ostajajo optimistični, z veseljem pričakujejo večji obisk
domačih gostov, upajo pa tudi, da se bodo meje odprle in jih bodo
lahko spet obiskovali tudi tuji gostje.
Kmetija Ježek
Turistična kmetija Ježek na obrobju Ljubljane nudi prenočišča,
domačo ekološko hrano, predvsem pa organizirajo dogodke za večje
skupine ljudi. Ob krizi se srečujejo predvsem z negotovostjo, ker so
bili v času epidemije popolnoma zaprti, pa seveda tudi z izpadom
dohodka. »Večina stvari ni bila odvisna od nas, pravila so bila v rokah
države,« poudarjata zakonca Zaviršek, ki vodita kmetijo. O spremembi
dejavnosti sicer ne razmišljata, saj to ni nekaj, kar bi lahko spremenili
Na turistični kmetiji Ježek se srečujejo z negotovostjo, ker so
bili v času epidemije zaprti.
čez noč, si pa vsaj delno, skupaj z drugimi okoliškimi kmetijami,
pomagata s prodajo zabojčkov z domačo zelenjavo, jajci in sirom.
»Trenutno je najpomembnejše, da nas podprejo domači gostje. Naša
ponudba namreč kar 50-odsototno sloni na obisku tujih gostov,
njihov prihod pa je seveda vezan na odprtje meja. Enak začarani krog
se pojavi pri kmetijski dejavnosti, za katero je potrebna določena
investicija, ki je trenutno nimamo zaradi upada turističnega dela,«
pravita. »Kako se bodo stvari odvijale naprej, ne vemo. V zadnjem
majskem tednu smo sicer ponovno zagnali dogodke in prenočitve,
upamo pa, da nas bodo ljudje tudi v prihodnosti obiskovali, tako kot
so nas do zdaj,« povesta.
Kmetija Medljan – slovenska Istra
Kmetija Medljan vabi s prenočišči, domačimi istrskimi jedmi in
možnostjo jahanja njihovih konj. »Kriza zaradi karantene je našo
dopolnilno turistično dejavnost popolnoma ustavila,« pove Marina
Ogrin, in doda, da dela na kmetiji sicer nikoli ne zmanjka, zato so čas
s pridom izkoristili za prenovo in intenzivnejše delo na vrtu, v
sadovnjaku, oljčniku. »A najbolj obiskan je naš gostinski del prav
pomladi in jeseni, ko lokalni in ostali gostje pri nas radi obedujejo. V
poletnih mesecih pa je naša glavna dejavnost oddajanje apartmajev
ter sob pretežno tujim gostom, ki seveda iščejo morje, a si želi biti
nastanjeni daleč od mestnega hrupa v sproščenem ambientu,«
pojasni, po kateri plati jih bo izpad obiska najbolj prizadel.
»Strežbo jedi in pijače smo zato pričeli takoj po sprostitvi ukrepov in
prva dva vikenda po prvomajskih praznikih je bilo pri nas ponovno
živahno kot že dolgo ne. Občutiti je bilo mogoče veselje ljudi, da
lahko spet osebno pokramljajo in se sprostijo,« pravi in doda, da so
nastanitveni del odprli v tretjem majskem tednu, pri tem pa
upoštevali priporočila NIJZ. »Ker smo majhni in imamo veliko
zunanjega prostora, gosti pa imajo ločene vhode v bivalne enote, pri
tem ne vidimo posebnih težav. Prav tako so nastanitvene enote
opremljene z materiali, primernimi za temeljito čiščenje oz.
razkuževanje.«
Na kmetiji Medljan so čas med korono izkoristili za prenovo in delo na vrtu.
Lipov list - Junij 2020
9
Aktualno
Domači gostje so dobrodošli, pravijo na kmetiji Medljan.
Kljub temu pa je prihajajoča poletna sezona zanje, tako kot še za
marsikoga, velika uganka. »Gostje, ki so dopust pri nas rezervirali in
ga bili prisiljeni preklicati, nam pišejo z velikim obžalovanjem ter
obljubljajo, da nas bodo zagotovo obiskali drugo leto. Želja po novih
doživetjih in oddihu je sedaj še močnejša, a previdnost in strah pred
nepredvidljivimi situacijami seveda prevladujeta,« opisuje Marina
Ogrin. »Izpada obiska tujih gostov pa z obiskom domačih zagotovo
ne bomo mogli nadomestiti, saj je povprečna doba bivanja tujih
turistov v poletnih mesecih 10 dni, domači pa se v domovini
praviloma odločamo za več kratkih oddihov, saj veliko krajev
obiščemo že z dnevnimi izleti. Kljub temu si veliko obetamo od
lokalnih in stalnih gostov naše gostilne. S strani turističnih združenj in
lokalnih ponudnikov se namreč krepi zavest, naj spodbujamo
lokalno,« zaključi in doda, da so sicer zaprosili tudi za pomoč,
namenjeno kmetijam z dopolnilno dejavnostjo, pri čemer jim bodo
delno povrnili izpad prihodkov.
Turistična kmetija Kabaj – Goriška Brda
Na domačiji Kabaj uživajo, ki imajo radi vino, briško kulinariko, nudijo
pa tudi možnost prenočitve. Pravijo, da so se kriznim razmeram
prilagodili in spremembe vključili v svoj ritem, kar na kmetiji ni težko,
saj dela nikakor ne zmanjka. »Dobra stran ukrepa 'ostani doma' je bilo
preživljanje časa z družino. Skupaj smo obdelovali vinograde, urejali
notranjost prostorov in okolico ter po dolgih letih posejali in zasadili
Kulinarika pri Kabajevih bo tudi letos obarvana z zelenjavo,
pridelano na domačem vrtu.
vse vrste zelenjave in vrtnin, kar bomo s pridom uporabili v kuhinji, tudi
za goste,« pravi Katja Kabaj Morel. »Odpuščali nismo, le kuharja smo
dali na čakanje, a je zdaj že nazaj na delu. Seveda smo v skladu z
zakonom tudi mi 12. marca zaprli tako namestitveni del kot restavracijo.
Slednjo smo ponovno odprli 16. maja, sobe pa 22. maja, seveda še
vedno upoštevajoč preventivne zdravstvene ukrepe, ob katerih pa
goste tudi vnaprej opozorimo o zaščitni opremi in obnašanju, namestili
smo opozorilne letake in dezinfekcijska sredstva,« pojasni in doda, da
se jim seveda pozna stoodstotni upad v času karantene ter za celotno
sezono odpovedane rezervacije tujcev. »To vsekakor vpliva na naše
finančno stanje, saj vseh terminov ne bomo zapolnili samo z domačimi
gosti. Ni nam povsem jasno, kako bo država pomagala v tej smeri, ker
je v turizmu že nastala velika gospodarska škoda in bomo posledice
čutili še najmanj do drugega leta, če se ne bo kaj ponovilo. Občutno se
nam pozna tudi izpad obiska poslovnih partnerjev iz tujih držav,«
pojasni. »Ob dejavnosti vinarstva imamo v glavnem tuja tržišča, torej
smo vezani na izvoz. Posledično imamo precej obiska gostov iz ZDA,
Kitajske, Koreje, Japonske, ki so ljubitelji našega vina in želijo obiskati in
doživeti kraj, kjer se vino rodi. Upamo sicer na dobre domače goste, ki
bodo to znali ceniti, ko se meje ponovno odprejo, pa, da bodo tujci
znova obiskali naše kraje. Ne vem, kaj lahko pričakujemo. Vsekakor pa
ne bo obiska preteklih let,« zaključi.
Mateja Blažič Zemljič
V Goriških Brdih že občutijo izpad obiska poslovnih partnerjev iz tujih držav.
Lipov list - Junij 2020
10
Aktualno
Smo ljudje vedno hodili na
dopust?
Čeprav počitnice ali potovanja v drug kraj z namenom uživanja in sprostitve niso nov trend, se je koncept
oddiha, kot ga poznamo danes, razvil v zadnjih dveh stoletjih.
Peš, na konjih ali vprežnih vozovih, pozneje pa tudi s čolni in ladjami
so radi potovali že v času starih civilizacij. Egipčani, Grki in Perzijci so
potovali predvsem v kraje, kjer so lahko trgovali in plačevali s svojo
valuto, za Grke je bilo pomembno tudi sporazumevanje v svojem
jeziku. Ceste so bile že okoli 2400 let pred našim štetjem, v času
Asirskega imperija, dobro označene in so omogočale mirno
potovanje s kočijami. A prvi znani dopustniki v najmodernejšem
smislu so se pojavili v starem Rimu. Ti popotniki so od vseh
predstavnikov antičnih civilizacij največ potovali. Vzeli so si čas za
odmik od dnevne rutine, da bi v čim večji meri izkoristili tuje dežele
in uživali na obalah imperija, ki se je v zlati dobi razširil tudi na
območja antične Grčije. Imeli so dobro označene ceste, počitniške
domove, gostilne in celo popotniške vodiče, ki so jim povedali, kje
so najboljša mesta za počitnikovanja. Tovrstne počitnice sta
omogočila mir in blaginja cesarstva. Premožnejši Rimljani so si v
bližini italijanske obale ali gora gradili počitniške vile. Ob propadu
rimskega imperija je za okoli 1000 let zamrl tudi tovrstni turizem.
Ker so na popotnike prežali najrazličnejši roparji, so bile ceste
nevarne za potovanja.
O evropskih turistih se ponovno začne govoriti v srednjem veku.
Takrat so romarji potovali predvsem zaradi duhovnih razlogov. A
korenine sodobnega dopusta je laže zaslediti ob dveh fenomenih –
vzponu Grand Toura ('velike turneje') in evropskem zdraviliškem
sistemu iz poznega 16. stoletja. Na veliko turnejo so hodili mlajši
moški iz bogatejših slojev angleškega plemstva, da bi spoznali
kulturo in življenje drugih evropskih držav. Na potovanju, ki je
Lipov list - Junij 2020
običajno trajalo leto do tri, jih je spremljal mentor. Tovrstna potovanja
so bila vse do 18. stoletja del idealne izobrazbe in življenjskega sloga
družbene elite ter pomemben vir opisne in domišljijske literature ter
umetnosti. Pozneje se je tradicija razširila tudi med mladino iz drugih
držav, posebno v skandinavske države, Rusijo in do določene mere
tudi Nemčijo.
Do naslednje velike spremembe v zgodovini turizma je prišlo v času
industrijske revolucije. Zaradi dela se je vse več ljudi preselilo v mesta,
v manjša stanovanja, in življenjski slog prebivalcev, ki so po novem
delavnike preživljali v tovarnah, se je povsem spremenil. Prostih dni,
ki so bili odvisni od števila cerkvenih praznikov, je bilo vse manj in
počasi se je razvilo počitnikovanje, kot ga poznamo danes. Morska
letovišča in topliški turizem sta zacvetela med poletjem, ko so
tovarne za teden dni zaprle vrata in delavcem omogočile, da so si
privoščili zaslužen dopust.
11
Aktualno
Pa danes? Navade turistov se spreminjajo hitreje kot kadarkoli prej.
