Revija Lipov list, junij 2020

videopccenter
  • No tags were found...

JUNIJ 2020 Poštnina plačana

pri pošti 1102 Ljubljana

dobre zgodbe v slovenskem turizmu

Intervju

Domači gost ne sme biti rezerva

Aktualno

Turizem po koroni

Potepanja

Park vojaške zgodovine

Namig za izlet

Po nove dogodivščine s konji

Foto: Matej Kolakovič


MOJA DEŽELA – LEPA IN GOSTOLJUBNA

Tekmovanje za

NAJ

Vabimo vse občine,

naj se prijavijo na tekmovanje

slovenskih krajev v urejenosti

in gostoljubnosti.

Več na: www-turisticna-zveza.si

urejen in

gostoljuben

kraj

2020

Predloge občin bo obravnavala posebna komisija

in na podlagi strokovnih meril izbrala kandidate,

ki se uvrstijo naprej v spletno glasovanje.

Glasovanje bo potekalo prek spletne strani

www.turisticna-zveza.si ter na facebooku.

Mnenje komisije in število glasov spletnega glasovanja bosta

merili za uvrstitev kandidatov na državno tekmovanje.

Strokovna komisija bo kraje obiskala v poletnih mesecih

in ocenjevanje zaključila v septembru.

Zaključek tekmovanja s podelitvijo priznanj najboljšim bo

13. oktobra v Laškem na Dnevih slovenskega turizma.

Prijave občin zbiramo do 7. julija

na e-naslovu info@turisticna-zveza.si.

Spletno glasovanje bo potekalo

od 9. do 19. julija 2020.


KAZALO

UVODNIK

3

INTERVJU 4–6

Domači gost ne sme biti rezerva

AKTUALNO 7–15

Gostinstvo in turizem po epidemiji

Smo ljudje vedno hodili na dopust?

Na počitnice z namigi, ki smo jih izbrali za vas

TURIZEM SMO LJUDJE 16–17

Prostovoljstvo je bogastvo družbe

POD DROBNOGLEDOM 18–19

V Planinski jami živi človeška ribica

TZS 20–23

Skrb za Ljubljansko barje

Osupljive naravne lepote Gorij

V SLOVENIJI NI DOLGČAS 24–25

POTEPANJA 26–29

Park vojaške zgodovine

Švicar – začetnik zdraviliškega turizma na Bledu

DIGITALNO 30–31

FOTO ZGODBA 30–31

ZELENI ZGLEDI 34–38

Ne spreglejmo svoje edinstvenosti

Čebelji turizem na Dolenjskem

Teden gozdov

NAMIG ZA IZLET 39–42

Po nove dogodivščine s konji

Odkrivali bodo lepote Slovenije

Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v prvi polovici avgusta

2020. Sporočila o novostih na območju delovanja vašega društva

in napovedi prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. julija

2020 na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si.

Drage bralke, spoštovani bralci!

Raziskujte, odkrivajte in spoznavajte majhen, z naravnimi biseri prekrit

košček Zemlje, ki je začrtan s slovenskimi mejami. Naša država vas letos vabi

v vsej svoji lepoti, turistični delavci so ponudbo prilagodili domačim gostom,

namesto tujcev po dolgih letih spet nagovarjajo sodržavljane.

Marsikateri vinar, znan po vrhunski žlahtni kapljici, kuhar, ki je doslej

kulinarične presežke z umetniškim pridihom pripravljal za tujce, pa tudi tisti,

ki so luksuzne nastanitve prodajali tujim gostom, so po epidemiji

koronavirusa spoznali, da je treba ponudbo prilagoditi domačinom. Turizem

se bo kljub težkim časom, ki so pred njim, spremenil, menim, da celo na bolje.

Spomnimo se le Ljubljane in Bleda, ki sta se zadnja leta dušila v turistih in se

spopadala s problemom množičnega turizma. Svet je postal tako majhen,

da smo kupili letalsko karto, ker je bila cena ugodna, ne da bi si zares srčno

želeli obiskati kraj, ki smo ga imeli zapisanega na zaprašenem spisku

dolgoletnih želja. Turizem je postajal instantna zadeva.

Slovenska turistična prihodnost ni tako zelo črna. Drago Bulc, turistični

novinar, sinonim za slovenski turizem, v intervjuju optimistično zre v obdobje

po koroni. Začetek bo težak, prizna, ampak niza dejstva, ki govorijo v prid

svetli prihodnosti: Slovenija je majhna, pretežno avtomobilska destinacija,

nimamo velikih hotelov in že nekaj let gradimo na ideji zelenega turizma.

Kriza nam je dala tudi odlično priložnost, da si zastavimo nove cilje in se

ponovno vprašamo, kakšne goste želimo privabiti v našo državo – tiste, ki

imajo le debelo denarnico ali morda intelektualce, ki trošijo zmerno,

odgovorno pa se obnašajo tudi do okolja. Na turizem je treba gledati kot na

dolgoročno gospodarsko panogo, ki seveda ustvarja in ohranja delovna

mesta, a tudi skrbi za to, da se iz turističnih krajev ne izselijo vsi domačini.

Menim tudi, da Slovenci nismo tako zelo mačehovski do svoje države, kot se

to pogosto prikazuje, saj se je že večkrat izkazalo, da lepote Slovenije

poznamo in cenimo. Redki so tisti Slovenci, ki niso pojedli vsaj dveh kremnih

rezin ob pogledu na Blejsko jezero, se z raftom vsaj enkrat spustil po

smaragdni Soči ali uživali v čofotanju v termalnih bazenih. Morda je bila

Slovenija res idealna destinacija za kratke vikend oddihe, ki so v hitrem

tempu življenja priljubljeni in potrebni, a je to dobra odskočna deska za

tedensko raziskovanje nekega območja.

Želim vam, da bi letošnje načrtovanje dopusta spremljalo pristno veselje –

takšno, ki smo ga poznali kot otroci, ko smo odštevali dneve pred odhodom

na poletni oddih in so bile naše glave polne navihanih zgodb in želja po

novih dogodivščinah. Junijsko revijo smo pripravili z mislijo na poletne

počitnice, zato vključuje širok izbor idej in namigov za poletne podvige, ter

preverili, kako se različni turistični ponudniki iz različnih slovenskih regij

pripravljajo na sprejem gostov po epidemiji.

Želim vam obilo poletnih radosti, čudovitih potepanj in poguma za

odkrivanje poti, ki vodijo v neznano.

Obilo užitkov pri prebiranju poletnih namigov.

Suzana Kozel, urednica

Kazalo / Uvodnik


4

Intervju

Foto: Suzana Kozel

Drago Bulc – sinonim za slovenski turizem.

Domači gost ne sme biti

rezerva

V slovenske domove je kot dolgoletni novinar in urednik prinašal iskrive turistične zgodbe. Poleg

številnih domačih in mednarodnih novinarskih in drugih priznanj je tudi dobitnik slovenskega

turističnega oskarja, kristalnega Triglava za vidne dosežke v turizmu. Njegov zgodovinski spomin seže

še v čase nekdanje skupne države, a najin pogovor se je ustavil v času po osamosvojitvi. Takrat je s strani

vladajočih prišel podoben poziv k pomoči domačemu turizmu kot po tokratni epidemiji koronavirusa.

Sediva na kavi v delu Ljubljane, ki je med privlačnejšimi

za turiste, slišiva pa le slovenski jezik. Kako nenavadno

je to za vas?

Zelo nenavadno je, vračam se v leto 1991, ko je bila situacija podobna,

a zaradi drugih razlogov. Mi je pa po svoje to obdobje všeč, ker zadnje

čase, pred epidemijo, v centru glavnega mesta nisi slišal več slovenske

besede. Videl sem tudi, da so se v mesto preselili lovci na denar, ki so

služili na različne turistične načine. To je že začenjalo kaziti podobo

sicer turistično vse bolj mednarodno priljubljene slovenske prestolnice.

Turizem dobesedno živite: osebno in poslovno. Kako

zelo vas je presenetilo, ko se je svet ustavil, turistični

tokovi pa usahnili?

Pri svojih 72 letih sem marsikaj doživel, hvala bogu, ne prave

vojne, čeprav smo krajšo vojno v Sloveniji imeli, ampak da se bo

zgodilo kaj podobnega, kot je koronavirus, si pa nisem mislil. Bile

so ebole, zike, sarsi, ampak to je bilo lokalno ali regionalno.

Res je, da je svet postal majhen, zelo poceni smo lahko

potovali med celinami, našo državo so preplavili turisti.

Je bila to normalna smer turističnega razvoja?

Turizem je prevladujoči fenomen sodobnega časa. Vsi potujemo.

Vendar je šlo predaleč. Že sam pri sebi sem opazil, da pretiravam,

in prisilni počitek mi je omogočil, da sem uredil določene stvari v

glavi. Turizem je postal neoseben. Zato se moramo v pokoronskem

obdobju vrniti k prvinskemu turizmu, v katerem je v ospredju

človek, ne dobiček.

Kako težko leto čaka turistične delavce, ki so sicer znani

po vztrajnosti, trdem delu, odrekanju?

Slovenija bo krizo v turizmu lažje preživela, ker je večina turistične

ponudbe v zasebnih rokah. Najbolj bodo prizadete velike potovalne

agencije in mednarodne hotelske verige, ponudniki križarjenja in

letalska podjetja. Mi pa vsega tega nimamo. Še to srečo imamo, da

smo obkroženi z državami, ki so razmeroma dobro prešle krizo,

razen Italije, pa še tam je imela obmejna pokrajina Furlanija Julijska

Krajina podobno situacijo kot mi. Res je, da so letalske povezave v

sodobnem svetu pomembne in potrebne za povezave z drugimi

celinami pa tudi z evropskimi državami. V slovenskem turizmu so

dobre letalske povezave še posebno pomembne za kongresni

turizem, ki bo pri nas za okrevanje potreboval največ časa. Imamo

pa srečo, da smo pretežno avtomobilska destinacija, saj imamo

razmeroma dobro povezavo z avtocestami in k nam lahko precej

hitro pridejo turisti z vseh koncev Evrope, predvsem iz Nemčije, od

Lipov list - Junij 2020


pomeni, da bomo denar nesli tja, kar bo imelo več pozitivnih

posledic: ljudje bodo ostali na podeželju, dostojno bodo preživeli,

predvsem obmejnim območjem bi morali dati več poudarka, saj

tam živijo tudi mladi, ne le stari. Turizem je večplasten. Prvo

obdobje pa bo pomembno, saj bodo Slovenci spet spoznali svojo

deželo.

Kako prepričati Slovenca, naj ostane doma, kaj mu je

treba ponuditi, kakšen gost je Slovenec?

Mi smo izredno zahtevni gostje, zelo dobro smo obveščeni o

cenah pa tudi o kakovosti ponudbe. Mi smo že skoraj taki kot

Nemci, ki tehtajo, koliko dobiš za svoj denar.

5

Intervju

Drago Bulc je navdušen smučar. Najlepše slovensko smučišče

je zanj Krvavec.

koder k nam pride na počitnice največ turistov. Izjemno močen

segment, ki bo v pokoronskem kriznem obdobju za Slovenijo vse

bolj pomemben, je tudi avtodomarski turizem. Lastniki avtodomov

pa so ljudje z nadpovprečno visoko kupno močjo, ki imajo

odgovoren odnos do okolja.

Vse sile so trenutno usmerjene v promocijo naše države.

Lahko posamezni državljan reši slovenski turizem?

Veste kaj, domači turist nikoli ne more rešiti turizma. Mi moramo

razumeti, da je slovenski turizem izvozna panoga. Bled, Portorož,

Kranjska Gora – to so destinacije, kjer je 90 odstotkov tujcev. Res

pa je, da domači gost lahko reši usodo recimo manjšeg kmečkega

turizma. Pomembno je tudi, da bomo obiskovali podeželje, saj to

Zgodovina se ponavlja, podoben poziv, naj Slovenci

dopustujemo doma, je prišel tudi po osamosvojitvi. Res

je, da so danes okoliščine drugačne kot takrat, pa

vendarle …

Veste kaj, malo je žalostno, da je domači gost vedno rezervni

turist. Dokler ljudje čutijo, da so rezerva ... Spomnim se, da se je

podobno že zgodilo, ko so v nekem hotelu rekli, da čakajo, da

pridejo Italijani. Denar je od vseh enak, sploh zdaj, ko imamo evro.

Človek čuti, če je dobrodošel. Leta 1991 sem opazil, da so bili

lokali, ki so bili spoštljivi do svojih gostov, takoj polni. Kakovost v

turizmu se najbolj natančno meri po gostih, ki se vračajo.

Država ravno v tem mesecu praznuje 29. rojstni dan.

Ne moremo reči, da je naš turizem spet na začetku, res

pa je, da potrebuje denarno in moralno spodbudo za

ponoven zagon. Na čem bi bilo treba graditi? Veliko

slišimo o butičnem turizmu.

Za krajši čas malo odpišimo butični turizem. Vsak turist, ki bo

prišel, bo dobrodošel. Dolgoročno pa moramo ohraniti butičnost,

Počitek med vzponom na Planino Šija nad Podljubeljem

Lipov list - Junij 2020


6

Intervju

ker se bodo turistični tokovi vrnili. Strateško se ne bi usmeril v

najvišji prestižni turizem, ampak bi ciljal na srednji višji sloj, to so

intelektualci: izobraženi, ki imajo dostojne prihodke, poleg tega

znajo ceniti in čuvati okolje in nam ne bodo smetili države. Jaz

pravim, da je Slovenija najlepša država na svetu. Mi moramo sami

z oblikovanjem ponudbe privabiti turiste, kakršne si želimo.

