Revija Lipov list

OKTOBER 2019 Poštnina plačana

pri pošti 1102 Ljubljana

dobre zgodbe v slovenskem turizmu

Intervju

Iztok Altbauer o slovenskih

termah in zdraviliščih

Moja dežela – lepa in gostoljubna 2019

Najboljši se predstavijo

TZS

Mladi vodnik 2019

Potepanja

Modro oko Obsotelja

Foto: Nina Kurnik/www.slovenia.info

Ljubljanske mlekarne, d.o.o., Tolstojeva 63, 1000 Ljubljana

VEČ

PRISTNOSTI.

BREZ

DODATKOV.

Ostanite zvesti sami sebi in

svojim radostim, tako kot

jogurti MU ostajajo zvesti

vrhunski kakovosti.

Za vas smo jih izdelali iz

slovenskega mleka,

brez dodatkov in iz

naravnih sestavin.

Zato so jogurti MU pristni,

prav tako kot vi.

www.l-m.si

KAZALO

NASLOVNICA

Terme 3000

INTERVJU 04-05

Iztok Altbauer, direktor SSNZ – o turizmu, ki je nenehno

v trendu

AKTUALNO 06

Dnevi slovenskega turizma 2019

POD DROBNOGLEDOM 08-10

Kobilarna Lipica privablja čedalje več obiskovalcev

Na tradicionalni VIP trgatvi pri zidanici Malek

MOJA DEŽELA – LEPA IN GOSTOLJUBNA 11-32

Najboljši se predstavijo

TZS 34-39

Prvi izlet TZS za turistične prostovoljce

Mladi vodnik 2019

Turistični spominek mojega kraja

(RMED) Srečno Zagorje: Spoštujmo in ohranjajmo

rudarsko dediščino

TURIZEM SMO LJUDJE 40-41

Zorka Požar, TD Mengeš: Delo, ki ga opravljaš z dušo in

iz veselja

POTEPANJA 42-44

Podčetrtek – Evropska destinacija odličnosti 2019

34-35

Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v prvi polovici decembra

2019. Sporočila o novostih na območju delovanja vašega društva

in napovedi prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10.

novembra 2019 na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si.

UVODNIK

Spoštovani in cenjeni bralke in bralci,

tekmovalci v našem skupnem projektu in vsi,

ki vam turizem pomeni navdih za življenje v tej

naši lepi deželi.

Projekt Moja dežela – lepa in gostoljubna je,

mislim, da lahko tako rečem, najpomembnejši

izvedbeni projekt na področju domačega

turizma v Sloveniji. Z njim Turistična zveza

Slovenije (TZS) in vsa turistična društva, ki so

združena v njej, živijo in dihajo že

osemindvajset let. V vsem tem času je na

različnih tekmovanjih za najlepši in najbolj turistično usmerjeni projekt

tekmovalo že zelo veliko inovativnih, ustvarjalnih in navdihujočih

posameznikov, skupin, društev in občin.

Sam sem do letos vaše prispevke spremljal kot podpredsednik Republiškega

turističnega drobnogleda TZS, z letošnjim marcem pa nadaljujem kot

prostovoljni predsednik TZS, in upam, da bomo s tako smelo zastavljenim

projektom nadaljevali še dolgo v prihodnost ter z njim pomagali pri rasti in

razvoju turizma po vsej Sloveniji, še zlasti v vseh tistih malce skritih, ali bolje

rečeno še neodkritih krajih, ki so ohranili kar največjo prvobitnost, ki jo lahko

z malce prizadevanj ponudimo domačim in tujim turistom kot prave bisere

na ogrlici raznolike turistične ponudbe Slovenije.

Zadovoljen sem, da smo prejeli 160 prijav na tekmovanje. Za ocenjevalce je

bil to zajeten in zahteven zalogaj, a delo so dobro, nepristransko in pošteno

opravili, za kar se jim seveda iskreno zahvaljujem. Osebno menim, da ste

zmagovalci prav vsi, ki se pristopili k tekmovanju in ste s svojim prostovoljnim

delom, ustvarjalnim elanom in zagnanostjo pripravili občudovanja vredne

projekte.