Če so družine v preteklih letih množično hodile na tedenske ali
dvotedenske počitnice na morje, so danes vse bolj priljubljeni vikend
oddihi. Tudi avto ni več prva izbira za način potovanja. Vse več mladih
se odloča za javni prevoz ali vse bolj ugodne letalske povezave.
Turizem in turistične ponudbe se nenehno spreminjajo in prilagajajo
na novo nastalim zahtevam obiskovalcev.
Čas novih izzivov
Turizem trenutno preživlja zelo težke čase. Zaradi koronavirusa so
brez dohodkov ostale turistične agencije, številni ponudniki storitev
in namestitev pa tudi vsi vodniki in sodelujoči v turizmu. Takšnega
upada prihodkov ni mogel predvideti nihče. Čeprav bo izgube težko
ali nemogoče nadomestiti, lahko s svojo izbiro počitnic in
preživljanjem prostega časa panogi močno pomagamo. Vlada v
tretjem 'protikoronskem' paketu ukrepov med drugim predvideva
turistične vavčerje za vse državljane. Ker letos ne moremo računati
na velik obisk tujih gostov, želijo s tem ukrepom pomagati ljudem do
dopusta in spodbuditi potrošnjo v domačem turizmu. Pa tudi sicer,
če vevčarjev ne bi dobili, imamo v Sloveniji odlično ponudbo, dane
razmere pa so spodbuda, da svojo državo bolje spoznamo. Tudi
podeželje, ki ga ne poznamo tako dobro, bogato kulinariko, ekološki
turizem in urejenost naše države. Možnosti za preživljanje prostega
časa ob rekah, jezerih, morju, gorah, jamah je pri nas veliko. Samo
pomislite, kaj vas zanima, in se odpravite na pot.
Anja Ciglarič
Foto: Pexels
Lipov list - Junij 2020
12
Foto: Nature's Ways Bovec
Aktualno
Na počitnice z namigi, ki
smo jih izbrali za vas
Naj bo letos drugače. Če se nam velikokrat mudi v tuje kraje, letos ne spreglejmo bogatih naravnih in kulturnih
znamenitosti, ki jih ponuja domača dežela.
Za aktivne počitnice s pravo mero adrenalina v Bovec
Bovec ponuja veliko aktivnosti na prostem – od kolesarstva,
pohodništva, raftinga, kanjoninga, kajakaštva, padalstva in še in še. V
objemu čudovite narave v dolini reke Soče boste našli veliko športnih
agencij, tujih in domačih: »Toplo priporočamo, da gostje, ki pridejo k
nam na počitnice, izberejo lokalce. Razlog je preprost – smo najboljši
v tem, kar počnemo, tu živimo in delamo že vrsto let,« svetuje Teo
Žagar, vodnik kanjoninga in raftinga v agenciji Nature's Ways Bovec.
Turiste vabijo s pestro ponudbo in kakovostnimi storitvami. Zaradi
bistre smaragdne lepotice in želje po adrenalinu sta med najbolj
priljubljenimi kanjoning in rafting. Nekaj je dnevnih turistov, a ker se
večina gostov do Bovca vozi kar nekaj časa, pri njih običajno ostanejo
tri dni. »Veliko agencij želi goste pridobiti z nižanjem cene storitev,
kar pa ni najbolje za nas, ki si prizadevamo dvigniti kakovost storitve
na višjo raven. Poceni pa ni najbolje,« je kritičen Žagar. »Morda bodo
gostje plačali za izlet malce več, toda če želijo, da je njihov izlet zares
sanjski, bi želeli imeti popolno opremo in profesionalnega vodnika z
večletnimi izkušnjami. Za nas in naše goste je kakovostna storitev
velikega pomena, varnost pa na prvem mestu. Pri ponudniku je treba
zato vedno preveriti, kako bo izlet potekal, predvsem pa, kdo bo
vodnik in kakšno opremo se dobi za izlet,« še svetuje. Natures Ways je
tudi ena redkih agencij, pri kateri imajo vodniki licenco za kanjoning
pri Soteskarski zvezi Slovenije, ki je mednarodno priznana
organizacija.
Preživite dan kot pravi slovenski kmet
Imate dovolj nenehnega hitenja in vsakodnevnega stresa? Pobegnite
na slovensko podeželje in začutite podeželsko idilo. Na značilnih
Foto: Nature's Ways Bovec
Foto: Farm Life Slovenia
Pri ponudniku je treba preveriti, kdo bo vodnik in kakšno
opremo se dobi za izlet.
Preizkusite se v različnih kmečkih opravilih!
Lipov list - Junij 2020
13
Aktualno
Obiskovalci lahko spoznajo rutino življenja na kmetiji.
slovenskih kmetijah se lahko preizkusite v različnih kmečkih opravilih,
otroci pa lahko uživajo v družbi domačih živali. Ponudba je seveda
sezonska: »Preizkusite se lahko v sekanju drv, košnji trave s pravo
koso, molzenju koz, ličkanju in mletju koruze, pobiranju kokošjih jajc,
delu na polju, pripravi kruha, čebelarstvu in še veliko več,« našteva
Simona Sovič iz potovalne agencije Farm Life Slovenia. Obiskovalci
lahko od blizu spoznajo, kakšna je rutina življenja na kmetiji in kaj vse
je treba postoriti čez dan. Letos se boste lahko družili na kmetiji
gospodarja Antona v Dolu pri Ljubljani, kjer vas bodo začarali z
domačimi okusi in pridelki, ki pridejo tako rekoč z vrta na mizo.
V osrčje Bloške planote vabijo z leseno idilo
Tukaj so doma mir, neokrnjena narava in topli ljudje. Senca
borovcev, domače jedi, vroči kotel in osvežitev v jezeru pa
zagotavljajo popoln oddih za vso družino. Bloško jezero zaradi
svoje lepote že samo po sebi privablja enodnevne izletnike, ki se
Foto: Glamping Bloke
Foto: Farm Life Slovenia
Lične lesene hiške so plod domačega dela.
Lipov list - Junij 2020
14
Aktualno
Foto: Glamping Bloke
V sobi pod zvezdami lahko prespite pod milim nebom.
tukaj radi sprehajajo, kolesarijo, kopajo, obiščejo muzeje ali jame.
Letošnje poletje bodo goste vabili s tematskimi večeri in z njimi
povezano kulinariko. »Ljudem želimo ponuditi nekaj več,« pojasni
Simona Sernel iz Glampinga Lake Bloke. »Naša ponudba je
namenjena prav vsem, od mladih družin z otroki do starejših ljudi in
parom. Vsem, ki želijo naravo, mir in tišino. Tukaj lahko prespite v
lesenih hiškah iz borovega, smrekovega in češnjevega lesa iz bližnje
okolice. Hiške so edinstvene, prav tako skulpture medvedov, ograje,
gugalnice in ostalo vrtno pohištvo. Vse je delo domačih rok
lastnika,« razlaga Simona. Zajtrke bodo letos postregli v košarah,
tako da bo lahko imel vsak piknik pri svoji hiški. »Največja zanimivost
oziroma najnovejša pridobitev, ki jo imamo, pa je soba pod
zvezdami. To je prostor s teraso, ki ima svoj jaccuzzi, savno, kopalnico
in sobo s posteljo, ki jo lahko potisnete na vodilih na teraso in spite
pod milim nebom, pod zvezdami. Počivate lahko na lesenih
počivalnikih in se nadihate svežega zraka,« pripoveduje. Povezanost
med človekom in naravo se tukaj vidi že na daleč.
Obiščite biser klasičnega krasa – Park Škocjanske jame
Najlepši del parka predstavlja splet enajstih jam, udornic, ponorov,
ki jih poznamo pod skupnim imenom Škocjanske jame. »Skozi
Škocjanske jame je organizirano vodenje v spremstvu vodnikov,
režim vodenja pa je prilagojen situaciji,« pojasnjuje Jana Martinčič
iz Parka. »Doživetje Škocjanskih jam je tako še bolj pristno, saj so v
tem času skupine manjše, tako da lahko vsak gost komunicira z
vodnikom. Glede na letošnjo situacijo goste vabimo tudi s
promocijsko akcijo, ki smo jo pripravili skupaj s Parkom vojaške
zgodovine in Kobilarno Lipica. V tej akciji vsak gost, ki obišče eno od
teh treh lokacij, dobi 25-odstotni popust za obisk naslednjih dveh
lokacij. Sodelujemo pa tudi z okoliškimi turističnimi ponudniki.« V
Parku lahko doživite edinstveno Šumečo jamo, skozi katero teče
reka Reka. Gre za del Škocjanskih jam, ki predstavlja enega največjih
podzemnih kanjonov na svetu. Dolg je več kot 2,5 km, širok tudi do
60 m in visok do 146 m. Park je izjemno bogat tudi z različnimi
Foto: Borut Lozej/www.slovenia.info.si
Škocjanske jame spadajo med največje bisere na svetu.
Lipov list - Junij 2020
živalskimi in rastlinskimi vrstami. Tukaj se lahko nadihate svežega
zraka in uživate v vonju po gozdu in travniškem cvetju. Park ponuja
tudi razglede na Veliko in Malo dolino, ki sta eni večjih udornih
dolin pri nas. Skozi obe dolini teče reka Reka, preden ponikne v
podzemlje. V Parku pa lahko vidite veliko kulturnih spomenikov in
spoznate bogato zapuščino prednikov.
Škocjanske jame so najpomembnejši podzemni pojav na Krasu in
v Sloveniji, po mnenju mednarodne strokovne javnosti pa sodijo
med najlepše bisere na Zemlji. Od leta 1986 so vpisane na
Unescov seznam svetovne dediščine in so še vedno edina
slovenska znamenitost, ki so na tem prestižnem seznamu vpisane
kot samostojna naravna dediščina.
Po novo znanje in gurmanske užitke v najstarejšo družinsko
oljarno pri nas
Oljarna Kocbek, kjer še vedno uporabljajo mlin tako kot leta 1929
in še vedno obdelujejo olje na enak način kot takrat, bo kmalu
zasijala v novi podobi. Gradbena dela se bližajo koncu in za
poletje načrtujejo bogat turistični program. Gostje si lahko ob
obisku sami pridelajo bučno olje. »Na ta način spoznajo sam
proces, zgodovino buč, izvedo vse o pogojih uspevanja buč,
načinu pridelave in predelave ter okušajo domače, lokalne
dobrote. Na koncu si bodo lahko domov odnesli svojo steklenico
bučnega olja s personalizirano etiketo,« razkrivajo svoje načrte v
oljarni. »Gostom že sedaj predstavimo različne vrste olja, jih
poučimo, kakšne so razlike med rafiniranimi in nerafiniranimi,
kolikšne točke dimljenosti imajo, kako jih lahko uporabljamo v
kuhi in katere pozitivne lastnosti imajo,« razlaga Gorazd Kocbek,
Foto: Oljarna Kocbek
Bučno olje sodi med luksuzne izdelke.
predstavnik tretje generacije, ki je zgodbo o domačem olju
ponesel v svet. Spoznal je, da bučno olje v 21. stoletju sodi med
luksuzne izdelke, na gurmanske krožnike in v čokolado, ne le na
solato. Njihovi izdelki tako niso poznani in cenjeni le doma,
Pomurska regija tudi po njihovi zaslugi postaja svetovno
prepoznavna destinacija: »Poznajo nas tudi v ZDA, Rusiji, na
Tajvanu, Japonskem, Kitajskem, v Združenih arabskih emiratih in
drugih deželah, kamor izvažamo svoje olje. Vse od domačih kuhinj
do restavracij z Michelinovo zvezdico, najdete pa ga tudi v
restavraciji At.mosphere v Dubaju, ki je v 122. nadstropju stavbe
Burj Kalifa najvišja restavracija na svetu,« razlaga njegova soproga
Mihaela.