Med epidemijo ste imeli veliko časa, potovali ste lahko le

po spominih. Ste morda med brskanjem po starih

potovanjih naleteli na državo, po kateri bi se lahko

zgledovala Slovenija?

Jaz mislim, da imamo dovolj domačega znanja, tudi naši

strokovnjaki predavajo v tujini. O tem, da je naše znanje na visoki

ravni, pričajo številna mednarodna priznanja, ki jih dobivajo

organizacije STO, Turizem Ljubljana, Bled. Imamo dovolj znanja, le

vlada mora združiti vse te ljudi na enem mestu. Treba bi bilo

dobro razmislit o razvoju glamping turizma – to ni turizem za 365

dni, težko ga izkoristiš pozimi, tudi poletna neurja nam ne gredo

na roko. Kdo bi pa bil rad v hiški na drevesu, ko veter lomi drevje?!

Bolj sem naklonjen majhnim hiškam: nudijo udobje, lahko jih

ogrevaš in so uporabne vse leto. Dobiš več udobja in varnosti

pred skrajnimi vremenskimi pojavi. Imaš teraso, ko dežuje, in še

marsikaj. Slovenija ima dober koncept zelenega turizma. Veseli

smo lahko, da nismo tako zanimivi za tuji kapital, ker bi nam

pozidali okolje, kot se je to zgodilo denimo s Španijo.

Koliko časa bo potrebovala Slovenija, da bo prišla nazaj

na turistični razcvet preteklega leta?

To je vprašanje za milijon dolarjev. Upam, da vsaj Ljubljana in Bled,

ki sta se na vrhuncu sezone soočala s preveliko gnečo turistov, ne

bosta prišla na isto raven. Jaz mislim, da bo najdlje potreboval

Drago Bulc zelo rad raziskuje Belo krajino.

kongresni turizem – tri leta. Naslednje leto imamo sicer dobre

možnosti za promocijo. Predsedujemo Evropi in naši politiki imajo

možnost, da se srečanja organizirajo na ravni celotne države, ne

samo na Brdu. Slovenski politiki so lahko z denarjem

davkoplačevalcev najboljši promotorji. To je ravno pravi čas.

Kam po Sloveniji pa bo vas vodil radovedni popotniški

duh, imate načrte za poletje?

Jaz moram reči, da bom šel najprej v Belo krajino. Tam imam

prijatelje, res pa je, da tudi drugod v Sloveniji ne poznam vsakega

kotička. Zato me npr. že dolgo časa mika Zasavsko hribovje.

Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info.si

Suzana Kozel

Na trgatvi svojih trt v 'vinogradu slavnih' na Maleku, Jeruzalem

Lipov list - Junij 2020


Foto: Pexels

7

Aktualno

Gostinstvo in turizem po

epidemiji

Štiri turistične ponudnike z različnih delov Slovenije smo vprašali, kako močno so jih prizadele posledice

omejitev zaradi epidemije, kako so se prilagodili nastali situaciji, katere previdnostne ukrepe izvajajo, odkar so

spet odprli svoja vrata, ter česa vse se bojijo v letošnji okrnjeni poletni sezoni.

Vino Kupljen Jeruzalem – Svetinje

»Pretekli čas je bil precej težaven, saj prodaje vina skorajda ni bilo,

gostov v Taverni tudi dolgo ne, fiksni stroški obdelovanja vinograda,

dela v kleti, polnjenja letnika 2019 pa ostajajo enaki kot prejšnja leta.

Zaposlene smo za dva meseca poslali na čakanje, odpuščali nismo,

kuharji so razvijali nove recepte, lotili pa smo se tudi nujnega

investicijskega vzdrževanja,« pravi Samo Kupljen, Vino Kupljen

Jeruzalem – Svetinje, kjer nudijo prenočišča, vinske degustacije v

vinoteki in okusne domače jedi v Taverni, svoji restavraciji. »Razmere

so nas poslovno precej prizadele, saj doma večino vina prodamo v

restavracijah, gostilnah in hotelih, ki so bili v glavnem dva meseca in

pol zaprti,« nadaljuje in doda, da so si sicer tako kot že prej pomagali

z dostavo, aktivneje sodelovali s svojim ekskluzivnim distributerjem

vina – Vina Koželj, Hiša dobrih vin in okrepili predstavitve na družabnih

omrežjih. Pravi, da so, tako kot ostali vinarji Združenja družinskih

vinogradnikov, zaprosili tudi za podporo vinskemu sektorju s

strani Agencije za kmetijske trge.

V Jeruzalemu izvajamo vse previdnostne

ukrepe NIJZ, pravi Samo Kupljen.

Taverno Kupljen v Svetinjah v Prlekiji so zaradi velike terase lahko

odprli že 4. maja, sobe pa teden dni pozneje. »Izvajamo vse

previdnostne ukrepe NIJZ,« pove, »občasno pa imamo težave z

nespoštovanjem le-teh s strani gostov. A domači gosti iz bližnjih

krajev se v Taverno vendarle počasi vračajo,« zagotavlja. »Obisk po

karanteni je še vedno precej manjši, posebno med tednom in ob

slabšem vremenu, ko se močno čuti izpad tujih gostov. Teh zaradi

zaprtja meja ni, tako večino predstavljajo domači redni gostje. A

zaradi naše dobre ponudbe na Bookingu in Tripadvisorju je bilo

doslej kar 75 odstotkov gostov naše Taverne iz tujine. Močno smo

odvisni od tujih gostov oz. odprtih meja. Seveda pa močno

upamo, da nas bodo vedno bolj prepoznali tudi domači gosti, saj

je Prlekija oz. destinacija Jeruzalem kot zelena speča Trnuljčica, ki

se jo počasi odkriva,« nas povabi v njihovo regijo. »Pri nas se lahko

'zaposlite' s številnimi aktivnostmi – od obiskov vinskih kleti

jeruzalemskega vinorodnega okoliša, pohoda po slovenski

Jakobovi poti – slovenskem Caminu, do obiska Ormoškega gradu

Lipov list - Junij 2020


8

Aktualno

in naravnega rezervata Ormoške lagune, lahko se kopate v

številnih naravnih termah, degustirate jeruzalemsko bučno olje,

kolesarite z električnimi kolesi med vinogradi, v bližini pa je tudi

zadnji delujoči mlin na Muri ... Več informacij lahko najdete na

novi spletni strani Destinacije Jeruzalem: https://www.jeruzalemslovenija.si/.«

Za konec pove, da se sicer bojijo morebitnega drugega vala

pandemije, a ostajajo optimistični, z veseljem pričakujejo večji obisk

domačih gostov, upajo pa tudi, da se bodo meje odprle in jih bodo

lahko spet obiskovali tudi tuji gostje.

Kmetija Ježek

Turistična kmetija Ježek na obrobju Ljubljane nudi prenočišča,

domačo ekološko hrano, predvsem pa organizirajo dogodke za večje

skupine ljudi. Ob krizi se srečujejo predvsem z negotovostjo, ker so

bili v času epidemije popolnoma zaprti, pa seveda tudi z izpadom

dohodka. »Večina stvari ni bila odvisna od nas, pravila so bila v rokah

države,« poudarjata zakonca Zaviršek, ki vodita kmetijo. O spremembi

dejavnosti sicer ne razmišljata, saj to ni nekaj, kar bi lahko spremenili

Na turistični kmetiji Ježek se srečujejo z negotovostjo, ker so

bili v času epidemije zaprti.

čez noč, si pa vsaj delno, skupaj z drugimi okoliškimi kmetijami,

pomagata s prodajo zabojčkov z domačo zelenjavo, jajci in sirom.

»Trenutno je najpomembnejše, da nas podprejo domači gostje. Naša

ponudba namreč kar 50-odsototno sloni na obisku tujih gostov,

njihov prihod pa je seveda vezan na odprtje meja. Enak začarani krog

se pojavi pri kmetijski dejavnosti, za katero je potrebna določena

investicija, ki je trenutno nimamo zaradi upada turističnega dela,«

pravita. »Kako se bodo stvari odvijale naprej, ne vemo. V zadnjem

majskem tednu smo sicer ponovno zagnali dogodke in prenočitve,

upamo pa, da nas bodo ljudje tudi v prihodnosti obiskovali, tako kot

so nas do zdaj,« povesta.

Kmetija Medljan – slovenska Istra

Kmetija Medljan vabi s prenočišči, domačimi istrskimi jedmi in

možnostjo jahanja njihovih konj. »Kriza zaradi karantene je našo

dopolnilno turistično dejavnost popolnoma ustavila,« pove Marina

Ogrin, in doda, da dela na kmetiji sicer nikoli ne zmanjka, zato so čas

s pridom izkoristili za prenovo in intenzivnejše delo na vrtu, v

sadovnjaku, oljčniku. »A najbolj obiskan je naš gostinski del prav

pomladi in jeseni, ko lokalni in ostali gostje pri nas radi obedujejo. V

poletnih mesecih pa je naša glavna dejavnost oddajanje apartmajev

ter sob pretežno tujim gostom, ki seveda iščejo morje, a si želi biti

nastanjeni daleč od mestnega hrupa v sproščenem ambientu,«

pojasni, po kateri plati jih bo izpad obiska najbolj prizadel.

»Strežbo jedi in pijače smo zato pričeli takoj po sprostitvi ukrepov in

prva dva vikenda po prvomajskih praznikih je bilo pri nas ponovno

živahno kot že dolgo ne. Občutiti je bilo mogoče veselje ljudi, da

lahko spet osebno pokramljajo in se sprostijo,« pravi in doda, da so

nastanitveni del odprli v tretjem majskem tednu, pri tem pa

upoštevali priporočila NIJZ. »Ker smo majhni in imamo veliko

zunanjega prostora, gosti pa imajo ločene vhode v bivalne enote, pri

tem ne vidimo posebnih težav. Prav tako so nastanitvene enote

opremljene z materiali, primernimi za temeljito čiščenje oz.

razkuževanje.«

Na kmetiji Medljan so čas med korono izkoristili za prenovo in delo na vrtu.

Lipov list - Junij 2020


9

Aktualno

Domači gostje so dobrodošli, pravijo na kmetiji Medljan.

Kljub temu pa je prihajajoča poletna sezona zanje, tako kot še za

marsikoga, velika uganka. »Gostje, ki so dopust pri nas rezervirali in

ga bili prisiljeni preklicati, nam pišejo z velikim obžalovanjem ter

obljubljajo, da nas bodo zagotovo obiskali drugo leto. Želja po novih

doživetjih in oddihu je sedaj še močnejša, a previdnost in strah pred

nepredvidljivimi situacijami seveda prevladujeta,« opisuje Marina

Ogrin. »Izpada obiska tujih gostov pa z obiskom domačih zagotovo

ne bomo mogli nadomestiti, saj je povprečna doba bivanja tujih

turistov v poletnih mesecih 10 dni, domači pa se v domovini

praviloma odločamo za več kratkih oddihov, saj veliko krajev

obiščemo že z dnevnimi izleti. Kljub temu si veliko obetamo od

lokalnih in stalnih gostov naše gostilne. S strani turističnih združenj in

lokalnih ponudnikov se namreč krepi zavest, naj spodbujamo

lokalno,« zaključi in doda, da so sicer zaprosili tudi za pomoč,

namenjeno kmetijam z dopolnilno dejavnostjo, pri čemer jim bodo

delno povrnili izpad prihodkov.

Turistična kmetija Kabaj – Goriška Brda

Na domačiji Kabaj uživajo, ki imajo radi vino, briško kulinariko, nudijo

pa tudi možnost prenočitve. Pravijo, da so se kriznim razmeram

prilagodili in spremembe vključili v svoj ritem, kar na kmetiji ni težko,

saj dela nikakor ne zmanjka. »Dobra stran ukrepa 'ostani doma' je bilo

preživljanje časa z družino. Skupaj smo obdelovali vinograde, urejali

notranjost prostorov in okolico ter po dolgih letih posejali in zasadili

Kulinarika pri Kabajevih bo tudi letos obarvana z zelenjavo,

pridelano na domačem vrtu.

vse vrste zelenjave in vrtnin, kar bomo s pridom uporabili v kuhinji, tudi

za goste,« pravi Katja Kabaj Morel. »Odpuščali nismo, le kuharja smo

dali na čakanje, a je zdaj že nazaj na delu. Seveda smo v skladu z

zakonom tudi mi 12. marca zaprli tako namestitveni del kot restavracijo.

Slednjo smo ponovno odprli 16. maja, sobe pa 22. maja, seveda še

vedno upoštevajoč preventivne zdravstvene ukrepe, ob katerih pa

goste tudi vnaprej opozorimo o zaščitni opremi in obnašanju, namestili

smo opozorilne letake in dezinfekcijska sredstva,« pojasni in doda, da

se jim seveda pozna stoodstotni upad v času karantene ter za celotno

sezono odpovedane rezervacije tujcev. »To vsekakor vpliva na naše

finančno stanje, saj vseh terminov ne bomo zapolnili samo z domačimi

gosti. Ni nam povsem jasno, kako bo država pomagala v tej smeri, ker

je v turizmu že nastala velika gospodarska škoda in bomo posledice

čutili še najmanj do drugega leta, če se ne bo kaj ponovilo. Občutno se

nam pozna tudi izpad obiska poslovnih partnerjev iz tujih držav,«

pojasni. »Ob dejavnosti vinarstva imamo v glavnem tuja tržišča, torej

smo vezani na izvoz. Posledično imamo precej obiska gostov iz ZDA,

Kitajske, Koreje, Japonske, ki so ljubitelji našega vina in želijo obiskati in

doživeti kraj, kjer se vino rodi. Upamo sicer na dobre domače goste, ki

bodo to znali ceniti, ko se meje ponovno odprejo, pa, da bodo tujci

znova obiskali naše kraje. Ne vem, kaj lahko pričakujemo. Vsekakor pa

ne bo obiska preteklih let,« zaključi.