Osebno si seveda želim, da bi bilo tekmovalnih skupin, društev in občin še

veliko več, da bi lahko pridobili še večji nabor zamisli, ki bi jih lahko nato

vključili v turistično ponudbo kraja, območja ali kar vse dežele na naši strani

Alp. Dobre zamisli so namreč vedno dobrodošle spremljevalke razvoja

nekega kraja, če so seveda tudi izvedene in pospremljene v življenje in

ohranjanje na turističnem trgu. Zamisli in projekti, ki so vključeni v obstoj

nekega kraja, za seboj potegnejo nova delovna mesta, višji standard za

domačine in boljšo prihodnost za njihov podmladek. In to je tisto, kar naj bi

država zagotovila svojim državljanom.

Všeč mi je tudi, da smo razrahljali tekmovalna pravila in pravico do udeležbe

pri tem projektu. Doslej so bila namreč pravila precej utesnjujoča, saj so bili

zmagovalci v določenem letu izločeni iz tekmovanja v naslednjem, kar pa po

mojem mnenju ni ravno najbolj spodbuden način ocenjevanja. Prav ti,

najboljši, po navadi premorejo tisto »nekaj več« skozi daljše časovno obdobje,

kar jih približuje in končno približa zmagi. In če se takšni skupini, društvu ali

občini zmaga nasmehne večkrat zaporedoma, zakaj pa ne?

Dovolite mi, da ob koncu skromno omenim še dosežek, za katerega sem si

prizadeval kot novi predsednik, in sicer častno pokroviteljstvo nad projektom

Moja dežela – lepa in gostoljubna, ki je prešlo v roke predsednika vlade

Republike Slovenije. Upam, da smo se s to gesto približali bolj operativnemu

udejstvovanju izvršne oblasti na področju turizma in možnostim, ki se

ponujajo ob spodbudnejši politiki in regulativi na tem področju, ki je za

številne deležnike, ki krojijo turizem pri nas, vse preveč stroga in omejujoča.

Naj se zato resnično zahvalim predsedniku vlade Republike Slovenije

gospodu Marjanu Šarcu, ki je zaslutil duha časa, ta pa od vseh nas zahteva

hitro in kakovostno prilagajanje novim načinom ustvarjanja turistične

ponudbe, ki si jih želijo domači in tuji turisti, turistični delavci in zagnani

prostovoljci v vseh turističnih društvih TZS.

Naj zato zaželim projektu Moja dežela – lepa in gostoljubna še veliko

nadaljnjih let rasti in ustvarjanja kakovostne turistične ponudbe v Sloveniji.

Hvala.

Pavle Hevka, predsednik Turistične zveze Slovenije

3

Kazalo / Uvodnik

4

Intervju

Foto: arhiv SSNZ

Iztok Altbauer

Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč

Turizem, ki je nenehno v

trendu

Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč (SSNZ) povezuje petnajst term in zdravilišč – z več kot

šeststoletno tradicijo, s skorajda devetdesetimi naravnimi termalnimi izviri, z več kot 47.000 kvadratnimi

metri notranjih in zunanjih vodnih površin in skupaj več kot 14.500 ležišči v hotelih, apartmajih in kampih.

Po podatkih Statističnega urada RS so turisti v zdraviliških občinah letos do konca julija ustvarili dobro

petino vseh prenočitev v Sloveniji, po podatkih, ki jih ima Skupnost tudi za avgust, je bilo prenočitev

domačih gostov v letošnjem letu približno toliko kot lani, tujih pa se je za spoznanje povečalo, je povedal

Iztok Altbauer, direktor SSNZ.