Anja Ciglarič
15
Aktualno
Foto: Oljarna Kocbek
Začetki oljarske tradicije v Prekmurju sežejo v črno-bele čase.
Lipov list - Junij 2020
16
Foto: osebni arhiv
Turizem smo ljudje
Ob zaključku projekta Park
Prostovoljstvo je bogastvo
družbe
»S prostovoljstvom posameznik raste,« je prepričan 65-letni Vojko Mihelj, ki je prostovoljstvu zapisan že vse
od srednješolskih dni. »Domačini se običajno premalo zavedamo, kako zanimivi so naši kraji za obiskovalce in
koliko koristnih idej je med našimi ljudmi. In ker le redke najdejo pot do uresničitve, so povezovanje in timsko
delo v društvih idealna priložnost za pozitivne spremembe,« pravi.
Za turizem na podeželju je ključno medgeneracijsko sodelovanje
in prostovoljsko delo: »Domačini smo tisti, ki poskrbimo za
urejeno okolje in pestro dogajanje, ki bogati življenje nam in
hkrati privablja obiskovalce, da skupaj z nami uživajo v sadovih
našega dela, spoznavajo tradicijo, kulturo in vaško idilo,« razlaga
Vojko. Le zadovoljen in motiviran domačin lahko po njegovem
mnenju prijazno sprejema in tudi gosti domače in tuje turiste.
Za Vojka Mihlja je prostovoljsko delo hobi
Vojko Mihelj, novopečeni upokojenec in dedek, živi v Knežaku,
čudoviti vasi na Zgornji Pivki, ki jo večina opazi, le ko jo prečka na
poti proti Kvarnerju. Univerzitetno diplomirani ekonomist je
večino delovne dobe delal na zahtevnih vodilnih in vodstvenih
položajih, zadnjih 17 let kot direktor zdravstvenega doma.
Angažiran, požrtvovalen, zagnan, je le nekaj pridevnikov, s
katerimi bi ga lahko opisali. Čeprav je prostovoljsko delo zanj
hobi, ga jemlje resno in odgovorno. Zapisal se mu je že kot
najstnik. V dijaških letih je vodil domsko skupnost v Dijaškem
domu Koper in mladinski aktiv v domači vasi. V študentskih letih
in pozneje je aktivno deloval v stanovskih društvih in lokalni
politiki občin Postojna in Ilirska Bistrica. Dvanajst let je bil
predsednik KS Knežak, danes pa je bolj ali manj aktiven v kar 13
društvih, klubih in drugih organizacijah na lokalni, regionalni in
državni ravni. Tudi v turizmu, že dobrih 20 let. »Začelo se je z
urejanjem domače vasi, povezovanjem z drugimi turističnimi
društvi in sodelovanjem v TZ Brkini, Kras, Notranjska, ki združuje
več kot 25 društev iz 10 občin tega območja,« razlaga. Je tudi
član UO TZS in Sveta za razvoj TDO pri TZS, kjer je zadolžen za
krepitev regijske TZS in povezovanje turističnih društev z
obalnega območja. Veseli ga, da pri svojem prostovoljskem delu
spoznava veliko novih ljudi in dobrih praks. Je tudi lokalni
turistični vodnik za območje Zelenega krasa. Za druge hobije mu
časa zmanjkuje, a rad potuje (najbolj pri srcu mu je Afrika), zbira
stare fotografije in druga gradiva, vezana na domačo vas in ljudi,
obiskuje kulturne in druge prireditve, sprošča pa se na sprehodih
po čudoviti okolici in ob fotografiranju.
Društvo PIŠKOTEK šteje za spomenik svojemu delu
Kot predsednik KS Knežak je že v devetdesetih letih prejšnjega
stoletja začutil zanimanje krajanov: »Želeli so delati tudi na
razvoju turizma, tako je iz študijskega krožka Uredimo in
Pri gradu Kalc je vedno pestro.
Lipov list - Junij 2020
polepšajmo naš kraj nastalo Društvo PIŠKOTEK, ki sem ga vodil 15
let. V tem času se je življenje na vasi povsem spremenilo. Z
marljivimi člani smo pripravili veliko prireditev, ki so postale
prepoznavne in tradicionalne ter so iz leta v leto privabljale več
obiskovalcev. Še vedno imamo tako imenovane aktivne sprehode,
na katerih ob hoji v manjših skupinah čistimo in urejamo
pohodniške poti in skrite steze.«
Vojko zagovarja t. i. 'multifunkcijska društva' na podeželju, kot jim
pravi sam, saj pri različnih aktivnostih običajno sodelujejo isti
ljudje. Društvo PIŠKOTEK je bilo eno prvih tako registriranih v
Sloveniji, postalo pa je pravi inkubator novih društev, saj se je v
tem obdobju v bližnji okolici registriralo več kot 10 novih društev
z različnimi programi. A kljub uspešnemu delu in številnim
priznanjem so društvo ukinili. Aktivni člani danes nadaljujejo
delo v okviru sekcije Seniorji pri KŠTD Tabor Kalc 1869 Knežak.
17
Turizem smo ljudje
Priznavanje pomena društev, povezovanje in partnerstva so
nuja
Z aktivnim delom (član Programskega sveta) v Regionalni
destinacijski organizaciji (RDO), ki deluje v okviru RRA Zeleni kras
in LAS Od Snežnika do Nanosa (član upravnega odbora), se trudi
za močnejše sodelovanje: »Vsaka od teh organizacij deluje po
svoje, čeprav imajo podobne programe in skupne cilje, ki bi jih
bilo ob večjem sodelovanju laže doseči«. Društva in zveze, ki so
viden dejavnik pri razvoju turizma in skrbijo za ohranjanje
naravne in kulturne dediščine, bogato dogajanje, usposabljanja,
promocijo …, se namreč po njegovem mnenju preveč
zapostavlja: »Epidemija koronavirusa je marsikatero društvo
obsodila na propad. Tista, ki so zaradi prepovedi prireditev ostala
brez glavnega vira financiranja, so ostala brez vsakršne pomoči.
Entuziazem tokrat ne bo dovolj.«
A kljub temu vidi v obdobju po epidemiji priložnost za krepitev
dela turističnih društev. Prevelikega navala turistov sicer ne
pričakuje, hkrati pa se zaveda, da je za tiste, ki pridejo, treba
dobro poskrbeti. Da bodo odšli zadovoljni in se bodo radi vračali:
»Po pričakovanjih bodo domači in tuji turisti, predvsem za krajše
obiske, iskali do sedaj manj prepoznavna območja in skrite
kotičke naše domovine. Čeprav nismo turistični biser in se ne
moremo iti petzvezdičnega turizma, smo lahko območje, kjer bo
zaživel prvovrstni, avtentičen in sproščujoč turizem, povezan z
naravo,« je prepričan. »Na območju Zelenega krasa je veliko
skritih kotičkov in možnosti za razvoj vseh oblik turizma –
Na pohodu
pohodniškega, kolesarskega, konjeniškega, verskega,
arheološkega, kulturnega pa tudi priložnosti za organizacijo
kulturnih in športnih prireditev, za lov in fotolov,« veselo našteva.
Včasih je treba tudi malo solirati
Vojko je prepričan, da je pri prostovoljstvu včasih treba prevzeti
pobudo in dati drugim zgled: »V obdobju izolacije sem v gozdičku
pri osnovni šoli ob spomeniku trem pomembnim krajanom –
domoljubom uredil bogat zeliščni vrt ter prostor za igro otrok in
učenje v naravi, sprostitev in druženje krajanov. Sedaj je treba
poskrbeti le, da bo ta prostor zaživel,« pove ponosno.
Čeprav se je ob vstopu v tretje življenjsko obdobje zavezal, da bo
več časa namenil sebi in družini, se Vojko zaveda, da brez
prostovoljstva, ki ga ima v krvi in mislih, ne bo mogel živeti.
Trenutno že snuje nove načrte in projekte, ki bi pomagali razvoju
domačih krajev, popestrili življenje krajanov in privabili čim več
izletnikov in gostov. Vsaj enako kot to pa si želi, da bi lahko svoje
izkušnje in znanje ter spoštovanje in ljubezen do domačih krajev
prenesel na mlajšo generacijo.
A. C.
Kneški tek
Lipov list - Junij 2020
18
Pod drobnogledom
Planinsko polje, dolgo 5 kilometrov, v času obiska RTD TZS ni bilo poplavljeno, a se je razkazovalo v vsej svoji neokrnjenosti. Tu
domujejo številne vrste ptic in metuljev.
V Planinski jami živi človeška
ribica
Po odprtju občinskih meja je bila prva pot Republiškega turističnega drobnogleda Turistične zveze Slovenije
(RTD TZS) v Planino pri Rakeku ob Planinskem polju. Edinstvena pokrajina z znamenitostmi kar kliče na
enodnevni izlet z doživetji. »Posebno zdaj, ko smo v prostem času več doma v naši slikoviti in raznoliki
Sloveniji,« meni Karel Vernik, predsednik RTD TZS.
Planinsko polje je najnižje ležeče polje v Notranjskem podolju.
Njegov jugozahodni del je zavarovan kot krajinski park. Na južni
strani tega kraškega polja priteka iz Planinske jame reka Unica, ki
vijuga po polju in ponika, ob višjih vodah ponikne v kar 150
požiralnikih. Še posebno privlačno je Planinsko polje, ko je
poplavljeno in nastane jezero, kar se zgodi lahko večkrat na leto.
Prav Planinska jama, ena najzanimivejših in največjih vodnih jam v
Sloveniji, v kateri živi človeška ribica, je med izstopajočimi
znamenitostmi Planine. Že njen 20 metrov širok in 8 metrov visok
vhod je slikovit, notranjost odlikujejo velike podzemeljske
dvorane, jezera, kapniki. Dolžina raziskanih rovov je okrog 6000
metrov, za vhodom v jamo se glavni vhod razširi do 40 metrov,
Stare avtomobilske gume, plastika in še marsikaj »krasi« Kras.
Ena od turistično bolj obiskanih točk v Šmarjeških Toplicah je
medgeneracijski interpretativni center Hiša žive dediščine, kjer
obiskovalec spozna življenje lokalnih prebivalcev v različnih
Cerkev svete Marije na Planinski gori je iz 17. stoletja in
zgodovinskih obdobjih. In si ogledajo film o znamenitem
romarji so jo obiskovali že v davnih časih.
škratu Viniju.
Ravbarjev stolp je dobil ime po tržaškem glavarju Nikolaju
Ravbarju in stricu Gašperju Ravbarju, ki je ubil slavnega viteza
Erazma v Predjamskem gradu leta 1484.