Mateja Blažič Zemljič

V Goriških Brdih že občutijo izpad obiska poslovnih partnerjev iz tujih držav.

Lipov list - Junij 2020


10

Aktualno

Smo ljudje vedno hodili na

dopust?

Čeprav počitnice ali potovanja v drug kraj z namenom uživanja in sprostitve niso nov trend, se je koncept

oddiha, kot ga poznamo danes, razvil v zadnjih dveh stoletjih.

Peš, na konjih ali vprežnih vozovih, pozneje pa tudi s čolni in ladjami

so radi potovali že v času starih civilizacij. Egipčani, Grki in Perzijci so

potovali predvsem v kraje, kjer so lahko trgovali in plačevali s svojo

valuto, za Grke je bilo pomembno tudi sporazumevanje v svojem

jeziku. Ceste so bile že okoli 2400 let pred našim štetjem, v času

Asirskega imperija, dobro označene in so omogočale mirno

potovanje s kočijami. A prvi znani dopustniki v najmodernejšem

smislu so se pojavili v starem Rimu. Ti popotniki so od vseh

predstavnikov antičnih civilizacij največ potovali. Vzeli so si čas za

odmik od dnevne rutine, da bi v čim večji meri izkoristili tuje dežele

in uživali na obalah imperija, ki se je v zlati dobi razširil tudi na

območja antične Grčije. Imeli so dobro označene ceste, počitniške

domove, gostilne in celo popotniške vodiče, ki so jim povedali, kje

so najboljša mesta za počitnikovanja. Tovrstne počitnice sta

omogočila mir in blaginja cesarstva. Premožnejši Rimljani so si v

bližini italijanske obale ali gora gradili počitniške vile. Ob propadu

rimskega imperija je za okoli 1000 let zamrl tudi tovrstni turizem.

Ker so na popotnike prežali najrazličnejši roparji, so bile ceste

nevarne za potovanja.

O evropskih turistih se ponovno začne govoriti v srednjem veku.

Takrat so romarji potovali predvsem zaradi duhovnih razlogov. A

korenine sodobnega dopusta je laže zaslediti ob dveh fenomenih –

vzponu Grand Toura ('velike turneje') in evropskem zdraviliškem

sistemu iz poznega 16. stoletja. Na veliko turnejo so hodili mlajši

moški iz bogatejših slojev angleškega plemstva, da bi spoznali

kulturo in življenje drugih evropskih držav. Na potovanju, ki je

Lipov list - Junij 2020


običajno trajalo leto do tri, jih je spremljal mentor. Tovrstna potovanja

so bila vse do 18. stoletja del idealne izobrazbe in življenjskega sloga

družbene elite ter pomemben vir opisne in domišljijske literature ter

umetnosti. Pozneje se je tradicija razširila tudi med mladino iz drugih

držav, posebno v skandinavske države, Rusijo in do določene mere

tudi Nemčijo.

Do naslednje velike spremembe v zgodovini turizma je prišlo v času

industrijske revolucije. Zaradi dela se je vse več ljudi preselilo v mesta,

v manjša stanovanja, in življenjski slog prebivalcev, ki so po novem

delavnike preživljali v tovarnah, se je povsem spremenil. Prostih dni,

ki so bili odvisni od števila cerkvenih praznikov, je bilo vse manj in

počasi se je razvilo počitnikovanje, kot ga poznamo danes. Morska

letovišča in topliški turizem sta zacvetela med poletjem, ko so

tovarne za teden dni zaprle vrata in delavcem omogočile, da so si

privoščili zaslužen dopust.

11

Aktualno

Pa danes? Navade turistov se spreminjajo hitreje kot kadarkoli prej.

Če so družine v preteklih letih množično hodile na tedenske ali

dvotedenske počitnice na morje, so danes vse bolj priljubljeni vikend

oddihi. Tudi avto ni več prva izbira za način potovanja. Vse več mladih

se odloča za javni prevoz ali vse bolj ugodne letalske povezave.

Turizem in turistične ponudbe se nenehno spreminjajo in prilagajajo

na novo nastalim zahtevam obiskovalcev.

Čas novih izzivov

Turizem trenutno preživlja zelo težke čase. Zaradi koronavirusa so

brez dohodkov ostale turistične agencije, številni ponudniki storitev

in namestitev pa tudi vsi vodniki in sodelujoči v turizmu. Takšnega

upada prihodkov ni mogel predvideti nihče. Čeprav bo izgube težko

ali nemogoče nadomestiti, lahko s svojo izbiro počitnic in

preživljanjem prostega časa panogi močno pomagamo. Vlada v

tretjem 'protikoronskem' paketu ukrepov med drugim predvideva

turistične vavčerje za vse državljane. Ker letos ne moremo računati

na velik obisk tujih gostov, želijo s tem ukrepom pomagati ljudem do

dopusta in spodbuditi potrošnjo v domačem turizmu. Pa tudi sicer,

če vevčarjev ne bi dobili, imamo v Sloveniji odlično ponudbo, dane

razmere pa so spodbuda, da svojo državo bolje spoznamo. Tudi

podeželje, ki ga ne poznamo tako dobro, bogato kulinariko, ekološki

turizem in urejenost naše države. Možnosti za preživljanje prostega

časa ob rekah, jezerih, morju, gorah, jamah je pri nas veliko. Samo

pomislite, kaj vas zanima, in se odpravite na pot.

Anja Ciglarič

Foto: Pexels

Lipov list - Junij 2020


12

Foto: Nature's Ways Bovec

Aktualno

Na počitnice z namigi, ki

smo jih izbrali za vas

Naj bo letos drugače. Če se nam velikokrat mudi v tuje kraje, letos ne spreglejmo bogatih naravnih in kulturnih

znamenitosti, ki jih ponuja domača dežela.

Za aktivne počitnice s pravo mero adrenalina v Bovec

Bovec ponuja veliko aktivnosti na prostem – od kolesarstva,

pohodništva, raftinga, kanjoninga, kajakaštva, padalstva in še in še. V

objemu čudovite narave v dolini reke Soče boste našli veliko športnih

agencij, tujih in domačih: »Toplo priporočamo, da gostje, ki pridejo k

nam na počitnice, izberejo lokalce. Razlog je preprost – smo najboljši

v tem, kar počnemo, tu živimo in delamo že vrsto let,« svetuje Teo

Žagar, vodnik kanjoninga in raftinga v agenciji Nature's Ways Bovec.

Turiste vabijo s pestro ponudbo in kakovostnimi storitvami. Zaradi

bistre smaragdne lepotice in želje po adrenalinu sta med najbolj

priljubljenimi kanjoning in rafting. Nekaj je dnevnih turistov, a ker se

večina gostov do Bovca vozi kar nekaj časa, pri njih običajno ostanejo

tri dni. »Veliko agencij želi goste pridobiti z nižanjem cene storitev,

kar pa ni najbolje za nas, ki si prizadevamo dvigniti kakovost storitve

na višjo raven. Poceni pa ni najbolje,« je kritičen Žagar. »Morda bodo

gostje plačali za izlet malce več, toda če želijo, da je njihov izlet zares

sanjski, bi želeli imeti popolno opremo in profesionalnega vodnika z

večletnimi izkušnjami. Za nas in naše goste je kakovostna storitev

velikega pomena, varnost pa na prvem mestu. Pri ponudniku je treba

zato vedno preveriti, kako bo izlet potekal, predvsem pa, kdo bo

vodnik in kakšno opremo se dobi za izlet,« še svetuje. Natures Ways je

tudi ena redkih agencij, pri kateri imajo vodniki licenco za kanjoning

pri Soteskarski zvezi Slovenije, ki je mednarodno priznana

organizacija.

Preživite dan kot pravi slovenski kmet

Imate dovolj nenehnega hitenja in vsakodnevnega stresa? Pobegnite

na slovensko podeželje in začutite podeželsko idilo. Na značilnih

Foto: Nature's Ways Bovec

Foto: Farm Life Slovenia

Pri ponudniku je treba preveriti, kdo bo vodnik in kakšno

opremo se dobi za izlet.

Preizkusite se v različnih kmečkih opravilih!

Lipov list - Junij 2020


13

Aktualno

Obiskovalci lahko spoznajo rutino življenja na kmetiji.

slovenskih kmetijah se lahko preizkusite v različnih kmečkih opravilih,

otroci pa lahko uživajo v družbi domačih živali. Ponudba je seveda

sezonska: »Preizkusite se lahko v sekanju drv, košnji trave s pravo

koso, molzenju koz, ličkanju in mletju koruze, pobiranju kokošjih jajc,

delu na polju, pripravi kruha, čebelarstvu in še veliko več,« našteva

Simona Sovič iz potovalne agencije Farm Life Slovenia. Obiskovalci

lahko od blizu spoznajo, kakšna je rutina življenja na kmetiji in kaj vse

je treba postoriti čez dan. Letos se boste lahko družili na kmetiji

gospodarja Antona v Dolu pri Ljubljani, kjer vas bodo začarali z

domačimi okusi in pridelki, ki pridejo tako rekoč z vrta na mizo.

V osrčje Bloške planote vabijo z leseno idilo

Tukaj so doma mir, neokrnjena narava in topli ljudje. Senca

borovcev, domače jedi, vroči kotel in osvežitev v jezeru pa

zagotavljajo popoln oddih za vso družino. Bloško jezero zaradi

svoje lepote že samo po sebi privablja enodnevne izletnike, ki se

Foto: Glamping Bloke

Foto: Farm Life Slovenia

Lične lesene hiške so plod domačega dela.

Lipov list - Junij 2020


14

Aktualno

Foto: Glamping Bloke

V sobi pod zvezdami lahko prespite pod milim nebom.

tukaj radi sprehajajo, kolesarijo, kopajo, obiščejo muzeje ali jame.

Letošnje poletje bodo goste vabili s tematskimi večeri in z njimi

povezano kulinariko. »Ljudem želimo ponuditi nekaj več,« pojasni

Simona Sernel iz Glampinga Lake Bloke. »Naša ponudba je

namenjena prav vsem, od mladih družin z otroki do starejših ljudi in

parom. Vsem, ki želijo naravo, mir in tišino. Tukaj lahko prespite v

lesenih hiškah iz borovega, smrekovega in češnjevega lesa iz bližnje

okolice. Hiške so edinstvene, prav tako skulpture medvedov, ograje,

gugalnice in ostalo vrtno pohištvo. Vse je delo domačih rok

lastnika,« razlaga Simona. Zajtrke bodo letos postregli v košarah,

tako da bo lahko imel vsak piknik pri svoji hiški. »Največja zanimivost

oziroma najnovejša pridobitev, ki jo imamo, pa je soba pod

zvezdami. To je prostor s teraso, ki ima svoj jaccuzzi, savno, kopalnico

in sobo s posteljo, ki jo lahko potisnete na vodilih na teraso in spite

pod milim nebom, pod zvezdami. Počivate lahko na lesenih

počivalnikih in se nadihate svežega zraka,« pripoveduje. Povezanost

med človekom in naravo se tukaj vidi že na daleč.

Obiščite biser klasičnega krasa – Park Škocjanske jame

Najlepši del parka predstavlja splet enajstih jam, udornic, ponorov,

ki jih poznamo pod skupnim imenom Škocjanske jame. »Skozi

Škocjanske jame je organizirano vodenje v spremstvu vodnikov,

režim vodenja pa je prilagojen situaciji,« pojasnjuje Jana Martinčič

iz Parka. »Doživetje Škocjanskih jam je tako še bolj pristno, saj so v

tem času skupine manjše, tako da lahko vsak gost komunicira z

vodnikom. Glede na letošnjo situacijo goste vabimo tudi s

promocijsko akcijo, ki smo jo pripravili skupaj s Parkom vojaške

zgodovine in Kobilarno Lipica. V tej akciji vsak gost, ki obišče eno od

teh treh lokacij, dobi 25-odstotni popust za obisk naslednjih dveh

lokacij. Sodelujemo pa tudi z okoliškimi turističnimi ponudniki.« V

Parku lahko doživite edinstveno Šumečo jamo, skozi katero teče

reka Reka. Gre za del Škocjanskih jam, ki predstavlja enega največjih

podzemnih kanjonov na svetu. Dolg je več kot 2,5 km, širok tudi do

60 m in visok do 146 m. Park je izjemno bogat tudi z različnimi

Foto: Borut Lozej/www.slovenia.info.si

Škocjanske jame spadajo med največje bisere na svetu.

Lipov list - Junij 2020


živalskimi in rastlinskimi vrstami. Tukaj se lahko nadihate svežega

zraka in uživate v vonju po gozdu in travniškem cvetju. Park ponuja

tudi razglede na Veliko in Malo dolino, ki sta eni večjih udornih

dolin pri nas. Skozi obe dolini teče reka Reka, preden ponikne v

podzemlje. V Parku pa lahko vidite veliko kulturnih spomenikov in

spoznate bogato zapuščino prednikov.

Škocjanske jame so najpomembnejši podzemni pojav na Krasu in

v Sloveniji, po mnenju mednarodne strokovne javnosti pa sodijo

med najlepše bisere na Zemlji. Od leta 1986 so vpisane na

Unescov seznam svetovne dediščine in so še vedno edina

slovenska znamenitost, ki so na tem prestižnem seznamu vpisane

kot samostojna naravna dediščina.

