Revija Lipov list, junij 2020

4
Intervju
Foto: Suzana Kozel
Drago Bulc – sinonim za slovenski turizem.
Domači gost ne sme biti
rezerva
V slovenske domove je kot dolgoletni novinar in urednik prinašal iskrive turistične zgodbe. Poleg
številnih domačih in mednarodnih novinarskih in drugih priznanj je tudi dobitnik slovenskega
turističnega oskarja, kristalnega Triglava za vidne dosežke v turizmu. Njegov zgodovinski spomin seže
še v čase nekdanje skupne države, a najin pogovor se je ustavil v času po osamosvojitvi. Takrat je s strani
vladajočih prišel podoben poziv k pomoči domačemu turizmu kot po tokratni epidemiji koronavirusa.
Sediva na kavi v delu Ljubljane, ki je med privlačnejšimi
za turiste, slišiva pa le slovenski jezik. Kako nenavadno
je to za vas?
Zelo nenavadno je, vračam se v leto 1991, ko je bila situacija podobna,
a zaradi drugih razlogov. Mi je pa po svoje to obdobje všeč, ker zadnje
čase, pred epidemijo, v centru glavnega mesta nisi slišal več slovenske
besede. Videl sem tudi, da so se v mesto preselili lovci na denar, ki so
služili na različne turistične načine. To je že začenjalo kaziti podobo
sicer turistično vse bolj mednarodno priljubljene slovenske prestolnice.
Turizem dobesedno živite: osebno in poslovno. Kako
zelo vas je presenetilo, ko se je svet ustavil, turistični
tokovi pa usahnili?
Pri svojih 72 letih sem marsikaj doživel, hvala bogu, ne prave
vojne, čeprav smo krajšo vojno v Sloveniji imeli, ampak da se bo
zgodilo kaj podobnega, kot je koronavirus, si pa nisem mislil. Bile
so ebole, zike, sarsi, ampak to je bilo lokalno ali regionalno.
Res je, da je svet postal majhen, zelo poceni smo lahko
potovali med celinami, našo državo so preplavili turisti.
Je bila to normalna smer turističnega razvoja?
Turizem je prevladujoči fenomen sodobnega časa. Vsi potujemo.
Vendar je šlo predaleč. Že sam pri sebi sem opazil, da pretiravam,
in prisilni počitek mi je omogočil, da sem uredil določene stvari v
glavi. Turizem je postal neoseben. Zato se moramo v pokoronskem
obdobju vrniti k prvinskemu turizmu, v katerem je v ospredju
človek, ne dobiček.
Kako težko leto čaka turistične delavce, ki so sicer znani
po vztrajnosti, trdem delu, odrekanju?
Slovenija bo krizo v turizmu lažje preživela, ker je večina turistične
ponudbe v zasebnih rokah. Najbolj bodo prizadete velike potovalne
agencije in mednarodne hotelske verige, ponudniki križarjenja in
letalska podjetja. Mi pa vsega tega nimamo. Še to srečo imamo, da
smo obkroženi z državami, ki so razmeroma dobro prešle krizo,
razen Italije, pa še tam je imela obmejna pokrajina Furlanija Julijska
Krajina podobno situacijo kot mi. Res je, da so letalske povezave v
sodobnem svetu pomembne in potrebne za povezave z drugimi
celinami pa tudi z evropskimi državami. V slovenskem turizmu so
dobre letalske povezave še posebno pomembne za kongresni
turizem, ki bo pri nas za okrevanje potreboval največ časa. Imamo
pa srečo, da smo pretežno avtomobilska destinacija, saj imamo
razmeroma dobro povezavo z avtocestami in k nam lahko precej
hitro pridejo turisti z vseh koncev Evrope, predvsem iz Nemčije, od
Lipov list - Junij 2020