Lipov list - Junij 2020
vojno požgali partizani. »Baročni dvorec Hošperk bi bil lahko velika
turistična zanimivost, a žal je v ruševinah,« poudarja Karel Vernik
Besedilo: Duša Podbevšek - Bedrač
Foto: Duša P. B., Jernej Knific
19
Smo iz pravega slovenskega testa
Pavle Hevka, predsednik TZS: »Vsi skupaj pokažimo, da smo iz
pravega slovenskega testa, in podprimo domači turizem, da si
bo ponovno opomogel. Oglejmo si množico lepot po Sloveniji,
tudi Planino pri Rakeku na Planinskem polju, kraj, v katerem
živim.« Na pobudo Pavleta Hevke je nastal tudi kratki film o
lepotah pokrajine in znamenitostih Planine in Planinskega polja.
Zdaj je čas – moja Slovenija
Pod drobnogledom
Karel Vernik: »Izlet v Planino in njeno okolico je raznoliko
doživetje za vse generacije – od najmlajših do najstarejših.«
Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije: »Zdaj je
čas za odkrivanje naše dežele, kar poglablja našo vez z njo in
zavedanje ter ponos, v kako edinstveni deželi živimo. Kriza je
turizem zaustavila, ni pa ustavila naše želje po doživetjih. In zdaj
je čas, da spoznamo in raziskujemo našo Slovenijo.«
strop pa se dvigne tudi do 70 metrov. Obiskovalci lahko pod
strokovnim vodstvom jamo raziskujejo več ur, seveda pa se
morajo vnaprej napovedati, kot pravi Zvonko Samsa, predsednik
Jamarskega društva Planina. Prav tako se je dobro z njim
posvetovati o organizaciji izletov po Planini. Pred Planinsko jamo
so izletniki navdušeni nad Malim gradom oziroma Ravbarjevim
stolpom iz 14. stoletja, ki je še ostal od njega.
V Planini sta še dva gradova oziroma njuni ostanki – Stari grad na
vrhu istoimenske vzpetine, kjer je bilo nekoč pomembno
prazgodovinsko naselje, in ob vznožju Planine dvorec Hošperk.
Zadnji lastnik Hošperka je bil Werland zu Windischgrätz, kupil ga je
leta 1884. Nekaj manj kot 100 let pozneje so ga med 2. svetovno
Že vhod v Planinsko jamo je slikovit, njeno notranjost pa si je
mogoče ogledati tudi s čolnom.
Nekoč čudoviti baročni dvorec Hošperk je danes ruševina
Lipov list - Junij 2020
20
TZS
Plečnikova cerkev Sv. Mihaela v Črni vasi je javnosti najbolj poznana točka Barja.
Skrb za Ljubljansko barje
Območje Barja je južni del Mestne občine Ljubljana, ki leži v Krajinskem parku Ljubljansko barje in je krhek
naravni sistem, ki ga želijo barjani ohraniti čim bolj neokrnjenega za naše zanamce. Ena najpomembnejših
nalog Turističnega društva Barje je varstvo okolja, ohranjanje naravne in kulturne dediščine ter negovanje
ljudskih običajev, kot so rezanje šote, kopanje jarkov in zabijanje pilotov oziroma kolov.
Naloge društva, v katerem aktivno deluje 53 članov, se zadnjih
trideset let, odkar društvo deluje s polno paro, niso bistveno
spremenile – skrbi za pomembno naravno območje ter organizira
turistične, kulturne in druge prireditve na barjanskem območju.
Spomladi, ko se narava začne prebujati, se običajno okoli 170
pohodnikov udeleži priljubljenega Pohoda po Barju. Pot, ki vodi
po razkošni naravi Barja in njenih znamenitostih, ni zahtevna, je
pa dolga skoraj petnajst kilometrov. Za udeležence je to bogata
izkušnja, saj jih domačini in vodniki Krajinskega parka Ljubljansko
barje seznanijo z naravnimi danostimi območja, po katerem
hodijo. Pohodniki si na koncu prislužijo malico, ki jo priskrbi
društvo, nato pa jih popeljejo še z ladjico po Ljubljanici do centra
mesta, Tromostovja in nato nazaj na izhodišče. Štartnine ni.
Tudi na najmlajše društvo ne pozabi. Vsako leto v juniju, še preden
se otroci razveselijo počitnic, izvedejo Otroške barjanske žabarije.
Na lanski prireditvi za otroke so prešteli več kot 350 zelo zadovoljnih
obiskovalcev. Večina obiskovalcev je bila s širšega območja mesta
in z iskrenim zanimanjem so spoznavali skrivnosti Barja. Otroci
navadno uživajo v spoznavanju živali, ki živijo v in ob jarkih na Barju
(žabice, pupki, belouške, polžki, murenčki, čebelice ...), drevesnih
vrst na in aktivni udeležbi pri igricah (pastirskih igricah, vlečenju
vrvi, hoji po 'čutni poti', ustvarjalnih delavnicah, vožnji z gokarti in
Otroške barjanske žabarije
Lipov list - Junij 2020
21
TZS
Pohodniki, v ozadju Krim
igranju 'gasilcev' ter reševalcev in policistov). Otroci izpolnjujejo
tudi poseben vprašalnik, na katerem so vprašanja, povezana s
poznavanjem značilnosti Barja, njegovih prebivalcev (živali, rastlin)
in varovanja okolja (ravnanje z odpadki).
Izjemno ponosni pa so v društvu Barje, da je njihovo resno delo
prepoznalo tudi Ministrstvo za okolje in prostor RS, ki jim je
podelilo status nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu
na področju ohranjanja narave.
V skladu s svojim programom dela in v sodelovanju s Turizmom
Ljubljana in Četrtno skupnostjo Rudnik društvo v posameznem
letu izvede tudi čistilno akcijo v okviru akcije Za lepšo Ljubljano.
K sodelovanju povabijo vse, ki želijo, da bi bilo okolje, v katerem
živijo, čisto. Očistijo se vsa s pogodbo opredeljena območja
oziroma površine Barja, vključno z okolico vseh turistično
zanimivih lokacij na Barju ter bregovi barjanskih rek in potokov.
Ob zaključku akcije pa sledi obvezna pogostitev udeležencev in
razdelitev majic z napisom Ljubljana je lepo mesto. Prav s čistilno
akcijo je društvo v lanskem letu doseglo prvo mesto med 42
sodelujočimi društvi iz vse Slovenije na vseslovenskem natečaju
Moja reka.si 2019, in sicer za izkazano skrbnost za čisto in urejeno
okolje in najboljšo organizacijo čistilne akcije. Društvo si je s tem
naslovom zaslužilo tudi omembo v nacionalnem videu, ki ob
evropskem dnevu CIVIC PRIDE slavi dosežke nevladnih
organizacij, ki so svet vsaj malo spremenile na bolje.
Uspešno pa sodelujejo tudi pri mednarodnih projektih. Skupaj s
sosednjimi občinami v mednarodnem projektu WETNET, ki ima
nalogo ohranjanja mokrišč, in mednarodnem projektu LIFE
AMPHICON, ki je projekt nekaj evropskih držav za ohranjanje
dvoživk in obnovo njihovih habitatov.
Društvo ima v lasti tudi zemljišče (mokrotni travnik), na katerem
poteka t. i. Učna pot po Barju. Vse leto urejajo gozdni rob, ki meji
na zemljišče, kosijo travo in odstranjujejo zlato rozgo in druge
invazivne rastline. Tako društvu vse leto ne zmanjka dela.
Besedilo in foto: Alojzija Strle
Zmagovalci vseslovenskega natečaja čistilnih akcij Moja reka.si 2019
Lipov list - Junij 2020
22
TZS
Foto: Kristl Ogris
Soteska Vintgar – najprepoznavnejša naravna znamenitost
Osupljive naravne lepote Gorij
Soteska Vintgar je ena najlepših in hkrati najbolj obiskanih znamenitosti, ki je že več kot sto let prepoznana
kot naravna vrednota državnega pomena in ji vse od leta 1893 gospodarijo Gorjanci. Tako se imenujejo
prebivalci Gorij, ki združujejo vsa naselja zahodno od Bleda.
Čast in osnovna zasluga za odkritje in promocijo Vintgarja gre v
prvi vrsti županu Jakobu Žumru, ki je skupaj s fotografom in
kartografom Benediktom Lergetporerjem leta 1891 ugotovil, da bi
izdelava brvi prek brzic divje in romantične Radovne lahko
pomenila atrakcijo v času, ko so turisti na bližnji Bled že prihajali
odkrivati njegove čare.
Zadnjih triinsedemdeset let sotesko Vintgar upravlja Turistično
društvo Gorje, ki se je med popravljanjem in vzdrževanjem soteske
večkrat soočilo s surovo močjo vode. Soteska s spremljajočimi
objekti je bila predvsem zadnji dve leti deležna mnogoterih
posodobitev. Zamenjane so bile skoraj vse nosilne konzole, ki nosijo
mostičke nad brzicami Radovne. Izdelana je bila nova nosilna
konstrukcija ploščadi ob slapu Šum. Nameščene so bile nove
varovalne mreže na prepadnih stenah, ki se pno nad sotesko in
padajoče kamenje s katerih lahko ogroža varnost obiskovalcev.
Treba je poudariti, da gre za posebno zahtevna gradbena dela, ki
zahtevajo posebna znanja in veščine. Vzdrževanje je zahtevno celo
do te mere, da je bila občasno potrebna tudi pomoč helikopterja,
kar zopet predstavlja poseben izziv za pilota.
Ključna novost pri doživljanju obiska soteske je enosmerno
ogledovanje. Načrtovanje organiziranega enosmernega
ogledovanja se je pričelo že v lanskem letu, letos pa je zaradi
preprečevanja širjenja virusa covid-19 postalo nuja. Prav zaradi
dejstva, da so v društvu že v lanski sezoni, predvsem zaradi
množičnosti obiska razmišljali o tem, kako zmanjšati gnečo, ki je
nastajala ob konicah sezone in zaradi katere je bil tudi okrnjen
doživljajski vidik, je bilo letos stvari nekoliko lažje pripraviti.
Foto: Kristl Ogris
Ključna novost pri doživljanju obiska soteske je enosmerno
ogledovanje.
Lipov list - Junij 2020
Foto: Anja Kolbl
Gorje, kot občina ali skupina naselij, razpotegnjenih pod
obrobjem Pokljuke in Mežakle, ponujajo kar nekaj možnosti za
oddih in aktivno preživljanje prostega časa. Vsem, ki se boste
odločali, kako preživeti dopust ali zgolj nekajdnevno bivanje,
lahko namignejo, da dolina Radovne ponuja možnosti za
kolesarjenje, tek ali zgolj sprehode ob reki, po bližnjih gozdovih
in travnikih. Izlet se lahko nadaljuje vse do doline Krme in dalje. V
Zgornji Radovni se ponuja možnost obiska Pocarjeve domačije,
ki je urejena kot muzej in informacijska točka TNP. Okrepčati se je
mogoče v imenitni stari gostilni pri Psnaku, krepčila pa boste
deležni tudi v planinski Kovinarski koči v Krmi, ki je odlično
izhodišče za izlet v prve vršace Julijcev.
23
TZS
Tomaž Bregant
Gogalova lipa
Foto: Anja Kolbl
Osnovni cilj in vodilo TD Gorje pri upravljanju soteske je namreč
doživljajski vidik obiskovalca oz. turista in njegova varnost.