Po novo znanje in gurmanske užitke v najstarejšo družinsko

oljarno pri nas

Oljarna Kocbek, kjer še vedno uporabljajo mlin tako kot leta 1929

in še vedno obdelujejo olje na enak način kot takrat, bo kmalu

zasijala v novi podobi. Gradbena dela se bližajo koncu in za

poletje načrtujejo bogat turistični program. Gostje si lahko ob

obisku sami pridelajo bučno olje. »Na ta način spoznajo sam

proces, zgodovino buč, izvedo vse o pogojih uspevanja buč,

načinu pridelave in predelave ter okušajo domače, lokalne

dobrote. Na koncu si bodo lahko domov odnesli svojo steklenico

bučnega olja s personalizirano etiketo,« razkrivajo svoje načrte v

oljarni. »Gostom že sedaj predstavimo različne vrste olja, jih

poučimo, kakšne so razlike med rafiniranimi in nerafiniranimi,

kolikšne točke dimljenosti imajo, kako jih lahko uporabljamo v

kuhi in katere pozitivne lastnosti imajo,« razlaga Gorazd Kocbek,

Foto: Oljarna Kocbek

Bučno olje sodi med luksuzne izdelke.

predstavnik tretje generacije, ki je zgodbo o domačem olju

ponesel v svet. Spoznal je, da bučno olje v 21. stoletju sodi med

luksuzne izdelke, na gurmanske krožnike in v čokolado, ne le na

solato. Njihovi izdelki tako niso poznani in cenjeni le doma,

Pomurska regija tudi po njihovi zaslugi postaja svetovno

prepoznavna destinacija: »Poznajo nas tudi v ZDA, Rusiji, na

Tajvanu, Japonskem, Kitajskem, v Združenih arabskih emiratih in

drugih deželah, kamor izvažamo svoje olje. Vse od domačih kuhinj

do restavracij z Michelinovo zvezdico, najdete pa ga tudi v

restavraciji At.mosphere v Dubaju, ki je v 122. nadstropju stavbe

Burj Kalifa najvišja restavracija na svetu,« razlaga njegova soproga

Mihaela.

Anja Ciglarič

15

Aktualno

Foto: Oljarna Kocbek

Začetki oljarske tradicije v Prekmurju sežejo v črno-bele čase.

Lipov list - Junij 2020


16

Foto: osebni arhiv

Turizem smo ljudje

Ob zaključku projekta Park

Prostovoljstvo je bogastvo

družbe

»S prostovoljstvom posameznik raste,« je prepričan 65-letni Vojko Mihelj, ki je prostovoljstvu zapisan že vse

od srednješolskih dni. »Domačini se običajno premalo zavedamo, kako zanimivi so naši kraji za obiskovalce in

koliko koristnih idej je med našimi ljudmi. In ker le redke najdejo pot do uresničitve, so povezovanje in timsko

delo v društvih idealna priložnost za pozitivne spremembe,« pravi.

Za turizem na podeželju je ključno medgeneracijsko sodelovanje

in prostovoljsko delo: »Domačini smo tisti, ki poskrbimo za

urejeno okolje in pestro dogajanje, ki bogati življenje nam in

hkrati privablja obiskovalce, da skupaj z nami uživajo v sadovih

našega dela, spoznavajo tradicijo, kulturo in vaško idilo,« razlaga

Vojko. Le zadovoljen in motiviran domačin lahko po njegovem

mnenju prijazno sprejema in tudi gosti domače in tuje turiste.

Za Vojka Mihlja je prostovoljsko delo hobi

Vojko Mihelj, novopečeni upokojenec in dedek, živi v Knežaku,

čudoviti vasi na Zgornji Pivki, ki jo večina opazi, le ko jo prečka na

poti proti Kvarnerju. Univerzitetno diplomirani ekonomist je

večino delovne dobe delal na zahtevnih vodilnih in vodstvenih

položajih, zadnjih 17 let kot direktor zdravstvenega doma.

Angažiran, požrtvovalen, zagnan, je le nekaj pridevnikov, s

katerimi bi ga lahko opisali. Čeprav je prostovoljsko delo zanj

hobi, ga jemlje resno in odgovorno. Zapisal se mu je že kot

najstnik. V dijaških letih je vodil domsko skupnost v Dijaškem

domu Koper in mladinski aktiv v domači vasi. V študentskih letih

in pozneje je aktivno deloval v stanovskih društvih in lokalni

politiki občin Postojna in Ilirska Bistrica. Dvanajst let je bil

predsednik KS Knežak, danes pa je bolj ali manj aktiven v kar 13

društvih, klubih in drugih organizacijah na lokalni, regionalni in

državni ravni. Tudi v turizmu, že dobrih 20 let. »Začelo se je z

urejanjem domače vasi, povezovanjem z drugimi turističnimi

društvi in sodelovanjem v TZ Brkini, Kras, Notranjska, ki združuje

več kot 25 društev iz 10 občin tega območja,« razlaga. Je tudi

član UO TZS in Sveta za razvoj TDO pri TZS, kjer je zadolžen za

krepitev regijske TZS in povezovanje turističnih društev z

obalnega območja. Veseli ga, da pri svojem prostovoljskem delu

spoznava veliko novih ljudi in dobrih praks. Je tudi lokalni

turistični vodnik za območje Zelenega krasa. Za druge hobije mu

časa zmanjkuje, a rad potuje (najbolj pri srcu mu je Afrika), zbira

stare fotografije in druga gradiva, vezana na domačo vas in ljudi,

obiskuje kulturne in druge prireditve, sprošča pa se na sprehodih

po čudoviti okolici in ob fotografiranju.

Društvo PIŠKOTEK šteje za spomenik svojemu delu

Kot predsednik KS Knežak je že v devetdesetih letih prejšnjega

stoletja začutil zanimanje krajanov: »Želeli so delati tudi na

razvoju turizma, tako je iz študijskega krožka Uredimo in

Pri gradu Kalc je vedno pestro.

Lipov list - Junij 2020


polepšajmo naš kraj nastalo Društvo PIŠKOTEK, ki sem ga vodil 15

let. V tem času se je življenje na vasi povsem spremenilo. Z

marljivimi člani smo pripravili veliko prireditev, ki so postale

prepoznavne in tradicionalne ter so iz leta v leto privabljale več

obiskovalcev. Še vedno imamo tako imenovane aktivne sprehode,

na katerih ob hoji v manjših skupinah čistimo in urejamo

pohodniške poti in skrite steze.«

Vojko zagovarja t. i. 'multifunkcijska društva' na podeželju, kot jim

pravi sam, saj pri različnih aktivnostih običajno sodelujejo isti

ljudje. Društvo PIŠKOTEK je bilo eno prvih tako registriranih v

Sloveniji, postalo pa je pravi inkubator novih društev, saj se je v

tem obdobju v bližnji okolici registriralo več kot 10 novih društev

z različnimi programi. A kljub uspešnemu delu in številnim

priznanjem so društvo ukinili. Aktivni člani danes nadaljujejo

delo v okviru sekcije Seniorji pri KŠTD Tabor Kalc 1869 Knežak.

17

Turizem smo ljudje

Priznavanje pomena društev, povezovanje in partnerstva so

nuja

Z aktivnim delom (član Programskega sveta) v Regionalni

destinacijski organizaciji (RDO), ki deluje v okviru RRA Zeleni kras

in LAS Od Snežnika do Nanosa (član upravnega odbora), se trudi

za močnejše sodelovanje: »Vsaka od teh organizacij deluje po

svoje, čeprav imajo podobne programe in skupne cilje, ki bi jih

bilo ob večjem sodelovanju laže doseči«. Društva in zveze, ki so

viden dejavnik pri razvoju turizma in skrbijo za ohranjanje

naravne in kulturne dediščine, bogato dogajanje, usposabljanja,

promocijo …, se namreč po njegovem mnenju preveč

zapostavlja: »Epidemija koronavirusa je marsikatero društvo

obsodila na propad. Tista, ki so zaradi prepovedi prireditev ostala

brez glavnega vira financiranja, so ostala brez vsakršne pomoči.

Entuziazem tokrat ne bo dovolj.«

A kljub temu vidi v obdobju po epidemiji priložnost za krepitev

dela turističnih društev. Prevelikega navala turistov sicer ne

pričakuje, hkrati pa se zaveda, da je za tiste, ki pridejo, treba

dobro poskrbeti. Da bodo odšli zadovoljni in se bodo radi vračali:

»Po pričakovanjih bodo domači in tuji turisti, predvsem za krajše

obiske, iskali do sedaj manj prepoznavna območja in skrite

kotičke naše domovine. Čeprav nismo turistični biser in se ne

moremo iti petzvezdičnega turizma, smo lahko območje, kjer bo

zaživel prvovrstni, avtentičen in sproščujoč turizem, povezan z

naravo,« je prepričan. »Na območju Zelenega krasa je veliko

skritih kotičkov in možnosti za razvoj vseh oblik turizma –

Na pohodu

pohodniškega, kolesarskega, konjeniškega, verskega,

arheološkega, kulturnega pa tudi priložnosti za organizacijo

kulturnih in športnih prireditev, za lov in fotolov,« veselo našteva.

Včasih je treba tudi malo solirati

Vojko je prepričan, da je pri prostovoljstvu včasih treba prevzeti

pobudo in dati drugim zgled: »V obdobju izolacije sem v gozdičku

pri osnovni šoli ob spomeniku trem pomembnim krajanom –

domoljubom uredil bogat zeliščni vrt ter prostor za igro otrok in

učenje v naravi, sprostitev in druženje krajanov. Sedaj je treba

poskrbeti le, da bo ta prostor zaživel,« pove ponosno.

Čeprav se je ob vstopu v tretje življenjsko obdobje zavezal, da bo

več časa namenil sebi in družini, se Vojko zaveda, da brez

prostovoljstva, ki ga ima v krvi in mislih, ne bo mogel živeti.

Trenutno že snuje nove načrte in projekte, ki bi pomagali razvoju

domačih krajev, popestrili življenje krajanov in privabili čim več

izletnikov in gostov. Vsaj enako kot to pa si želi, da bi lahko svoje

izkušnje in znanje ter spoštovanje in ljubezen do domačih krajev

prenesel na mlajšo generacijo.

A. C.

Kneški tek

Lipov list - Junij 2020


18

Pod drobnogledom

Planinsko polje, dolgo 5 kilometrov, v času obiska RTD TZS ni bilo poplavljeno, a se je razkazovalo v vsej svoji neokrnjenosti. Tu

domujejo številne vrste ptic in metuljev.

V Planinski jami živi človeška

ribica

Po odprtju občinskih meja je bila prva pot Republiškega turističnega drobnogleda Turistične zveze Slovenije

(RTD TZS) v Planino pri Rakeku ob Planinskem polju. Edinstvena pokrajina z znamenitostmi kar kliče na

enodnevni izlet z doživetji. »Posebno zdaj, ko smo v prostem času več doma v naši slikoviti in raznoliki

Sloveniji,« meni Karel Vernik, predsednik RTD TZS.

Planinsko polje je najnižje ležeče polje v Notranjskem podolju.

Njegov jugozahodni del je zavarovan kot krajinski park. Na južni

strani tega kraškega polja priteka iz Planinske jame reka Unica, ki

vijuga po polju in ponika, ob višjih vodah ponikne v kar 150

požiralnikih. Še posebno privlačno je Planinsko polje, ko je

poplavljeno in nastane jezero, kar se zgodi lahko večkrat na leto.

Prav Planinska jama, ena najzanimivejših in največjih vodnih jam v

Sloveniji, v kateri živi človeška ribica, je med izstopajočimi

znamenitostmi Planine. Že njen 20 metrov širok in 8 metrov visok

vhod je slikovit, notranjost odlikujejo velike podzemeljske

dvorane, jezera, kapniki. Dolžina raziskanih rovov je okrog 6000

metrov, za vhodom v jamo se glavni vhod razširi do 40 metrov,

Stare avtomobilske gume, plastika in še marsikaj »krasi« Kras.

Ena od turistično bolj obiskanih točk v Šmarjeških Toplicah je

medgeneracijski interpretativni center Hiša žive dediščine, kjer

obiskovalec spozna življenje lokalnih prebivalcev v različnih

Cerkev svete Marije na Planinski gori je iz 17. stoletja in

zgodovinskih obdobjih. In si ogledajo film o znamenitem

romarji so jo obiskovali že v davnih časih.

škratu Viniju.

Ravbarjev stolp je dobil ime po tržaškem glavarju Nikolaju

Ravbarju in stricu Gašperju Ravbarju, ki je ubil slavnega viteza

Erazma v Predjamskem gradu leta 1484.

Lipov list - Junij 2020


vojno požgali partizani. »Baročni dvorec Hošperk bi bil lahko velika

turistična zanimivost, a žal je v ruševinah,« poudarja Karel Vernik

Besedilo: Duša Podbevšek - Bedrač

Foto: Duša P. B., Jernej Knific

19

Smo iz pravega slovenskega testa

Pavle Hevka, predsednik TZS: »Vsi skupaj pokažimo, da smo iz

pravega slovenskega testa, in podprimo domači turizem, da si

bo ponovno opomogel. Oglejmo si množico lepot po Sloveniji,

tudi Planino pri Rakeku na Planinskem polju, kraj, v katerem

živim.« Na pobudo Pavleta Hevke je nastal tudi kratki film o

lepotah pokrajine in znamenitostih Planine in Planinskega polja.

Zdaj je čas – moja Slovenija

Pod drobnogledom

Karel Vernik: »Izlet v Planino in njeno okolico je raznoliko

doživetje za vse generacije – od najmlajših do najstarejših.«

Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije: »Zdaj je

čas za odkrivanje naše dežele, kar poglablja našo vez z njo in

zavedanje ter ponos, v kako edinstveni deželi živimo. Kriza je

turizem zaustavila, ni pa ustavila naše želje po doživetjih. In zdaj

je čas, da spoznamo in raziskujemo našo Slovenijo.«

strop pa se dvigne tudi do 70 metrov. Obiskovalci lahko pod

strokovnim vodstvom jamo raziskujejo več ur, seveda pa se

morajo vnaprej napovedati, kot pravi Zvonko Samsa, predsednik

Jamarskega društva Planina. Prav tako se je dobro z njim

posvetovati o organizaciji izletov po Planini. Pred Planinsko jamo

so izletniki navdušeni nad Malim gradom oziroma Ravbarjevim

stolpom iz 14. stoletja, ki je še ostal od njega.

V Planini sta še dva gradova oziroma njuni ostanki – Stari grad na

vrhu istoimenske vzpetine, kjer je bilo nekoč pomembno

prazgodovinsko naselje, in ob vznožju Planine dvorec Hošperk.

Zadnji lastnik Hošperka je bil Werland zu Windischgrätz, kupil ga je

leta 1884. Nekaj manj kot 100 let pozneje so ga med 2. svetovno

Že vhod v Planinsko jamo je slikovit, njeno notranjost pa si je

mogoče ogledati tudi s čolnom.

Nekoč čudoviti baročni dvorec Hošperk je danes ruševina

Lipov list - Junij 2020


20

TZS

Plečnikova cerkev Sv. Mihaela v Črni vasi je javnosti najbolj poznana točka Barja.

Skrb za Ljubljansko barje

Območje Barja je južni del Mestne občine Ljubljana, ki leži v Krajinskem parku Ljubljansko barje in je krhek

naravni sistem, ki ga želijo barjani ohraniti čim bolj neokrnjenega za naše zanamce. Ena najpomembnejših

nalog Turističnega društva Barje je varstvo okolja, ohranjanje naravne in kulturne dediščine ter negovanje

ljudskih običajev, kot so rezanje šote, kopanje jarkov in zabijanje pilotov oziroma kolov.

Naloge društva, v katerem aktivno deluje 53 članov, se zadnjih

trideset let, odkar društvo deluje s polno paro, niso bistveno

spremenile – skrbi za pomembno naravno območje ter organizira

turistične, kulturne in druge prireditve na barjanskem območju.

Spomladi, ko se narava začne prebujati, se običajno okoli 170

pohodnikov udeleži priljubljenega Pohoda po Barju. Pot, ki vodi

po razkošni naravi Barja in njenih znamenitostih, ni zahtevna, je

pa dolga skoraj petnajst kilometrov. Za udeležence je to bogata

izkušnja, saj jih domačini in vodniki Krajinskega parka Ljubljansko

barje seznanijo z naravnimi danostimi območja, po katerem

hodijo. Pohodniki si na koncu prislužijo malico, ki jo priskrbi

društvo, nato pa jih popeljejo še z ladjico po Ljubljanici do centra

mesta, Tromostovja in nato nazaj na izhodišče. Štartnine ni.

Tudi na najmlajše društvo ne pozabi. Vsako leto v juniju, še preden

se otroci razveselijo počitnic, izvedejo Otroške barjanske žabarije.

Na lanski prireditvi za otroke so prešteli več kot 350 zelo zadovoljnih

obiskovalcev. Večina obiskovalcev je bila s širšega območja mesta

in z iskrenim zanimanjem so spoznavali skrivnosti Barja. Otroci

navadno uživajo v spoznavanju živali, ki živijo v in ob jarkih na Barju

(žabice, pupki, belouške, polžki, murenčki, čebelice ...), drevesnih

vrst na in aktivni udeležbi pri igricah (pastirskih igricah, vlečenju

vrvi, hoji po 'čutni poti', ustvarjalnih delavnicah, vožnji z gokarti in

Otroške barjanske žabarije

Lipov list - Junij 2020


21

TZS

Pohodniki, v ozadju Krim

igranju 'gasilcev' ter reševalcev in policistov). Otroci izpolnjujejo

tudi poseben vprašalnik, na katerem so vprašanja, povezana s

poznavanjem značilnosti Barja, njegovih prebivalcev (živali, rastlin)

in varovanja okolja (ravnanje z odpadki).

Izjemno ponosni pa so v društvu Barje, da je njihovo resno delo

prepoznalo tudi Ministrstvo za okolje in prostor RS, ki jim je

podelilo status nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu

na področju ohranjanja narave.

V skladu s svojim programom dela in v sodelovanju s Turizmom

Ljubljana in Četrtno skupnostjo Rudnik društvo v posameznem

letu izvede tudi čistilno akcijo v okviru akcije Za lepšo Ljubljano.

K sodelovanju povabijo vse, ki želijo, da bi bilo okolje, v katerem

živijo, čisto. Očistijo se vsa s pogodbo opredeljena območja

oziroma površine Barja, vključno z okolico vseh turistično

zanimivih lokacij na Barju ter bregovi barjanskih rek in potokov.

Ob zaključku akcije pa sledi obvezna pogostitev udeležencev in

razdelitev majic z napisom Ljubljana je lepo mesto. Prav s čistilno

akcijo je društvo v lanskem letu doseglo prvo mesto med 42

sodelujočimi društvi iz vse Slovenije na vseslovenskem natečaju

Moja reka.si 2019, in sicer za izkazano skrbnost za čisto in urejeno

okolje in najboljšo organizacijo čistilne akcije. Društvo si je s tem

naslovom zaslužilo tudi omembo v nacionalnem videu, ki ob

evropskem dnevu CIVIC PRIDE slavi dosežke nevladnih

organizacij, ki so svet vsaj malo spremenile na bolje.

Uspešno pa sodelujejo tudi pri mednarodnih projektih. Skupaj s

sosednjimi občinami v mednarodnem projektu WETNET, ki ima

nalogo ohranjanja mokrišč, in mednarodnem projektu LIFE

AMPHICON, ki je projekt nekaj evropskih držav za ohranjanje

dvoživk in obnovo njihovih habitatov.

Društvo ima v lasti tudi zemljišče (mokrotni travnik), na katerem

poteka t. i. Učna pot po Barju. Vse leto urejajo gozdni rob, ki meji

na zemljišče, kosijo travo in odstranjujejo zlato rozgo in druge

invazivne rastline. Tako društvu vse leto ne zmanjka dela.

Besedilo in foto: Alojzija Strle

Zmagovalci vseslovenskega natečaja čistilnih akcij Moja reka.si 2019

Lipov list - Junij 2020


22

TZS

Foto: Kristl Ogris

Soteska Vintgar – najprepoznavnejša naravna znamenitost

Osupljive naravne lepote Gorij

Soteska Vintgar je ena najlepših in hkrati najbolj obiskanih znamenitosti, ki je že več kot sto let prepoznana

kot naravna vrednota državnega pomena in ji vse od leta 1893 gospodarijo Gorjanci. Tako se imenujejo

prebivalci Gorij, ki združujejo vsa naselja zahodno od Bleda.

Čast in osnovna zasluga za odkritje in promocijo Vintgarja gre v

prvi vrsti županu Jakobu Žumru, ki je skupaj s fotografom in

kartografom Benediktom Lergetporerjem leta 1891 ugotovil, da bi

izdelava brvi prek brzic divje in romantične Radovne lahko

pomenila atrakcijo v času, ko so turisti na bližnji Bled že prihajali

odkrivati njegove čare.

Zadnjih triinsedemdeset let sotesko Vintgar upravlja Turistično

društvo Gorje, ki se je med popravljanjem in vzdrževanjem soteske

večkrat soočilo s surovo močjo vode. Soteska s spremljajočimi

objekti je bila predvsem zadnji dve leti deležna mnogoterih

posodobitev. Zamenjane so bile skoraj vse nosilne konzole, ki nosijo

mostičke nad brzicami Radovne. Izdelana je bila nova nosilna

konstrukcija ploščadi ob slapu Šum. Nameščene so bile nove

varovalne mreže na prepadnih stenah, ki se pno nad sotesko in

padajoče kamenje s katerih lahko ogroža varnost obiskovalcev.

Treba je poudariti, da gre za posebno zahtevna gradbena dela, ki

zahtevajo posebna znanja in veščine. Vzdrževanje je zahtevno celo

do te mere, da je bila občasno potrebna tudi pomoč helikopterja,

kar zopet predstavlja poseben izziv za pilota.

Ključna novost pri doživljanju obiska soteske je enosmerno

ogledovanje. Načrtovanje organiziranega enosmernega

ogledovanja se je pričelo že v lanskem letu, letos pa je zaradi

preprečevanja širjenja virusa covid-19 postalo nuja. Prav zaradi

dejstva, da so v društvu že v lanski sezoni, predvsem zaradi

množičnosti obiska razmišljali o tem, kako zmanjšati gnečo, ki je

nastajala ob konicah sezone in zaradi katere je bil tudi okrnjen

doživljajski vidik, je bilo letos stvari nekoliko lažje pripraviti.

Foto: Kristl Ogris

Ključna novost pri doživljanju obiska soteske je enosmerno

ogledovanje.

Lipov list - Junij 2020


Foto: Anja Kolbl

Gorje, kot občina ali skupina naselij, razpotegnjenih pod

obrobjem Pokljuke in Mežakle, ponujajo kar nekaj možnosti za

oddih in aktivno preživljanje prostega časa. Vsem, ki se boste

odločali, kako preživeti dopust ali zgolj nekajdnevno bivanje,

lahko namignejo, da dolina Radovne ponuja možnosti za

kolesarjenje, tek ali zgolj sprehode ob reki, po bližnjih gozdovih

in travnikih. Izlet se lahko nadaljuje vse do doline Krme in dalje. V

Zgornji Radovni se ponuja možnost obiska Pocarjeve domačije,

ki je urejena kot muzej in informacijska točka TNP. Okrepčati se je

mogoče v imenitni stari gostilni pri Psnaku, krepčila pa boste

deležni tudi v planinski Kovinarski koči v Krmi, ki je odlično

izhodišče za izlet v prve vršace Julijcev.

23

TZS

Tomaž Bregant

Gogalova lipa

Foto: Anja Kolbl

Osnovni cilj in vodilo TD Gorje pri upravljanju soteske je namreč

doživljajski vidik obiskovalca oz. turista in njegova varnost.

Zaposleni v društvu se zavedajo, da so kot upravljalci oz. oskrbniki

tisti, ki moramo v največji mogoči meri poskrbeti za obiskovalce

soteske, ki se mogoče niti ne zavedajo možnosti nesreče,

predvsem zaradi lastne nepazljivosti in specifičnosti naravnega

okolja.

Upravljanje s sotesko Vintgar še vedno predstavlja osnovno

paradno dejavnost društva, a vendarle je treba, predvsem zdaj,

ko so kot nova ekipa po letu in pol temeljitih vlaganj počistili

bremena preteklih let, še več aktivnosti usmeriti na druga

področja, ki promovirajo kraj z vsemi danostmi, ki jih premorejo.

Poglejska cerkev

Foto: Anja Kolbl

Dolina reke Radovne

Lipov list - Junij 2020


24

v sloveniji ni dolgčas

Pobarvajmo ograje

Lipiških drevoredov

Vsi, ki želite vihteti čopič, prispevati k ohranjanju

kulturne dediščine, doživeti nepozaben dan na

brezmejnih zelenicah Lipice in postati del velike

lipiške družine, vabljeni v soboto, 27. junija v Lipico.

Sledila bosta piknik in sproščeno druženje na

zelenih travnikih.

Več: www.turisticna-zveza.si

Foto: Gabriele Boiselle

Moj najljubši sadež

Razstava Moj najljubši sadež predstavlja

rastlinsko dediščino vrtov iz občine Bistrica

ob Sotli in je junija na ogled ob sredah in

petkih. Razstavo je pripravila Vesna Zakonjšek

iz Kozjanskega parka.

Več: Kozjanski park

Foto: Mojca Marucelj

Hotiški ribiški dnevi

Tradicionalna poletna prireditev Hotiški ribiški dnevi se bo

letos odvijala 25. in 26. julija 2020 v drugačni obliki – v

dvodnevni ponudbi bo možnost nakupa ‘rib-to-go’,

pripravljenih na poseben hotiški način, ki ima več kot

stoletno tradicijo.

Več: http://www.lendava-lendva.si/

dogodek/54/Hotiske-ribe

Lipov list - Junij 2020


Trški dnevi v

Žužemberku

25

Doživite srednji vek na Žužemberškem

gradu, sprehodite se nekaj stoletij nazaj in

uživajte v prikazu viteških veščin,

srednjeveške glasbe in plesov. Za otroke bo

pravi izziv preizkušnja v

srednjeveških igrah in reševanju ugank iz

zanimive zgodovine gradu. Obiščite Suho

krajino med 17. in 20. junijem.

Vir: Turistično društvo Suha krajina

Razstava Herman Lisjak

V galerijskih prostorih gradu Podsreda je na ogled

razstava Herman Lisjak v Kozjanskem parku. Primerna

je za otroke in odrasle, vse raziskovalce pa spodbuja:

Raziskujte, preizkušajte in se učite!

Več na: http://kozjanski-park.si/

Dnevi odprtih vrtov

Pridite na ogled in po navdih v tri vrtove v

Šentjurju in okolici, ki bodo odprti drugi

vikend v juniju. Delo v vrtu je sprostitev po

napornem tempu, ki ga narekuje moderni čas.

V njem ni omejitev, koliko, kdaj in kaj boš

naredil, vse je prepuščeno domišljiji in znanju

lastnika.

Več na: www.rifnik.si

Lipov list - Junij 2020


26

Potepanja

Foto: Simon Avsec

Raziskovanje notranjosti podmornice P-319 Zeta buri domišljijo obiskovalcev.