Zaposleni v društvu se zavedajo, da so kot upravljalci oz. oskrbniki
tisti, ki moramo v največji mogoči meri poskrbeti za obiskovalce
soteske, ki se mogoče niti ne zavedajo možnosti nesreče,
predvsem zaradi lastne nepazljivosti in specifičnosti naravnega
okolja.
Upravljanje s sotesko Vintgar še vedno predstavlja osnovno
paradno dejavnost društva, a vendarle je treba, predvsem zdaj,
ko so kot nova ekipa po letu in pol temeljitih vlaganj počistili
bremena preteklih let, še več aktivnosti usmeriti na druga
področja, ki promovirajo kraj z vsemi danostmi, ki jih premorejo.
Poglejska cerkev
Foto: Anja Kolbl
Dolina reke Radovne
Lipov list - Junij 2020
24
v sloveniji ni dolgčas
Pobarvajmo ograje
Lipiških drevoredov
Vsi, ki želite vihteti čopič, prispevati k ohranjanju
kulturne dediščine, doživeti nepozaben dan na
brezmejnih zelenicah Lipice in postati del velike
lipiške družine, vabljeni v soboto, 27. junija v Lipico.
Sledila bosta piknik in sproščeno druženje na
zelenih travnikih.
Več: www.turisticna-zveza.si
Foto: Gabriele Boiselle
Moj najljubši sadež
Razstava Moj najljubši sadež predstavlja
rastlinsko dediščino vrtov iz občine Bistrica
ob Sotli in je junija na ogled ob sredah in
petkih. Razstavo je pripravila Vesna Zakonjšek
iz Kozjanskega parka.
Več: Kozjanski park
Foto: Mojca Marucelj
Hotiški ribiški dnevi
Tradicionalna poletna prireditev Hotiški ribiški dnevi se bo
letos odvijala 25. in 26. julija 2020 v drugačni obliki – v
dvodnevni ponudbi bo možnost nakupa ‘rib-to-go’,
pripravljenih na poseben hotiški način, ki ima več kot
stoletno tradicijo.
Več: http://www.lendava-lendva.si/
dogodek/54/Hotiske-ribe
Lipov list - Junij 2020
Trški dnevi v
Žužemberku
25
Doživite srednji vek na Žužemberškem
gradu, sprehodite se nekaj stoletij nazaj in
uživajte v prikazu viteških veščin,
srednjeveške glasbe in plesov. Za otroke bo
pravi izziv preizkušnja v
srednjeveških igrah in reševanju ugank iz
zanimive zgodovine gradu. Obiščite Suho
krajino med 17. in 20. junijem.
Vir: Turistično društvo Suha krajina
Razstava Herman Lisjak
V galerijskih prostorih gradu Podsreda je na ogled
razstava Herman Lisjak v Kozjanskem parku. Primerna
je za otroke in odrasle, vse raziskovalce pa spodbuja:
Raziskujte, preizkušajte in se učite!
Več na: http://kozjanski-park.si/
Dnevi odprtih vrtov
Pridite na ogled in po navdih v tri vrtove v
Šentjurju in okolici, ki bodo odprti drugi
vikend v juniju. Delo v vrtu je sprostitev po
napornem tempu, ki ga narekuje moderni čas.
V njem ni omejitev, koliko, kdaj in kaj boš
naredil, vse je prepuščeno domišljiji in znanju
lastnika.
Več na: www.rifnik.si
Lipov list - Junij 2020
26
Potepanja
Foto: Simon Avsec
Raziskovanje notranjosti podmornice P-319 Zeta buri domišljijo obiskovalcev.
Park vojaške zgodovine
Park vojaške zgodovine v Pivki je v marsičem poseben muzej. Ne gre le za največji muzejski kompleks v
Republiki Sloveniji in enega najbolj obiskanih muzejev pri nas. Gre za sodobno zasnovano muzejsko turistično
središče, ki obiskovalcem ne ponuja zgolj ogleda muzejskih eksponatov, ampak tudi nepozabno doživetje, in
jim pogosto razbija stereotipe, ki jih imajo o muzejih.
Park vojaške zgodovine je umeščen v kompleks stare pivške
vojašnice, ki jo je zgradila Kraljevina Italija za potrebe utrjevanja
rapalske meje. Leta 1945 se je v njej nastanila jugoslovanska
vojska, ki je tu ostala do oktobra 1991. Slovenska vojska pa se v
sicer arhitekturno impozanten kompleks zgradb ni nikoli vselila,
ampak jih je uporabljala zgolj kot poligon. Nezadržno propadanje
je spodbudilo lokalno skupnost, da se je lotila iskanja rešitve, in v
sodelovanju z Ministrstvom za obrambo RS se je rodila ideja za
osnovanje vojaškozgodovinskega muzejskega kompleksa.
Nosilna razstava v Parku vojaške zgodovine je razstava Pot v
samostojnost, ki prikazuje potek osamosvajanja Republike
Slovenije s poudarkom na vojni za obrambo suverenosti leta
1991. Ohranjanje zgodovinskega spomina na to prelomno
obdobje nacionalne zgodovine kot glavno poslanstvo Parka
vojaške zgodovine sloni na dejstvu, da so prav od tu 26. junija
1991 dopoldne na ceste zapeljali prvi tanki in začeli agresijo na
pravkar osamosvojeno slovensko državo. Razstava obiskovalcu
omogoča, da podoživi vojno dogajanje tudi v neposrednem stiku
z nekaterimi pomembnimi eksponati iz tistega obdobja. Tanki,
oklepni transporterji in letala jugoslovanske vojske pa tudi
povožen avto jugo kot nekakšen simbol nekdanje skupne države
obiskovalcev ne puščajo ravnodušnih in posebno mladi,
odraščajoči v okolju, ki ima do vojne leta 1991 včasih celo
omalovažujoč odnos, lahko spoznajo, da vojna, v kateri je bila
ubranjena suverenost naše države, le ni bila tako kabaretna, kot se
pogosto prikazuje.
Najprepoznavnejši eksponat Parka vojaške zgodovine je
podmornica P-913 Zeta. Devetnajst metrov dolga in 76 ton težka
podmornica P-913 Zeta spada med t. i. žepne oziroma diverzantske
podmornice razreda Una. Podmornica predstavlja izjemen primer
vojaške tehnične dediščine, pri nastanku katere so v precejšnji
meri sodelovali tudi slovenski strokovnjaki in industrija. Poleg
tehničnega spomenika predstavlja podmornica tudi spomenik
generacijam slovenskih podmorničarjev, ki so bili v jugoslovanski
vojni mornarici nesorazmerno močno zastopani. Podmornica je
prišla v Park vojaške zgodovine aprila leta 2011 kot darilo
Republike Črne gore. Nekoliko misteriozno življenje in delo
podmorničarjev prikazuje posebna razstava ob podmornici, ki jo
Foto: Valter Leban
Park vojaške zgodovine
Lipov list - Junij 2020
Foto: Simon Avsec
Pogled na zbirko vozil iz vojne leta 1991, ki so del razstave
Pot v samostojnost.
je pripravil Pomorski muzej Sergeja Mašere iz Pirana. Z zanimivimi
eksponati, fotografijami in zgodbami podmorničarjev predstavi
zgodovino podmorničarstva na vzhodni jadranski obali ter večini
obiskovalcev nepoznane podrobnosti podmorničarskega
življenja.
Polnih pet let je podmornica uživala sloves največjega in
najtežjega eksponata v Parku vojaške zgodovine, a maja 2016 je
po zahtevni logistični akciji v Park prispela nemška vojaška
lokomotiva 52-4936 iz druge svetovne vojne, ki s težo 120 ton in
dolžino 23 metrov kraljuje med XXL-eksponati pivškega muzeja.
Parna lokomotiva je bila narejena leta 1943 v okviru velikega
projekta poenotenja lokomotiv v tretjem rajhu, saj je učinkovit
železniški transport predstavljal hrbtenico logistike nacističnega
osvajanja Evrope. V osnovi so bile lokomotive tega tipa narejene z
mislijo, da bodo služile nekaj let in bodo nato po koncu vojne
predelane ali odpisane. A odlična konstrukcija in dobra izdelava
sta botrovali temu, da so te lokomotive vozile še dolga desetletja
po vojni in tako bolj kot osvajanju služile povojni obnovi Evrope.
Tako tudi naša 52-4936, ki ima še prav posebno zgodovinsko
vrednost, saj je, sicer pod civilno jugoslovansko oznako 33-110,
aprila leta 1978 s slavnostno vožnjo iz Ljubljane v Postojno
zaključila obdobje parne vleke na glavnih progah na Slovenskem.
Park vojaške zgodovine ponuja obiskovalcem tudi več drugih
zanimivih razstav in zbirk. Zanimanja obiskovalcev so posebno
deležni tanki in druga oklepna vozila, ki kot nekakšni dinozavri
vzbujajo strahospoštovanje, in seveda letalska zbirka, ki šteje že šest
letal in dva helikopterja. Na letalsko zbirko se navezuje tudi
simulator letenja z nadzvočnim lovcem MiG-21, ki že tretjo sezono
v Parku navdušuje staro in mlado.
Posebnost pivškega muzeja je vozni del zbirke. Po zgledu najboljših
vojaških muzejev ima Park vojaške zgodovine tudi vozni del zbirke
z osmimi oklepnimi in več drugimi vojaškimi vozili. Dinamični
prikazi voženj z oklepniki v okviru tradicionalnega Tankovskega
vikenda in drugih dogodkov predstavljajo pomembno doživetje za
obiskovalce. Posebno doživetje pa je tudi vsakoletni Festival vojaške
zgodovine, ki je postal največji turistični dogodek v občini in regiji
ter hkrati tudi največji vojaškozgodovinski spektakel v Sloveniji, saj
vsako leto v septembru v Pivko privabi več tisoč obiskovalcev.
Ponazoritev vojaškega spopada iz druge svetovne vojne
Janko Boštjančič
Foto: Simon Avsec
27
Potepanja
Foto: Simon Avsec
Simulator letala MiG-21, na katerem lahko obiskovalci doživijo prepričljivo izkušnjo letenja z nadzvočnim letalom.
Lipov list - Junij 2020
28
Potepanja
Foto: Miro Zalokar
Brskanje po spominih
Švicar – začetnik zdraviliškega
turizma na Bledu
Razmere, ki nam jih narekuje koronavirus, so tudi priložnost za urejanje predalov, zapisov in s tem posledično
spominov.
Naj s tem v zvezi obudim spomin na prireditev, ki je potekala v
daljnem aprilu 1986. Takrat je direktor Centra za turistično in
ekonomsko propagando (predhodnik STO) predlagal
Jugoslovanskemu turističnemu predstavništvu v Zürichu, naj
organizira prireditev, na kateri bi Center predstavil slovensko
turistično ponudbo.
Slednje bi bilo po moji presoji smiselno, le če bi imel predlagani
dogodek vsebino, zanimivo za tamkajšnjo strokovno javnost, sicer
vajeno številnih tovrstnih prireditev, izvajanih s strani držav, ki so
imele ambicije, da se uveljavijo na tamkajšnjem tržišču. Ob tem
dodajam, da sem se na omenjenem predstavništvu ves čas svojega
mandata dejavno angažiral tudi za krepitev podobe Slovenije kot
geografsko in klimatsko pestre, urejene, varne turistične destinacije.
Toliko bolj, ker je njena lega na stičišču panonskega, alpskega in
mediteranskega sveta; švicarsko tržišče in način dela na njem sem
zato dobro poznal.
Primeren poudarek 'promocijske akcije CTEP v Zürichu' sem videl v
počastitvi spomina na zdravnika Arnolda Riklija, pionirja
organiziranega turizma na Bledu, ob osemdesetletnici njegove smrti.
Konkretno s podelitvijo častne plakete Bleda Fredu Amannu,
vodilnemu proučevalcu zgodovine turizma v Švici in v tem okviru
tudi Riklijevega delovanja na Bledu. Prireditev v hotelu v centru
mesta ob elitni Bahnhofstrasse je odlično uspela. Privlačen slovenski
ton so ji dajali kaširani posterji iz serije Na sončni strani Alp, ki smo jim
dodali še fotografijo enakega formata tudi v Švici zelo priljubljenega
Ansambla Avsenik. Hit prireditve pa so bile potice, obilno zastopane
v več izvedbah, ki so jih napekle članice slovenskega društva.
Na sprejem sta prišla tudi Alfred Herbert, organizator taborov
jadralnih pilotov Švicarskega aerokluba na Bledu, ki so jih že 15 let
izvajali vsako leto. Prav tako diplomat dr. Hans Keller iz Berna, prijatelj
Slovenije, avtor prispevkov o njeni turistični privlačnosti, zlasti njenih
gorah in tudi o odločnih možnostih za lov. Pozdravili smo večino od
približno 15 novinarjev, za katere smo na predstavništvu organizirali
tematsko raznovrstna študijska potovanja po Sloveniji. Eden od njih,
Ernst Scagnet, publicist, knjižni avtor, mednarodno uveljavljeni
fotograf, je strnil svoje vtise s potovanja po slovenskem delu evropske
pešpoti E6 z ugotovitvijo, izpisano v naslovu: Slovenija je Švica moje
mladosti. Med gosti prireditve so bili še kolegi iz drugih turističnih
predstavništev, tudi direktor Nemške centrale za turizem (DZT). Ob
postavitvi razstave Panjske končnice iz Slovenije leta 1987 v Zürichu
je dosegel ponovitev te razstave v Münchnu, na stroške gostitelja,
Bavarskega nacionalnega muzeja.
Lipov list - Junij 2020
Z konec še par besed o Rikliju. Prizadevni turistični akterji na Bledu
z različnimi dejavnostmi skrbijo za ohranjanje spomina na tega za
turistični razvoj Bleda zaslužnega Švicarja. Spomenikoma na Straži
in v Zdraviliškem parku se je leta 2018 pridružilo še preimenovanje
Golf Hotela v Rikli Balance Hotel. V njegovi na novo urejeni vhodni
dvorani je na vidnem mestu nameščeno znamenito Riklijevo
načelo, izpisano dvojezično: »Voda seveda koristi, še več zrak in
največ svetloba.« Želimo pa si, da bo obsijala svetloba, v prenesenem
pomenu, tudi sedaj propadajočo Riklijevo vilo na obrežju jezera.
Ivan Martelanc
29
Potepanja
Foto: Miro Zalokar Foto: Franci Ferjan
Tudi danes na Bledu stavijo na goste, ki so podobni tistim iz
Riklijevih časov. To so ljudje, ki cenijo trajnostni razvoj, naravno
in kulturno dediščino, mir. Lepoto, navdih, ki ga daje Bled, ter
seveda dobro kulinariko.
Vsakoletni pohod v spomin slavnemu Švicarju
Lipov list - Junij 2020
30
Digitalno
Čelada izmeri telesno temperaturo.
Italijani s čelado za merjenje telesne temperature
potnikov
Čelada N901 lahko izmeri telesno temperaturo mimoidočih na
razdalji do sedem metrov.
Spomnimo, da covid-19 spada v skupino koronavirusov, ki pri
ljudeh lahko ne povzročijo ničesar (okužbe sploh ne zaznamo),
blagi ali resni prehlad, gripi podobno obolenje ali pa odpoved
pljuč. Imunski sistem večinoma z njim opravi brez težav. Pri 20
odstotkih populacije pa covid-19 povzroči resnejše zaplete.
Okuženi najpogosteje razvijejo netipično pljučnico, odporno
proti vsem trenutnim zdravilom, približno 2 odstotka pa jih umre.
Ker pa je bila predvsem Italija resno prizadeta, je osebje
mednarodnega letališča Leonardo da Vinci, znano tudi kot
letališče Rim – Fiumicino, pričelo uporabljati posebne čelade za
merjenje telesne temperature potnikov. Termalna kamera je
nameščena na čeladi in je del tako imenovanega sistema pametne
čelade. Ta poleg merjenja temperature vključuje tudi zaslon, ki na
podlagi navidezne resničnosti in slik z visoko ločljivostjo omogoča,
da oseba, ki jo nosi, izmeri telesno temperaturo mimoidočih na
razdalji do največ sedem metrov.
Če osebje letališča pri potniku ali obiskovalcu izmeri telesno
temperaturo, višjo od 37,5 stopinje Celzija, ga takoj preusmeri k
pristojnemu zdravstvenemu osebju.
Bodo fizične pregrade postale stalnica v letalstvu?
Pandemija novega koronavirusa je močno spremenila tudi
mobilnost, ki se je od uporabe javnega prevoza in deljenja
prevozov vrnila k uporabi lastnega avtomobila. Kakšne bodo
dolgoročne posledice, je po mnenju strokovnjakov težko oceniti,
poudarjajo pa, da bo vrnitev na javni prevoz, vključno z letalstvom,
zelo težka. To je inovatorja iz Francije spodbudilo k pripravi rešitve,
ki jo je mogoče uporabiti na vseh vrstah letal in bi lahko pomaga
vzdrževati razdaljo in higieno z bolj ali manj sprejemljivim
zmanjšanjem zmogljivosti potniških letal.
Francoski inovator zdaj čaka na prvega kupca oziroma prvo
letalsko družbo, ki bi v svoje potniško letalo vgradila takšne
pregrade.
Nova rešitev inovatorja Floriana Barjota, imenovana PlanBay, je
sestavljena iz premične predelne stene, ki bi bila postavljena na
sedeže. S tem bi žrtvovali srednjega v vrsti treh sedežev, kar bi
sicer zmanjšalo 'zmogljivost' oziroma število sedežev letala za
tretjino. Prednost omenjene inovacije je, da jo je mogoče
uporabiti na obstoječih sedežih, ne da bi spremenili njihove
specifikacije in potrebo po certificiranju, je povsem prilagodljiva
in jo je mogoče enostavno odstraniti, ko ni več potrebna.
Pregrada PlanBay je izdelana iz prozornega akrila (pleksistekla) ali
polikarbonata. Potnikom zagotavlja zaščito pred ostalimi potniki,
ki sedijo poleg, pred njimi in za njimi. Novost torej ščiti potnike
pred neposredno izpostavljenostjo izdihanemu zraku drugih ljudi.
Premične predelne stene bi ločevale sedeže na letalih.
Lipov list - Junij 2020
31
Digitalno
Foto: Pexels
Vsaj 27 držav po svetu prek mobilnih omrežij spremlja gibanje prebivalcev.
S širjenjem virusa se širi nadzor nad ljudmi
Ljudje smo za sprostitev ukrepov pripravljeni sprejeti marsikaj. V
zadnjih mesecih so številne države po svetu začele nadzorovati in
budno opazovati na desetine milijonov ljudi. Vlade, zasebna
podjetja in raziskovalci spremljajo zdravstveno stanje, navade in
gibanje ljudi, pogosto celo brez njihove vednosti. Njihova ideja je,
da bi z raznimi aplikacijami in tehnologijo spremljali širjenje
novega koronavirusa ter upoštevanje karantene in ukrepov,
mnogi strokovnjaki pa opozarjajo, da bi lahko države izkoristile
trenutni položaj za nadzorovanje prebivalstva.
Po podatkih Edina Omanovića, direktorja podjetja Privacy
International, vsaj 27 držav po svetu uporablja podatke operaterjev
mobilnih omrežij, s katerimi spremljajo gibanje prebivalcev. Vsaj
30 držav je razvilo aplikacije za pametne telefone, ki so javno
dostopne in si jih lahko naložijo vsi uporabniki mobilne telefonije.
V državah, ki so v boju proti covidom-19 uspešnejše, ni pretiranih
ugovorov proti tovrstnim načinom nadzora, medtem ko je
razprava precej bolj ostra v Evropi in ZDA. V Južni Koreji so na
primer milijoni prebivalcev sami začeli uporabljati aplikacije ali
Nadzor nad ljudmi prek telefonov
spletne strani, ki spremljajo širjenje virusa, v Avstraliji si je
aplikacijo, ki spremlja stike, samo prvi vikend naložilo dva milijona
ljudi. Po drugi strani v ZDA trije od petih prebivalcev nasprotujejo
uporabi Googlovih ali Applovih aplikacij za spremljanje gibanja.
Preverjanje varnostne razdalje s pasjim robotom
Robotski pes bo ljudi v javnem parku neprestano opozarjal na
varnostno razdaljo. Ker se virus širi kapljično, torej s kihanjem in
Nadzor pasjega robota v parku
govorjenjem, je ključnega pomena, da se držimo varnostne
razdalje, ki naj bi bila vsaj 1,5 metra. Ker pa se vsi tega ukrepa ne
držijo, so se singapurske oblasti odločile, da bodo angažirale
robotskega psa, ki bo opazoval, ali se sprehajalci in rekreativci, ki
se zbirajo v parkih, resnično držijo priporočene varnostne razdalje.
Nadzor izvaja robot v obliki psa s prodajno oznako Spot, ki se
lahko samodejno premika po vnaprej znanem prostoru.
Komercialnega štirinožnega robota je mogoče nadzirati tudi z
mobilno napravo prek spletne kamere, pri čemer je v ta namen
pripravljena posebna programska oprema, enostavna za uporabo.
Robot bo poleg spremljanja priporočene varnostne razdalje ljudi
tudi opozarjal z glasovnimi sporočili.
Strani Digitalno pripravljamo v sodelovanju z Računalniškimi novicami.
Lipov list - Junij 2020
32
Foto zgodba
Vstanem ob sončnem vzhodu in se iz Bovca odpeljem proti severu. Kmalu se ustavim ob robu ceste in v svežini poletnega jutra
občudujem toplo poletno sonca, ki je pravkar pokukalo izza špičastega Svinjaka.
Pot nadaljujem proti Mangartskem sedlu. Vsakič znova
me očara slikovita vijugasta cesta, ki me z vsakim novim
ovinkom vodi više proti vznožju Mangarta.
Na Mangartskem sedlu me pričaka čudovita gorska kulisa.
Pogled, ki seže čez mejo v Italijo. Vidna sta masiva Kanina
in Montaža.
Nad menoj se dviga presunljivi Mangart in pred njim
čudovite zelene gorske livade. Prispel sem v svoj gorski raj.