Park vojaške zgodovine

Park vojaške zgodovine v Pivki je v marsičem poseben muzej. Ne gre le za največji muzejski kompleks v

Republiki Sloveniji in enega najbolj obiskanih muzejev pri nas. Gre za sodobno zasnovano muzejsko turistično

središče, ki obiskovalcem ne ponuja zgolj ogleda muzejskih eksponatov, ampak tudi nepozabno doživetje, in

jim pogosto razbija stereotipe, ki jih imajo o muzejih.

Park vojaške zgodovine je umeščen v kompleks stare pivške

vojašnice, ki jo je zgradila Kraljevina Italija za potrebe utrjevanja

rapalske meje. Leta 1945 se je v njej nastanila jugoslovanska

vojska, ki je tu ostala do oktobra 1991. Slovenska vojska pa se v

sicer arhitekturno impozanten kompleks zgradb ni nikoli vselila,

ampak jih je uporabljala zgolj kot poligon. Nezadržno propadanje

je spodbudilo lokalno skupnost, da se je lotila iskanja rešitve, in v

sodelovanju z Ministrstvom za obrambo RS se je rodila ideja za

osnovanje vojaškozgodovinskega muzejskega kompleksa.

Nosilna razstava v Parku vojaške zgodovine je razstava Pot v

samostojnost, ki prikazuje potek osamosvajanja Republike

Slovenije s poudarkom na vojni za obrambo suverenosti leta

1991. Ohranjanje zgodovinskega spomina na to prelomno

obdobje nacionalne zgodovine kot glavno poslanstvo Parka

vojaške zgodovine sloni na dejstvu, da so prav od tu 26. junija

1991 dopoldne na ceste zapeljali prvi tanki in začeli agresijo na

pravkar osamosvojeno slovensko državo. Razstava obiskovalcu

omogoča, da podoživi vojno dogajanje tudi v neposrednem stiku

z nekaterimi pomembnimi eksponati iz tistega obdobja. Tanki,

oklepni transporterji in letala jugoslovanske vojske pa tudi

povožen avto jugo kot nekakšen simbol nekdanje skupne države

obiskovalcev ne puščajo ravnodušnih in posebno mladi,

odraščajoči v okolju, ki ima do vojne leta 1991 včasih celo

omalovažujoč odnos, lahko spoznajo, da vojna, v kateri je bila

ubranjena suverenost naše države, le ni bila tako kabaretna, kot se

pogosto prikazuje.

Najprepoznavnejši eksponat Parka vojaške zgodovine je

podmornica P-913 Zeta. Devetnajst metrov dolga in 76 ton težka

podmornica P-913 Zeta spada med t. i. žepne oziroma diverzantske

podmornice razreda Una. Podmornica predstavlja izjemen primer

vojaške tehnične dediščine, pri nastanku katere so v precejšnji

meri sodelovali tudi slovenski strokovnjaki in industrija. Poleg

tehničnega spomenika predstavlja podmornica tudi spomenik

generacijam slovenskih podmorničarjev, ki so bili v jugoslovanski

vojni mornarici nesorazmerno močno zastopani. Podmornica je

prišla v Park vojaške zgodovine aprila leta 2011 kot darilo

Republike Črne gore. Nekoliko misteriozno življenje in delo

podmorničarjev prikazuje posebna razstava ob podmornici, ki jo

Foto: Valter Leban

Park vojaške zgodovine

Lipov list - Junij 2020


Foto: Simon Avsec

Pogled na zbirko vozil iz vojne leta 1991, ki so del razstave

Pot v samostojnost.

je pripravil Pomorski muzej Sergeja Mašere iz Pirana. Z zanimivimi

eksponati, fotografijami in zgodbami podmorničarjev predstavi

zgodovino podmorničarstva na vzhodni jadranski obali ter večini

obiskovalcev nepoznane podrobnosti podmorničarskega

življenja.

Polnih pet let je podmornica uživala sloves največjega in

najtežjega eksponata v Parku vojaške zgodovine, a maja 2016 je

po zahtevni logistični akciji v Park prispela nemška vojaška

lokomotiva 52-4936 iz druge svetovne vojne, ki s težo 120 ton in

dolžino 23 metrov kraljuje med XXL-eksponati pivškega muzeja.

Parna lokomotiva je bila narejena leta 1943 v okviru velikega

projekta poenotenja lokomotiv v tretjem rajhu, saj je učinkovit

železniški transport predstavljal hrbtenico logistike nacističnega

osvajanja Evrope. V osnovi so bile lokomotive tega tipa narejene z

mislijo, da bodo služile nekaj let in bodo nato po koncu vojne

predelane ali odpisane. A odlična konstrukcija in dobra izdelava

sta botrovali temu, da so te lokomotive vozile še dolga desetletja

po vojni in tako bolj kot osvajanju služile povojni obnovi Evrope.

Tako tudi naša 52-4936, ki ima še prav posebno zgodovinsko

vrednost, saj je, sicer pod civilno jugoslovansko oznako 33-110,

aprila leta 1978 s slavnostno vožnjo iz Ljubljane v Postojno

zaključila obdobje parne vleke na glavnih progah na Slovenskem.

Park vojaške zgodovine ponuja obiskovalcem tudi več drugih

zanimivih razstav in zbirk. Zanimanja obiskovalcev so posebno

deležni tanki in druga oklepna vozila, ki kot nekakšni dinozavri

vzbujajo strahospoštovanje, in seveda letalska zbirka, ki šteje že šest

letal in dva helikopterja. Na letalsko zbirko se navezuje tudi

simulator letenja z nadzvočnim lovcem MiG-21, ki že tretjo sezono

v Parku navdušuje staro in mlado.

Posebnost pivškega muzeja je vozni del zbirke. Po zgledu najboljših

vojaških muzejev ima Park vojaške zgodovine tudi vozni del zbirke

z osmimi oklepnimi in več drugimi vojaškimi vozili. Dinamični

prikazi voženj z oklepniki v okviru tradicionalnega Tankovskega

vikenda in drugih dogodkov predstavljajo pomembno doživetje za

obiskovalce. Posebno doživetje pa je tudi vsakoletni Festival vojaške

zgodovine, ki je postal največji turistični dogodek v občini in regiji

ter hkrati tudi največji vojaškozgodovinski spektakel v Sloveniji, saj

vsako leto v septembru v Pivko privabi več tisoč obiskovalcev.

Ponazoritev vojaškega spopada iz druge svetovne vojne

Janko Boštjančič

Foto: Simon Avsec

27

Potepanja

Foto: Simon Avsec

Simulator letala MiG-21, na katerem lahko obiskovalci doživijo prepričljivo izkušnjo letenja z nadzvočnim letalom.

Lipov list - Junij 2020


28

Potepanja

Foto: Miro Zalokar

Brskanje po spominih

Švicar – začetnik zdraviliškega

turizma na Bledu

Razmere, ki nam jih narekuje koronavirus, so tudi priložnost za urejanje predalov, zapisov in s tem posledično

spominov.

Naj s tem v zvezi obudim spomin na prireditev, ki je potekala v

daljnem aprilu 1986. Takrat je direktor Centra za turistično in

ekonomsko propagando (predhodnik STO) predlagal

Jugoslovanskemu turističnemu predstavništvu v Zürichu, naj

organizira prireditev, na kateri bi Center predstavil slovensko

turistično ponudbo.

Slednje bi bilo po moji presoji smiselno, le če bi imel predlagani

dogodek vsebino, zanimivo za tamkajšnjo strokovno javnost, sicer

vajeno številnih tovrstnih prireditev, izvajanih s strani držav, ki so

imele ambicije, da se uveljavijo na tamkajšnjem tržišču. Ob tem

dodajam, da sem se na omenjenem predstavništvu ves čas svojega

mandata dejavno angažiral tudi za krepitev podobe Slovenije kot

geografsko in klimatsko pestre, urejene, varne turistične destinacije.

Toliko bolj, ker je njena lega na stičišču panonskega, alpskega in

mediteranskega sveta; švicarsko tržišče in način dela na njem sem

zato dobro poznal.

Primeren poudarek 'promocijske akcije CTEP v Zürichu' sem videl v

počastitvi spomina na zdravnika Arnolda Riklija, pionirja

organiziranega turizma na Bledu, ob osemdesetletnici njegove smrti.

Konkretno s podelitvijo častne plakete Bleda Fredu Amannu,

vodilnemu proučevalcu zgodovine turizma v Švici in v tem okviru

tudi Riklijevega delovanja na Bledu. Prireditev v hotelu v centru

mesta ob elitni Bahnhofstrasse je odlično uspela. Privlačen slovenski

ton so ji dajali kaširani posterji iz serije Na sončni strani Alp, ki smo jim

dodali še fotografijo enakega formata tudi v Švici zelo priljubljenega

Ansambla Avsenik. Hit prireditve pa so bile potice, obilno zastopane

v več izvedbah, ki so jih napekle članice slovenskega društva.

Na sprejem sta prišla tudi Alfred Herbert, organizator taborov

jadralnih pilotov Švicarskega aerokluba na Bledu, ki so jih že 15 let

izvajali vsako leto. Prav tako diplomat dr. Hans Keller iz Berna, prijatelj

Slovenije, avtor prispevkov o njeni turistični privlačnosti, zlasti njenih

gorah in tudi o odločnih možnostih za lov. Pozdravili smo večino od

približno 15 novinarjev, za katere smo na predstavništvu organizirali

tematsko raznovrstna študijska potovanja po Sloveniji. Eden od njih,

Ernst Scagnet, publicist, knjižni avtor, mednarodno uveljavljeni

fotograf, je strnil svoje vtise s potovanja po slovenskem delu evropske

pešpoti E6 z ugotovitvijo, izpisano v naslovu: Slovenija je Švica moje

mladosti. Med gosti prireditve so bili še kolegi iz drugih turističnih

predstavništev, tudi direktor Nemške centrale za turizem (DZT). Ob

postavitvi razstave Panjske končnice iz Slovenije leta 1987 v Zürichu

je dosegel ponovitev te razstave v Münchnu, na stroške gostitelja,

Bavarskega nacionalnega muzeja.

Lipov list - Junij 2020


Z konec še par besed o Rikliju. Prizadevni turistični akterji na Bledu

z različnimi dejavnostmi skrbijo za ohranjanje spomina na tega za

turistični razvoj Bleda zaslužnega Švicarja. Spomenikoma na Straži

in v Zdraviliškem parku se je leta 2018 pridružilo še preimenovanje

Golf Hotela v Rikli Balance Hotel. V njegovi na novo urejeni vhodni

dvorani je na vidnem mestu nameščeno znamenito Riklijevo

načelo, izpisano dvojezično: »Voda seveda koristi, še več zrak in

največ svetloba.« Želimo pa si, da bo obsijala svetloba, v prenesenem

pomenu, tudi sedaj propadajočo Riklijevo vilo na obrežju jezera.

Ivan Martelanc

29

Potepanja

Foto: Miro Zalokar Foto: Franci Ferjan

Tudi danes na Bledu stavijo na goste, ki so podobni tistim iz

Riklijevih časov. To so ljudje, ki cenijo trajnostni razvoj, naravno

in kulturno dediščino, mir. Lepoto, navdih, ki ga daje Bled, ter

seveda dobro kulinariko.

Vsakoletni pohod v spomin slavnemu Švicarju

Lipov list - Junij 2020


30

Digitalno

Čelada izmeri telesno temperaturo.

Italijani s čelado za merjenje telesne temperature

potnikov

Čelada N901 lahko izmeri telesno temperaturo mimoidočih na

razdalji do sedem metrov.

Spomnimo, da covid-19 spada v skupino koronavirusov, ki pri

ljudeh lahko ne povzročijo ničesar (okužbe sploh ne zaznamo),

blagi ali resni prehlad, gripi podobno obolenje ali pa odpoved

pljuč. Imunski sistem večinoma z njim opravi brez težav. Pri 20

odstotkih populacije pa covid-19 povzroči resnejše zaplete.

Okuženi najpogosteje razvijejo netipično pljučnico, odporno

proti vsem trenutnim zdravilom, približno 2 odstotka pa jih umre.

Ker pa je bila predvsem Italija resno prizadeta, je osebje

mednarodnega letališča Leonardo da Vinci, znano tudi kot

letališče Rim – Fiumicino, pričelo uporabljati posebne čelade za

merjenje telesne temperature potnikov. Termalna kamera je

nameščena na čeladi in je del tako imenovanega sistema pametne

čelade. Ta poleg merjenja temperature vključuje tudi zaslon, ki na

podlagi navidezne resničnosti in slik z visoko ločljivostjo omogoča,

da oseba, ki jo nosi, izmeri telesno temperaturo mimoidočih na

razdalji do največ sedem metrov.

Če osebje letališča pri potniku ali obiskovalcu izmeri telesno

temperaturo, višjo od 37,5 stopinje Celzija, ga takoj preusmeri k

pristojnemu zdravstvenemu osebju.

Bodo fizične pregrade postale stalnica v letalstvu?

Pandemija novega koronavirusa je močno spremenila tudi

mobilnost, ki se je od uporabe javnega prevoza in deljenja

prevozov vrnila k uporabi lastnega avtomobila. Kakšne bodo

dolgoročne posledice, je po mnenju strokovnjakov težko oceniti,

poudarjajo pa, da bo vrnitev na javni prevoz, vključno z letalstvom,

zelo težka. To je inovatorja iz Francije spodbudilo k pripravi rešitve,

ki jo je mogoče uporabiti na vseh vrstah letal in bi lahko pomaga

vzdrževati razdaljo in higieno z bolj ali manj sprejemljivim

zmanjšanjem zmogljivosti potniških letal.

Francoski inovator zdaj čaka na prvega kupca oziroma prvo

letalsko družbo, ki bi v svoje potniško letalo vgradila takšne

pregrade.