Lipov list - Junij 2020
33
Foto zgodba
Pod stenami se soncu nastavljajo tudi kupčki materine dušice, planik in drugih gorskih lepotic.
Ko po steni splezam više proti vrhu, se počutim, kot da živim v gorski pravljici.
Besedilo in foto: Matej Kolakovič
Lipov list - Junij 2020
34
Zeleni zgledi
Ne spreglejmo svoje
edinstvenosti
Beduini se čudijo Evropejcem, ki v kameli vidijo nekaj posebnega, enako kot mi ne razumemo, zakaj Kitajci
slikajo naše (povsem navadne) hiše ali Nizozemci osupnejo, ko pogledajo naše zasnežene vrhove. Tudi Danci
ne morejo verjeti svojim očem, ko zagledajo naše gozdove. Oni imajo le enega, in ta je zaščiten!
Včasih moramo res daleč, da nam sprememba pokrajine odpre
oči, ki so otopele od tega, kar vidijo vsak dan in v tem ne vidijo več
posebnosti.
Slovenija je ena velika posebnost – in pri tem ne mislim na
Postojnsko jamo, Blejski otok ali Triglav. Vsak korak, ki ga naredimo
po naših travnikih in gozdovih, lahko razkrije toliko posebnosti, da
bi jih lahko izvažali in z njimi navduševali tudi druge.
Ko v teh dneh turistične destinacije samevajo, gozdovi in pašniki
pa imajo več obiskovalcev, je mogoče čas, da spregledamo in
odkrijemo zaklade, s katerimi smo obdarjeni. Pokrajine čemaža v
gozdovih, v katere nam je dovoljeno vstopati (kar je naša
posebnost!), so veliko narodno bogastvo, temelj naše samooskrbe
in tudi potencialni turistični produkt.
Uporabne so vse tri oblike trpotca – ozkolistni, srednjelistni
in širokolistni.
Tudi manj znamenite rastline, kot je čemaž, so zelo dragocene in
jih drugi Zemljani nimajo priložnost nabirati. Regrat, koprive,
trpotec, naše trobentice, marjetice, vijolice ... Poskusite to najti v
Severni Italiji ali v New Yorku. Ne le da so vse to užitne, zdravilne
in prehransko bogate rastline, so tudi naša edinstvena pokrajina,
ki se je pogosto ne zavedamo.
Lipov list - Junij 2020
Foto: Pexels
35
Zeleni zgledi
Tudi manj znamenite rastline, kot je čemaž, so zelo
dragocene in jih drugi Zemljani nimajo priložnost nabirati.
Enako velja za naše borovnice, gobice, smrekove vršičke, ruševje
in še bi lahko naštevala. Če bi jih znali sami videti, bi nam pomagali
do boljšega zdravja, večjega veselje in tudi do novih poslovnih
priložnosti, ob seveda zavedanju, da je treba do rastlin v naravi
dostopati z veliko mero odgovornosti in jih ne brezglavo jemati
naravi. Smo del, ki ima vse pogoje za butično zeliščarstvo na
najvišjem nivoju. Kakovosti rastlin, ki rastejo v naših hribih, se ne
da primerjati s tistim, kar mnoga podjetja gojijo na nepreglednih
njivah. In verjemite, da to tujci vidijo bolje kot mi, ki mimo teh
zakladov hodimo, ne da bi jih opazili.
Besedilo in foto: Sanja Lončar, zazdravje.net
Liste režemo s keramičnim nožem, da čim bolj zmanjšamo oksidacijo in jih sproti vmešamo v med. Na vrh kozarca damo mrežico za
vlaganje, da listi ne splavajo na površje.
Lipov list - Junij 2020
36
Zeleni zgledi
Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info.si
Čebelji turizem na
Dolenjskem
Slovenija je dežela čebelarjev in z razglasitvijo svetovnega dneva čebel čebelarstvo v našo deželo vedno bolj
množično privablja turiste, ljubitelje narave in čebel, ki se lahko podajo v pravi Čebelji svet, ki je po dveletnem
potovanju po svetu našel dom v Muzeju Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči na Dolenjskem.
Čebelji svet je paviljon oz. kupola, sestavljena iz šesterokotnih
elementov, ki predstavljajo satne celice, združene v satovju. Po
celotnem paviljonu se lahko obiskovalci sprehodijo in se s
pomočjo virtualne resničnosti vživijo v življenje marljivih čebel.
Vsaka od satnih celic je namreč zapolnjena z različnimi zanimivimi
in poučnimi vsebinami.
Nadenete si očala za virtualno resničnost – in že vas objame
brenčanje čebel. Vstopite v panj. S 360-stopinjski tehnologijo si
lahko ogledate filme iz čebeljega sveta, prek mobilne aplikacije
'AR Bee World' se lahko poučite o pomenu čebel in čebelarstva,
Praznovanje prvega svetovnega dneva čebel
svoje doživetje pa ovekovečite na spletnih omrežjih z objavo
selfija z virtualno čebelo. Poslušanje enakomernega brenčanja in
vonjave propolisa vas bodo pomirile.
Paviljon Čebelji svet je država zasnovala za promocijo čebelarstva,
ko je iskala podporo drugih držav za idejo, da čebele dobijo svoj
svetovni dan. 20. maj, praznik čebel, pa ni izbran naključno, saj je
to mesec bujnega razvoja čebel in narave, na ta dan pa se je rodil
tudi Anton Janša, slovenski čebelar, pionir sodobnega čebelarstva
in eden največjih strokovnjakov za čebele. Njegovi učbeniki se še
danes uporabljajo v čebelarskih šolah.
Paviljon Čebelji svet je v preteklih letih prepotoval svet in z njim je
potovala tudi tretja medena kraljica Slovenije Mateja Šoštarič, ki je
slovensko bogato zgodovino čebelarstva in današnji trud
čebelarjev predstavljala v Italiji, Nemčiji, Belgiji, Turčiji, v
Hongkongu in Združenih državah Amerike. Medena kraljica
Slovenije je ambasadorska slovenskega čebelarstva, slovenskega
medu in čebeljih pridelkov. Njeno poslanstvo je osveščanje ljudi o
pomembnosti lokalnih čebeljih pridelkov v prehrani, zdravega
načina življenja in lokalne samooskrbe. V domovini in po svetu je
tako predstavljala tradicijo slovenskega čebelarjenja, čebelarski
turizem in slovensko kulturno dediščino. Zdaj krono nosi četrta
medena kraljica Slovenije Valentina Marinič.
Lipov list - Junij 2020
V Sloveniji čebelarski turizem ponuja inovativno obliko potovanj
in nas vabi k odkrivanju čarobnega sveta čebel po poteh bogate
in kulturne naravne dediščine. V zibelki čebelarstva, kjer je doma
tudi kranjska sivka, ena najbolj priljubljenih vrst čebel, se je
mogoče podati po poteh čebelarstva, se srečati z lokalnimi
čebelarji po vsej Sloveniji, pokušati med in medene pijače ter
ostale čebelje izdelke, si privoščiti medeno masažo ali kopel, si
ogledati čebelarski muzej v Radovljici, občudovati naše značilne
čebelnjake, ki jih ni mogoče videti nikjer drugje na svetu, prenočiti
v medeni vasi ali se podati v pravi Čebelji svet. Izlete in potovanja
pa lahko turisti zaključijo z nakupom čebelarskih spominkov, kot
so panjske končnice, lectova srca, med in drugi izdelki iz medu, ki
37
Zeleni zgledi
Medena kraljica Mateja Šoštarič in čebelji svet v Hongkongu
predstavljajo našo izjemno dediščino in so pogosto tudi del
protokolarnih daril.
Paviljon Čebelji svet v Muzeju Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka
Kranjska sivka je avtohtona slovenska čebela, drobcena
žival, ki z nesebičnim delom krepi človeka in sladi
njegov vsakdanjik. Cenjena je doma in po svetu, saj je
njeno delo simbol pridnosti, složnosti in sposobnosti,
ter nas predstavlja kot zeleno in gostoljubno deželo.
Takšno jo moramo tudi ohraniti.
Mateja Šoštarič
Četrta medena kraljica Valentina Marinič
Lipov list - Junij 2020
38
Zeleni zgledi
Foto: Jure Kravanja/www.slovenia.info.si
Teden gozdov
Zadnji teden v maju je že 50 let posvečen slovenskim gozdovom. Z vrsto prireditev in dogodkov v tem tednu
želimo inštitucije in organizacije, ki jim je skupna skrb za slovenski gozd, opozoriti na pomen tega največjega
naravnega bogastva za blaginjo ljudi in celotne družbe ter nujnost skrbnega ravnanja s to dediščino prejšnjih
generacij za bodoče rodove.
V Tednu gozdov so tudi letos po Sloveniji potekale prireditve za
popularizacijo gozdov in gozdarstva v organizaciji Zavoda za gozdove
Slovenije s partnerji, tudi Turistično zvezo Slovenije, pod naslovom
Skrbno z gozdom. Gozdovi so v svoji biološki raznovrstnosti največji
ekosistemi na kopnem. V njih živi več kot 80 odstotkov kopenskih vrst
živali, rastlin in žuželk. Zagotavljajo tudi zavetišče, delovna mesta in
varnost za skupnosti, ki so odvisne od gozdov.
Gozdovi so del našega življenja na različnih ravneh, katerih se vse
premalo zavedamo. Ko spijemo kozarec vode, zapišemo kaj v zvezek,
vzamemo zdravila za vročino ali zgradimo hišo, smo z gozdovi vedno v
stiku. Ti in številni drugi vidiki našega življenja so na tak ali drugačen
način povezani z gozdovi. Gozdovi, njihovo trajnostno upravljanje in
Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info.si
uporaba virov, tudi v krhkih ekosistemih, so ključni za boj proti
podnebnim spremembam. Nedvomno zato prispevajo tako k blaginji
sedanjih kot prihodnjih generacij.
Gozdovi igrajo tudi ključno vlogo pri zmanjševanju revščine in
doseganju ciljev trajnostnega razvoja. Gozdarstvo v Sloveniji izrazito
zaznamuje sodelovanje – med lastniki gozdov, javno gozdarsko službo
in obiskovalci gozdov; med organizacijami, deležniki, ki delujejo v
gozdnem prostoru, in drugimi. V letošnjem Tedna gozdov je bil
poudarek predvsem na gozdnem bontonu, obisku v naravi,
spoštovanju pravic lastnikov gozda ter trenutno perečima tematikama
– vožnji v naravnem okolju in obisku zavarovanih gozdnih območij.
Jože Prah
Lipov list - Junij 2020
39
Namig za izlet
Po nove dogodivščine s konji
Konj ima v življenju ljudi že od nekdaj pomembno vlogo. Pomagal je pri kmečkih opravilih, vse do sredine
20. stoletja so konje uporabljali pri bojevanju, marsikje pa so še danes ključni člen v transportu. A če so jih
nekoč uporabljali zlasti za vleko vozov, poštnih kočij, tramvajev in drugih prevoznih sredstev, so danes naši
družabniki predvsem pri športu in rekreaciji, zadnja leta pa se uveljavljajo tudi kot odlični terapevti.
Stik s konji na ljudi blagodejno vpliva tako v fiziološkem,
psihološkem kot družabnem smislu. Bi preživeli letošnje počitnice
na konjskem hrbtu? Zakaj pa ne.