Nova rešitev inovatorja Floriana Barjota, imenovana PlanBay, je

sestavljena iz premične predelne stene, ki bi bila postavljena na

sedeže. S tem bi žrtvovali srednjega v vrsti treh sedežev, kar bi

sicer zmanjšalo 'zmogljivost' oziroma število sedežev letala za

tretjino. Prednost omenjene inovacije je, da jo je mogoče

uporabiti na obstoječih sedežih, ne da bi spremenili njihove

specifikacije in potrebo po certificiranju, je povsem prilagodljiva

in jo je mogoče enostavno odstraniti, ko ni več potrebna.

Pregrada PlanBay je izdelana iz prozornega akrila (pleksistekla) ali

polikarbonata. Potnikom zagotavlja zaščito pred ostalimi potniki,

ki sedijo poleg, pred njimi in za njimi. Novost torej ščiti potnike

pred neposredno izpostavljenostjo izdihanemu zraku drugih ljudi.

Premične predelne stene bi ločevale sedeže na letalih.

Lipov list - Junij 2020


31

Digitalno

Foto: Pexels

Vsaj 27 držav po svetu prek mobilnih omrežij spremlja gibanje prebivalcev.

S širjenjem virusa se širi nadzor nad ljudmi

Ljudje smo za sprostitev ukrepov pripravljeni sprejeti marsikaj. V

zadnjih mesecih so številne države po svetu začele nadzorovati in

budno opazovati na desetine milijonov ljudi. Vlade, zasebna

podjetja in raziskovalci spremljajo zdravstveno stanje, navade in

gibanje ljudi, pogosto celo brez njihove vednosti. Njihova ideja je,

da bi z raznimi aplikacijami in tehnologijo spremljali širjenje

novega koronavirusa ter upoštevanje karantene in ukrepov,

mnogi strokovnjaki pa opozarjajo, da bi lahko države izkoristile

trenutni položaj za nadzorovanje prebivalstva.

Po podatkih Edina Omanovića, direktorja podjetja Privacy

International, vsaj 27 držav po svetu uporablja podatke operaterjev

mobilnih omrežij, s katerimi spremljajo gibanje prebivalcev. Vsaj

30 držav je razvilo aplikacije za pametne telefone, ki so javno

dostopne in si jih lahko naložijo vsi uporabniki mobilne telefonije.

V državah, ki so v boju proti covidom-19 uspešnejše, ni pretiranih

ugovorov proti tovrstnim načinom nadzora, medtem ko je

razprava precej bolj ostra v Evropi in ZDA. V Južni Koreji so na

primer milijoni prebivalcev sami začeli uporabljati aplikacije ali

Nadzor nad ljudmi prek telefonov

spletne strani, ki spremljajo širjenje virusa, v Avstraliji si je

aplikacijo, ki spremlja stike, samo prvi vikend naložilo dva milijona

ljudi. Po drugi strani v ZDA trije od petih prebivalcev nasprotujejo

uporabi Googlovih ali Applovih aplikacij za spremljanje gibanja.

Preverjanje varnostne razdalje s pasjim robotom

Robotski pes bo ljudi v javnem parku neprestano opozarjal na

varnostno razdaljo. Ker se virus širi kapljično, torej s kihanjem in

Nadzor pasjega robota v parku

govorjenjem, je ključnega pomena, da se držimo varnostne

razdalje, ki naj bi bila vsaj 1,5 metra. Ker pa se vsi tega ukrepa ne

držijo, so se singapurske oblasti odločile, da bodo angažirale

robotskega psa, ki bo opazoval, ali se sprehajalci in rekreativci, ki

se zbirajo v parkih, resnično držijo priporočene varnostne razdalje.

Nadzor izvaja robot v obliki psa s prodajno oznako Spot, ki se

lahko samodejno premika po vnaprej znanem prostoru.

Komercialnega štirinožnega robota je mogoče nadzirati tudi z

mobilno napravo prek spletne kamere, pri čemer je v ta namen

pripravljena posebna programska oprema, enostavna za uporabo.

Robot bo poleg spremljanja priporočene varnostne razdalje ljudi

tudi opozarjal z glasovnimi sporočili.

Strani Digitalno pripravljamo v sodelovanju z Računalniškimi novicami.

Lipov list - Junij 2020


32

Foto zgodba

Vstanem ob sončnem vzhodu in se iz Bovca odpeljem proti severu. Kmalu se ustavim ob robu ceste in v svežini poletnega jutra

občudujem toplo poletno sonca, ki je pravkar pokukalo izza špičastega Svinjaka.

Pot nadaljujem proti Mangartskem sedlu. Vsakič znova

me očara slikovita vijugasta cesta, ki me z vsakim novim

ovinkom vodi više proti vznožju Mangarta.

Na Mangartskem sedlu me pričaka čudovita gorska kulisa.

Pogled, ki seže čez mejo v Italijo. Vidna sta masiva Kanina

in Montaža.

Nad menoj se dviga presunljivi Mangart in pred njim

čudovite zelene gorske livade. Prispel sem v svoj gorski raj.

Lipov list - Junij 2020


33

Foto zgodba

Pod stenami se soncu nastavljajo tudi kupčki materine dušice, planik in drugih gorskih lepotic.

Ko po steni splezam više proti vrhu, se počutim, kot da živim v gorski pravljici.

Besedilo in foto: Matej Kolakovič

Lipov list - Junij 2020


34

Zeleni zgledi

Ne spreglejmo svoje

edinstvenosti

Beduini se čudijo Evropejcem, ki v kameli vidijo nekaj posebnega, enako kot mi ne razumemo, zakaj Kitajci

slikajo naše (povsem navadne) hiše ali Nizozemci osupnejo, ko pogledajo naše zasnežene vrhove. Tudi Danci

ne morejo verjeti svojim očem, ko zagledajo naše gozdove. Oni imajo le enega, in ta je zaščiten!

Včasih moramo res daleč, da nam sprememba pokrajine odpre

oči, ki so otopele od tega, kar vidijo vsak dan in v tem ne vidijo več

posebnosti.

Slovenija je ena velika posebnost – in pri tem ne mislim na

Postojnsko jamo, Blejski otok ali Triglav. Vsak korak, ki ga naredimo

po naših travnikih in gozdovih, lahko razkrije toliko posebnosti, da

bi jih lahko izvažali in z njimi navduševali tudi druge.

Ko v teh dneh turistične destinacije samevajo, gozdovi in pašniki

pa imajo več obiskovalcev, je mogoče čas, da spregledamo in

odkrijemo zaklade, s katerimi smo obdarjeni. Pokrajine čemaža v

gozdovih, v katere nam je dovoljeno vstopati (kar je naša

posebnost!), so veliko narodno bogastvo, temelj naše samooskrbe

in tudi potencialni turistični produkt.

Uporabne so vse tri oblike trpotca – ozkolistni, srednjelistni

in širokolistni.

Tudi manj znamenite rastline, kot je čemaž, so zelo dragocene in

jih drugi Zemljani nimajo priložnost nabirati. Regrat, koprive,

trpotec, naše trobentice, marjetice, vijolice ... Poskusite to najti v

Severni Italiji ali v New Yorku. Ne le da so vse to užitne, zdravilne

in prehransko bogate rastline, so tudi naša edinstvena pokrajina,

ki se je pogosto ne zavedamo.

Lipov list - Junij 2020


Foto: Pexels

35

Zeleni zgledi

Tudi manj znamenite rastline, kot je čemaž, so zelo

dragocene in jih drugi Zemljani nimajo priložnost nabirati.

Enako velja za naše borovnice, gobice, smrekove vršičke, ruševje

in še bi lahko naštevala. Če bi jih znali sami videti, bi nam pomagali

do boljšega zdravja, večjega veselje in tudi do novih poslovnih

priložnosti, ob seveda zavedanju, da je treba do rastlin v naravi

dostopati z veliko mero odgovornosti in jih ne brezglavo jemati

naravi. Smo del, ki ima vse pogoje za butično zeliščarstvo na

najvišjem nivoju. Kakovosti rastlin, ki rastejo v naših hribih, se ne

da primerjati s tistim, kar mnoga podjetja gojijo na nepreglednih

njivah. In verjemite, da to tujci vidijo bolje kot mi, ki mimo teh

zakladov hodimo, ne da bi jih opazili.

Besedilo in foto: Sanja Lončar, zazdravje.net

Liste režemo s keramičnim nožem, da čim bolj zmanjšamo oksidacijo in jih sproti vmešamo v med. Na vrh kozarca damo mrežico za

vlaganje, da listi ne splavajo na površje.

Lipov list - Junij 2020


36

Zeleni zgledi

Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info.si

Čebelji turizem na

Dolenjskem

Slovenija je dežela čebelarjev in z razglasitvijo svetovnega dneva čebel čebelarstvo v našo deželo vedno bolj

množično privablja turiste, ljubitelje narave in čebel, ki se lahko podajo v pravi Čebelji svet, ki je po dveletnem

potovanju po svetu našel dom v Muzeju Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči na Dolenjskem.

Čebelji svet je paviljon oz. kupola, sestavljena iz šesterokotnih

elementov, ki predstavljajo satne celice, združene v satovju. Po

celotnem paviljonu se lahko obiskovalci sprehodijo in se s

pomočjo virtualne resničnosti vživijo v življenje marljivih čebel.

Vsaka od satnih celic je namreč zapolnjena z različnimi zanimivimi

in poučnimi vsebinami.

Nadenete si očala za virtualno resničnost – in že vas objame

brenčanje čebel. Vstopite v panj. S 360-stopinjski tehnologijo si

lahko ogledate filme iz čebeljega sveta, prek mobilne aplikacije

'AR Bee World' se lahko poučite o pomenu čebel in čebelarstva,

Praznovanje prvega svetovnega dneva čebel

svoje doživetje pa ovekovečite na spletnih omrežjih z objavo

selfija z virtualno čebelo. Poslušanje enakomernega brenčanja in

vonjave propolisa vas bodo pomirile.

Paviljon Čebelji svet je država zasnovala za promocijo čebelarstva,

ko je iskala podporo drugih držav za idejo, da čebele dobijo svoj

svetovni dan. 20. maj, praznik čebel, pa ni izbran naključno, saj je

to mesec bujnega razvoja čebel in narave, na ta dan pa se je rodil

tudi Anton Janša, slovenski čebelar, pionir sodobnega čebelarstva

in eden največjih strokovnjakov za čebele. Njegovi učbeniki se še

danes uporabljajo v čebelarskih šolah.

Paviljon Čebelji svet je v preteklih letih prepotoval svet in z njim je

potovala tudi tretja medena kraljica Slovenije Mateja Šoštarič, ki je

slovensko bogato zgodovino čebelarstva in današnji trud

čebelarjev predstavljala v Italiji, Nemčiji, Belgiji, Turčiji, v

Hongkongu in Združenih državah Amerike. Medena kraljica

Slovenije je ambasadorska slovenskega čebelarstva, slovenskega

medu in čebeljih pridelkov. Njeno poslanstvo je osveščanje ljudi o

pomembnosti lokalnih čebeljih pridelkov v prehrani, zdravega

načina življenja in lokalne samooskrbe. V domovini in po svetu je

tako predstavljala tradicijo slovenskega čebelarjenja, čebelarski

turizem in slovensko kulturno dediščino. Zdaj krono nosi četrta

medena kraljica Slovenije Valentina Marinič.

Lipov list - Junij 2020


V Sloveniji čebelarski turizem ponuja inovativno obliko potovanj

in nas vabi k odkrivanju čarobnega sveta čebel po poteh bogate

in kulturne naravne dediščine. V zibelki čebelarstva, kjer je doma

tudi kranjska sivka, ena najbolj priljubljenih vrst čebel, se je

mogoče podati po poteh čebelarstva, se srečati z lokalnimi

čebelarji po vsej Sloveniji, pokušati med in medene pijače ter

ostale čebelje izdelke, si privoščiti medeno masažo ali kopel, si

ogledati čebelarski muzej v Radovljici, občudovati naše značilne

čebelnjake, ki jih ni mogoče videti nikjer drugje na svetu, prenočiti

v medeni vasi ali se podati v pravi Čebelji svet. Izlete in potovanja

pa lahko turisti zaključijo z nakupom čebelarskih spominkov, kot

so panjske končnice, lectova srca, med in drugi izdelki iz medu, ki

37

Zeleni zgledi

Medena kraljica Mateja Šoštarič in čebelji svet v Hongkongu

predstavljajo našo izjemno dediščino in so pogosto tudi del

protokolarnih daril.

Paviljon Čebelji svet v Muzeju Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka

Kranjska sivka je avtohtona slovenska čebela, drobcena

žival, ki z nesebičnim delom krepi človeka in sladi

njegov vsakdanjik. Cenjena je doma in po svetu, saj je

njeno delo simbol pridnosti, složnosti in sposobnosti,

ter nas predstavlja kot zeleno in gostoljubno deželo.

Takšno jo moramo tudi ohraniti.

Mateja Šoštarič

Četrta medena kraljica Valentina Marinič

Lipov list - Junij 2020


38

Zeleni zgledi

Foto: Jure Kravanja/www.slovenia.info.si

Teden gozdov

Zadnji teden v maju je že 50 let posvečen slovenskim gozdovom. Z vrsto prireditev in dogodkov v tem tednu

želimo inštitucije in organizacije, ki jim je skupna skrb za slovenski gozd, opozoriti na pomen tega največjega

naravnega bogastva za blaginjo ljudi in celotne družbe ter nujnost skrbnega ravnanja s to dediščino prejšnjih

generacij za bodoče rodove.