'Za mlade in stare'
V zelenem zavetju, v neposredni bližini reke Save in ljubljanskega
hipodroma, Jani Finžgar že vrsto let organizira tabore za otroke in
odrasle. S konji dela že 49 let, vedno ljubiteljsko. Jahanje je treniral,
danes pa svoje znanje z veseljem predaja naprej. Letos načrtuje tri
tabore. V drugem in tretjem tednu julija za otroke, zadnji teden v
avgustu pa bodo na svoj račun prišli odrasli. »Jahaš lahko namreč
do pozne starosti,« pove z nasmehom na obrazu: »Dobro je, da
pridejo oblečeni v pajkice ali kavbojke, obuti v malo višje čevlje, vsaj
gležnjarje, in obvezno s čelado, bodisi kolesarsko bodisi jahalno.«
Foto: Anja Ciglarič
Foto: Anja Ciglarič
Jani Finžgar že vrsto let organizira tabore za otroke in odrasle.
Lipov list - Junij 2020
40
Namig za izlet
Foto: Polonca Barbič
Bolj plašnim otrokom družba konj zelo koristi
Od ponedeljka do petka, najmanj osem ur na dan.
Otroci in odrasli se bodo lahko s konji družili od ponedeljka do
petka, od jutra do poznega popoldneva. Program je podoben.
Treningi s konji so na urniku dvakrat na dan, organizirajo pa tudi
številne druge aktivnosti in igre, da jim zapolnijo dan: »Igramo se
med dvema ognjema, streljamo z lokom, s konji prečkamo Savo,
gremo na izlet na Rašico, delamo ladjice in jih spuščamo po reki …«
Zjutraj, ko pridejo, je treba pomagati pri čiščenju hleva, po zajtrku
pa se razdelijo v skupini. V prvi se pripravijo na jahanje, v drugi pa se
medtem zamotijo z družabnimi igrami: »Nikoli ni tako, da bi dve uri
gledali v zrak in čakali, da pridejo na vrsto za jahanje. Prideš, odjahaš,
potem te pa čakajo druge aktivnosti,« pojasni. Po kosilu imajo na
programu posebne vaje, tako imenovani tematski park, kjer se
učijo, kako konj zraven njih hodi kot pes, da je poleg: »To znanje je
ključno, ko gremo na izlet. Medtem ko eni otroci jahajo, drugi konja
usmerjajo, potem se zamenjajo, tako da vsi jahajo in vsi vodijo.« Na
tovrstne tabore prihajajo otroci, stari od šest do šestnajst let.
Foto: Jani Finžgar
Udeleženci se spoznajo s 15 in 16 let starima kobilama. Na fotografiji Pocahontas.
Lipov list - Junij 2020
41
Foto: Živa Hočevar
Namig za izlet
Prečkanje reke Save je za udeležence poseben izziv.
S Pino in Pocahontas do nasmeha na obrazu
Na taborih se udeleženci spoznajo s 15 in 16 let starima kobilama,
ki jim dasta veliko več, kot se zdi na prvi pogled. Če je na začetku
med njimi pogosto strah, se v le tednu dni v njuni družbi sprostijo
in naučijo, »kako se je treba ob njiju obnašati, ju očistiti, kako
pristopati k njima, hoditi okoli njiju, skoraj vsi se naučijo jahati v
kasu in z njima odstopati, torej hoditi vzvratno. Naučijo se veliko
različnih elementov, ki jim pomagajo, da znajo konja obvladati tudi
sami.« Bolj plašnim otrokom družba konj zelo koristi, razlaga Maruša
Cizl, diplomirana psihologinja, tik pred magisterijem, ki pomaga na
taborih. Konji otroke učijo, kako se postaviti zase in kako pomembno
je, da si gotov vase: »Ni dovolj, da samo čakaš, kaj se bo zgodilo. Ni
dovolj, da otroci le pokažejo, da se konja ne bojijo, da se delajo, da
jih ni strah, morajo občutiti to gotovost v sebi. In ko to enkrat
začutijo, jih konji začnejo upoštevati. To samozavest pa marsikdo
potem prenese na druga področja v življenju, tudi v šolsko okolje.«
Tudi sama ježa udeležence zelo motivira, da jim občutek vrednosti
in ponosa ob premaganem strahu. In če na začetku najbolj težko
čakajo jahanje, jim pozneje veliko pomeni, že ko so s konjem le v
stiku: »Ker jih začnejo razumeti, se veselijo tudi tega, da jih konj
posluša in se odziva na njihovo ravnanje. Konja začnejo poslušati.
Veseli jih, ko na koncu tudi sami opazijo, kdaj so živali utrujene ali
vesele,« razlaga Cizlova.
S konji tudi na rojstni dan
Jani Finžgar ima tri konje, za dušo. In to se čuti. Sam jih je naučil
vsega, kar znajo danes. Tovrstni tabori zato marsikoga navdušijo, da
se pri njem odloči tudi za šolo jahanja: »Imamo začetne in
nadaljevalne tečaje, jahače pripravljamo tudi na tekmovanja. Na
drugi lokaciji pa z njimi vse leto sodelujem tudi pri organizaciji
rojstnih dni.«
Počitnice v družbi konj zagotovo pričarajo nepozabne trenutke. Ne
le da se udeleženci naučijo marsičesa novega in sklenejo nova
prijateljstva, te čudovite živali doživijo še bolj pristno. Ja, čas,
preživet v naravi ob različnih aktivnostih ustvarja doživetja, ki si jih
zapomnimo vse življenje.
Foto: Urh Meža
Druženje s konji in spletanje novih prijateljstev.
Anja Ciglarič
Lipov list - Junij 2020
42
Namig za izlet
Odkrivali bodo lepote Slovenije
Naša dežela ima zelo veliko manjših krajev, vasi in kotičkov, ki jih
bodo mnogi odkrivali v tem poletju. Na dopustovanje v tujino, tudi v
sosednjo Hrvaško, bo odpotovalo precej manj Slovenk in Slovencev
kot v preteklih letih. Počitnikovali bodo raje doma v Sloveniji in iskali
Vleče me na Štajersko
Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč,
pravi: »To poletje se bom držal slogana 'Čas je za Mojo Slovenijo.'
Zagotovo bova s soprogo preživela nekaj dni v Posočju, saj
nameravamo že več let tudi s prijatelji raziskati kraje, kjer poteka
čudovita tematska pot – Pot miru. Destinacijsko se to ujema tudi s
soproginim izvorom, saj prihaja iz Nove Gorice. Njen oče je kot
strastni ribič in lovec družino velikokrat
peljal po dolini Soče, zato je zraven še tisti
rahli nostalgični trenutek. Mene kot
Štajerca pa vleče tudi na Štajersko, želim se
naužiti Zgornje Savinske in Logarske
doline. In čeprav nisem noben čokofreak,
bom obiskal Glamping Tete Fride v
Limbušu pri Mariboru, ki je dober streljaj
stran od mojih rojstnih Ruš.«
pristna doživetja ter se nastanili v manjših turističnih objektih, kot so
zidanice, turistične kmetije, zasebni manjši apartmaji. Na oddih bodo
odhajali večkrat, a za krajši čas – le za nekaj dni.
Duša Podbevšek - Bedrač
Peli bomo, da se bo treslo
Rebeka Dremelj, podjetnica in
pevka: »Na vprašanje, kje bomo
dopustovali to poletje, preprosto ne
znam odgovoriti. Letalske karte za
Maldive smo kupili že januarja, leta
nam še niso odpovedali, čeprav vsi
vemo, da letos z Maldivi ne bo nič.
Najverjetneje ostajamo doma na lastnem domačem bazenu, na
terasi, v dobri družbi prijateljev. Peli bomo, da se bo treslo in
odmevalo, si naredili kar najbolj vesele, radožive in pestre
počitnice. Hodili bomo na dnevne izlete in spoznavali do zdaj
skrite kotičke naše male, a zelo lepe Slovenije.«
Doma sem na dopustu
Ana Tavčar - Pirkovič, televizijska voditeljica:
»Vprašanje o počitnicah dobiva letos
popolnoma nove dimenzije. Moje poletje
bo gotovo bolj skromno, dopust krajši; naša
jutranja oddaja bo prvič v živo na sporedu
vse poletje. Moja duša bi si želela novega
navdiha na kakšnem potovanju, ampak
zdaj, ko vprašanja o prehajanju meja še
vedno do določene mere ostajajo uganka, bom vesela, če bom
šla lahko mirno in brez posebnih dokumentov in dokazov v rokah
v svoje tržaške konce, kjer so zame najlepši kotički sveta. V resnici
sta tam moja duša in moj dom, tako da ne potrebujem dosti, le
nekaj kilometrov iz Ljubljane, in sem doma oz. na dopustu. V
resnici sem tako zelo rada doma, da bom v redu, tudi če ostanem
preprosto na domačem balkonu s knjigo v roki.«
Bolj pomembno s kom kot kje
Ana Pavlin, vinska kraljica Slovenije 2020: »Pridružila se bom akciji
Slovenske turistične organizacije in dopust preživela doma.
Podpiram predlog o posebnem vavčerju za dopust v Sloveniji, saj
menim, da moramo Slovenci najprej pomagati sebi in drug
drugemu. Skupaj lahko pomagamo slovenskemu turizmu. Čeprav
smo mala dežela, je pri nas še ogromno neodkritih in manj
poznanih krajev in destinacij, ki so izjemno privlačni. Poleg tega
so blizu, običajno cenejši kot v tujini, kar tudi
ni nepomembno, saj bo koronavirus
marsikomu pustil sledi tudi v denarnicah.
Razmišljam o več krajših počitnicah: nekaj
dni v hribih, nekaj dni v kampu ob kakšni reki
ali v zidanici v vinskih goricah, ki jih imamo
od Dolenjske do Pomurja, morda še skok na
obalo ali v zdravilišče. Dobre izbire res ne
manjka. Sicer pa je včasih bolj pomembno, s
kom preživiš dopust kot kje.«
Slovenska turistična revija Lipov list, nadaljevanje
Turističnega vestnika, izhaja 2. teden v sodem mesecu
UDK 338,34+796,5(497,12), ISSN 0352-4353
Junij 2020
Izdaja:
Turistična zveza Slovenije
Naslov uredništva:
Turistična zveza Slovenije, Miklošičeva cesta 38/VI,
SI – 1000 Ljubljana, tel. 01/43 41 670, faks: 01/43 41 680,
info@turisticna-zveza.si, www.turisticna-zveza.si
Urednica: Suzana Kozel
Lektoriranje: Mateja Blažič Zemljič
Oblikovanje: Sara Krapež
Svet revije Lipov list:
Boštjan Luštrek, Iztok Pipan, Jure Sodja, Karmen Grebenc Burger
Transakcijski račun:
SI56 03100-1000010639
Naročilo na Lipov list oddate na info@turisticna-zveza.si
Celoletna naročnina je 35,04 eur.
Lipov list - Junij 2020
ZDAJ JE ČAS.
Da te spoznam do zadnjega kotička.
Obiščite Facebook TZS in www.turisticna-zveza.si
in si oglejte promocijske filme krajev.
#ifeelsLOVEnia #mojaslovenija
www.slovenia.info