V Tednu gozdov so tudi letos po Sloveniji potekale prireditve za

popularizacijo gozdov in gozdarstva v organizaciji Zavoda za gozdove

Slovenije s partnerji, tudi Turistično zvezo Slovenije, pod naslovom

Skrbno z gozdom. Gozdovi so v svoji biološki raznovrstnosti največji

ekosistemi na kopnem. V njih živi več kot 80 odstotkov kopenskih vrst

živali, rastlin in žuželk. Zagotavljajo tudi zavetišče, delovna mesta in

varnost za skupnosti, ki so odvisne od gozdov.

Gozdovi so del našega življenja na različnih ravneh, katerih se vse

premalo zavedamo. Ko spijemo kozarec vode, zapišemo kaj v zvezek,

vzamemo zdravila za vročino ali zgradimo hišo, smo z gozdovi vedno v

stiku. Ti in številni drugi vidiki našega življenja so na tak ali drugačen

način povezani z gozdovi. Gozdovi, njihovo trajnostno upravljanje in

Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info.si

uporaba virov, tudi v krhkih ekosistemih, so ključni za boj proti

podnebnim spremembam. Nedvomno zato prispevajo tako k blaginji

sedanjih kot prihodnjih generacij.

Gozdovi igrajo tudi ključno vlogo pri zmanjševanju revščine in

doseganju ciljev trajnostnega razvoja. Gozdarstvo v Sloveniji izrazito

zaznamuje sodelovanje – med lastniki gozdov, javno gozdarsko službo

in obiskovalci gozdov; med organizacijami, deležniki, ki delujejo v

gozdnem prostoru, in drugimi. V letošnjem Tedna gozdov je bil

poudarek predvsem na gozdnem bontonu, obisku v naravi,

spoštovanju pravic lastnikov gozda ter trenutno perečima tematikama

– vožnji v naravnem okolju in obisku zavarovanih gozdnih območij.

Jože Prah

Lipov list - Junij 2020


39

Namig za izlet

Po nove dogodivščine s konji

Konj ima v življenju ljudi že od nekdaj pomembno vlogo. Pomagal je pri kmečkih opravilih, vse do sredine

20. stoletja so konje uporabljali pri bojevanju, marsikje pa so še danes ključni člen v transportu. A če so jih

nekoč uporabljali zlasti za vleko vozov, poštnih kočij, tramvajev in drugih prevoznih sredstev, so danes naši

družabniki predvsem pri športu in rekreaciji, zadnja leta pa se uveljavljajo tudi kot odlični terapevti.

Stik s konji na ljudi blagodejno vpliva tako v fiziološkem,

psihološkem kot družabnem smislu. Bi preživeli letošnje počitnice

na konjskem hrbtu? Zakaj pa ne.

'Za mlade in stare'

V zelenem zavetju, v neposredni bližini reke Save in ljubljanskega

hipodroma, Jani Finžgar že vrsto let organizira tabore za otroke in

odrasle. S konji dela že 49 let, vedno ljubiteljsko. Jahanje je treniral,

danes pa svoje znanje z veseljem predaja naprej. Letos načrtuje tri

tabore. V drugem in tretjem tednu julija za otroke, zadnji teden v

avgustu pa bodo na svoj račun prišli odrasli. »Jahaš lahko namreč

do pozne starosti,« pove z nasmehom na obrazu: »Dobro je, da

pridejo oblečeni v pajkice ali kavbojke, obuti v malo višje čevlje, vsaj

gležnjarje, in obvezno s čelado, bodisi kolesarsko bodisi jahalno.«

Foto: Anja Ciglarič

Foto: Anja Ciglarič

Jani Finžgar že vrsto let organizira tabore za otroke in odrasle.

Lipov list - Junij 2020


40

Namig za izlet

Foto: Polonca Barbič

Bolj plašnim otrokom družba konj zelo koristi

Od ponedeljka do petka, najmanj osem ur na dan.

Otroci in odrasli se bodo lahko s konji družili od ponedeljka do

petka, od jutra do poznega popoldneva. Program je podoben.

Treningi s konji so na urniku dvakrat na dan, organizirajo pa tudi

številne druge aktivnosti in igre, da jim zapolnijo dan: »Igramo se

med dvema ognjema, streljamo z lokom, s konji prečkamo Savo,

gremo na izlet na Rašico, delamo ladjice in jih spuščamo po reki …«

Zjutraj, ko pridejo, je treba pomagati pri čiščenju hleva, po zajtrku

pa se razdelijo v skupini. V prvi se pripravijo na jahanje, v drugi pa se

medtem zamotijo z družabnimi igrami: »Nikoli ni tako, da bi dve uri

gledali v zrak in čakali, da pridejo na vrsto za jahanje. Prideš, odjahaš,

potem te pa čakajo druge aktivnosti,« pojasni. Po kosilu imajo na

programu posebne vaje, tako imenovani tematski park, kjer se

učijo, kako konj zraven njih hodi kot pes, da je poleg: »To znanje je

ključno, ko gremo na izlet. Medtem ko eni otroci jahajo, drugi konja

usmerjajo, potem se zamenjajo, tako da vsi jahajo in vsi vodijo.« Na

tovrstne tabore prihajajo otroci, stari od šest do šestnajst let.

Foto: Jani Finžgar

Udeleženci se spoznajo s 15 in 16 let starima kobilama. Na fotografiji Pocahontas.

Lipov list - Junij 2020


41

Foto: Živa Hočevar

Namig za izlet

Prečkanje reke Save je za udeležence poseben izziv.

S Pino in Pocahontas do nasmeha na obrazu

Na taborih se udeleženci spoznajo s 15 in 16 let starima kobilama,

ki jim dasta veliko več, kot se zdi na prvi pogled. Če je na začetku

med njimi pogosto strah, se v le tednu dni v njuni družbi sprostijo

in naučijo, »kako se je treba ob njiju obnašati, ju očistiti, kako

pristopati k njima, hoditi okoli njiju, skoraj vsi se naučijo jahati v

kasu in z njima odstopati, torej hoditi vzvratno. Naučijo se veliko

različnih elementov, ki jim pomagajo, da znajo konja obvladati tudi

sami.« Bolj plašnim otrokom družba konj zelo koristi, razlaga Maruša

Cizl, diplomirana psihologinja, tik pred magisterijem, ki pomaga na

taborih. Konji otroke učijo, kako se postaviti zase in kako pomembno

je, da si gotov vase: »Ni dovolj, da samo čakaš, kaj se bo zgodilo. Ni

dovolj, da otroci le pokažejo, da se konja ne bojijo, da se delajo, da

jih ni strah, morajo občutiti to gotovost v sebi. In ko to enkrat

začutijo, jih konji začnejo upoštevati. To samozavest pa marsikdo

potem prenese na druga področja v življenju, tudi v šolsko okolje.«

Tudi sama ježa udeležence zelo motivira, da jim občutek vrednosti

in ponosa ob premaganem strahu. In če na začetku najbolj težko

čakajo jahanje, jim pozneje veliko pomeni, že ko so s konjem le v

stiku: »Ker jih začnejo razumeti, se veselijo tudi tega, da jih konj

posluša in se odziva na njihovo ravnanje. Konja začnejo poslušati.

Veseli jih, ko na koncu tudi sami opazijo, kdaj so živali utrujene ali

vesele,« razlaga Cizlova.

S konji tudi na rojstni dan

Jani Finžgar ima tri konje, za dušo. In to se čuti. Sam jih je naučil

vsega, kar znajo danes. Tovrstni tabori zato marsikoga navdušijo, da

se pri njem odloči tudi za šolo jahanja: »Imamo začetne in

nadaljevalne tečaje, jahače pripravljamo tudi na tekmovanja. Na

drugi lokaciji pa z njimi vse leto sodelujem tudi pri organizaciji

rojstnih dni.«

Počitnice v družbi konj zagotovo pričarajo nepozabne trenutke. Ne

le da se udeleženci naučijo marsičesa novega in sklenejo nova

prijateljstva, te čudovite živali doživijo še bolj pristno. Ja, čas,

preživet v naravi ob različnih aktivnostih ustvarja doživetja, ki si jih

zapomnimo vse življenje.

Foto: Urh Meža

Druženje s konji in spletanje novih prijateljstev.

Anja Ciglarič

Lipov list - Junij 2020


42

Namig za izlet

Odkrivali bodo lepote Slovenije

Naša dežela ima zelo veliko manjših krajev, vasi in kotičkov, ki jih

bodo mnogi odkrivali v tem poletju. Na dopustovanje v tujino, tudi v

sosednjo Hrvaško, bo odpotovalo precej manj Slovenk in Slovencev

kot v preteklih letih. Počitnikovali bodo raje doma v Sloveniji in iskali

Vleče me na Štajersko

Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč,

pravi: »To poletje se bom držal slogana 'Čas je za Mojo Slovenijo.'

Zagotovo bova s soprogo preživela nekaj dni v Posočju, saj

nameravamo že več let tudi s prijatelji raziskati kraje, kjer poteka

čudovita tematska pot – Pot miru. Destinacijsko se to ujema tudi s

soproginim izvorom, saj prihaja iz Nove Gorice. Njen oče je kot

strastni ribič in lovec družino velikokrat

peljal po dolini Soče, zato je zraven še tisti

rahli nostalgični trenutek. Mene kot

Štajerca pa vleče tudi na Štajersko, želim se

naužiti Zgornje Savinske in Logarske

doline. In čeprav nisem noben čokofreak,

bom obiskal Glamping Tete Fride v

Limbušu pri Mariboru, ki je dober streljaj

stran od mojih rojstnih Ruš.«

pristna doživetja ter se nastanili v manjših turističnih objektih, kot so

zidanice, turistične kmetije, zasebni manjši apartmaji. Na oddih bodo

odhajali večkrat, a za krajši čas – le za nekaj dni.

Duša Podbevšek - Bedrač

Peli bomo, da se bo treslo

Rebeka Dremelj, podjetnica in

pevka: »Na vprašanje, kje bomo

dopustovali to poletje, preprosto ne

znam odgovoriti. Letalske karte za

Maldive smo kupili že januarja, leta

nam še niso odpovedali, čeprav vsi

vemo, da letos z Maldivi ne bo nič.

Najverjetneje ostajamo doma na lastnem domačem bazenu, na

terasi, v dobri družbi prijateljev. Peli bomo, da se bo treslo in

odmevalo, si naredili kar najbolj vesele, radožive in pestre

počitnice. Hodili bomo na dnevne izlete in spoznavali do zdaj

skrite kotičke naše male, a zelo lepe Slovenije.«

Doma sem na dopustu

Ana Tavčar - Pirkovič, televizijska voditeljica:

»Vprašanje o počitnicah dobiva letos

popolnoma nove dimenzije. Moje poletje

bo gotovo bolj skromno, dopust krajši; naša

jutranja oddaja bo prvič v živo na sporedu

vse poletje. Moja duša bi si želela novega

navdiha na kakšnem potovanju, ampak

zdaj, ko vprašanja o prehajanju meja še

vedno do določene mere ostajajo uganka, bom vesela, če bom

šla lahko mirno in brez posebnih dokumentov in dokazov v rokah

v svoje tržaške konce, kjer so zame najlepši kotički sveta. V resnici

sta tam moja duša in moj dom, tako da ne potrebujem dosti, le

nekaj kilometrov iz Ljubljane, in sem doma oz. na dopustu. V

resnici sem tako zelo rada doma, da bom v redu, tudi če ostanem

preprosto na domačem balkonu s knjigo v roki.«

Bolj pomembno s kom kot kje

Ana Pavlin, vinska kraljica Slovenije 2020: »Pridružila se bom akciji

Slovenske turistične organizacije in dopust preživela doma.

Podpiram predlog o posebnem vavčerju za dopust v Sloveniji, saj

menim, da moramo Slovenci najprej pomagati sebi in drug

drugemu. Skupaj lahko pomagamo slovenskemu turizmu. Čeprav

smo mala dežela, je pri nas še ogromno neodkritih in manj

poznanih krajev in destinacij, ki so izjemno privlačni. Poleg tega

so blizu, običajno cenejši kot v tujini, kar tudi

ni nepomembno, saj bo koronavirus

marsikomu pustil sledi tudi v denarnicah.

Razmišljam o več krajših počitnicah: nekaj

dni v hribih, nekaj dni v kampu ob kakšni reki

ali v zidanici v vinskih goricah, ki jih imamo

od Dolenjske do Pomurja, morda še skok na

obalo ali v zdravilišče. Dobre izbire res ne

manjka. Sicer pa je včasih bolj pomembno, s

kom preživiš dopust kot kje.«

Slovenska turistična revija Lipov list, nadaljevanje

Turističnega vestnika, izhaja 2. teden v sodem mesecu

UDK 338,34+796,5(497,12), ISSN 0352-4353

Junij 2020

Izdaja:

Turistična zveza Slovenije

Naslov uredništva:

Turistična zveza Slovenije, Miklošičeva cesta 38/VI,

SI – 1000 Ljubljana, tel. 01/43 41 670, faks: 01/43 41 680,

info@turisticna-zveza.si, www.turisticna-zveza.si

Urednica: Suzana Kozel

Lektoriranje: Mateja Blažič Zemljič

Oblikovanje: Sara Krapež

Svet revije Lipov list:

Boštjan Luštrek, Iztok Pipan, Jure Sodja, Karmen Grebenc Burger

Transakcijski račun:

SI56 03100-1000010639

Naročilo na Lipov list oddate na info@turisticna-zveza.si

Celoletna naročnina je 35,04 eur.

Lipov list - Junij 2020



ZDAJ JE ČAS.

Da te spoznam do zadnjega kotička.

Obiščite Facebook TZS in www.turisticna-zveza.si

in si oglejte promocijske filme krajev.

#ifeelsLOVEnia #mojaslovenija

www.slovenia.info

More magazines by this user
Similar magazines