Evropska komisija je za letošnjo krovno temo izbora

Evropskih destinacij odličnosti (EDEN), ki promovira

trajnostni in odgovorni turizem, izbrala »Turizem

dobrega počutja«. Verjetno izbor teme ni naključen?

Turizem dobrega počutja je (še vedno) v vzponu?

Zagotovo. Še zlasti je to turizem, ki je s prepletom narave, naravnih

zdravilnih dejavnikov in znanja (zdravniki in druga stroka) idealna

kombinacija za blaženje vsakodnevnih tegob. Čedalje več govora je

o pomembnosti preventive in tudi zato se čedalje več ljudi odloča za

oddih, dopust, počitnice, ki v njihovo življenje vračajo ravnotežje.

Poleg tega je veliko gibanj, ki promovirajo velnes, torej skrb za dobro

počutje, kot način življenja in ne le kot občasno skrb. Naj omenim še

daljšanje življenjske dobe in ob tem starajočo se populacijo, ki se

čedalje bolj zaveda, da je treba za zadovoljno starost poskrbeti za

preventivo. In turizem dobrega počutja je odličen antipod

množičnemu turizmu. Čedalje več ljudi potuje po svetu. In čedalje

več se jih želi izogniti množicam, kar jih pogosto povede v naravo – in

k zdravilnim dejavnikom, ki jih premore narava in ki so tudi spodbudili

razvoj zdravilišč.

Skozi desetletja so terme in zdravilišča naredili velik

preskok s povečini zdravstvenega turizma na turizem

dobrega počutja, ki daleč presega ožji zdravstveni

vidik njihove ponudbe. Kakšno je razmerje med gosti,

ki prihajajo v terme in zdravilišča predvsem zaradi

zdravstvenih težav, in »turisti«, ki radi preživljajo dopust

Lipov list - Oktober 2019

Foto: Dean Dubokovič/www.slovenia.info

5

Intervju

V vodnih parkih je živahno še zlasti poleti, ko je v termah in zdraviliščih največ družin z otroki.

in počitnice ob skrbi za dobro počutje?

Zdaj je prenočitev gostov z zdravstveno napotnico približno deset

do dvanajst odstotkov. Vsi drugi so turisti v najširšem pomenu

besede. Sicer se je ključni premik k ponudbi za dobro počutje zgodil

pred dobrimi petnajstimi leti, s čedalje večjo priljubljenostjo velnesa

tudi pri nas. Takrat so začela zdravilišča čedalje bolj dopolnjevati

svojo ponudbo klasičnih rehabilitacijskih programov s ponudbo

velnesa. Temu je pred dobrim desetletjem sledil velik naložbeni cikel

z novimi hoteli, denimo v Termah 3000, Termah Olimia, Dolenjskih

Toplicah ... Na voljo so bila evropska sredstva in bil je še čas

konjunkture, tik pred gospodarsko krizo. Ti hoteli so bili bolj kot ne

namenjeni širši populaciji gostov, ki si želijo ponudbo za dobro

počutje. V Slovenijo so se začeli vnašati tudi zanimivi primeri dobre

prakse z različnih koncev sveta: ajurveda iz Indije, recimo, v Portorožu

so odprli Wai Thai center po zgledih Tajske ... Čedalje pestrejša je

postajala ponudba bazenov, ki so postajali vodni parki ... Zdaj je

večina term in zdravilišč tudi tesno vpeta v okolje, kjer so, črpa iz

njihovih posebnosti. Spodbujajo gibanje v naravi, kot sta hoja po

pohodniških in tematskih poteh, in kolesarjenje – z ureditvijo

kolesarskih poti, na primer. Zavedajo se, da morajo gostom, da bi jih

zadržali pri sebi čim dlje (povprečen čas bivanja v termah in

zdraviliščih je sicer 3,7 dni), ponuditi čim več možnosti za preživljanje

časa tudi v okolici. Še zlasti tujim.

Kakšno pa je razmerje med domačimi in tujimi gosti?

Lani je bilo tujih že 51 odstotkov, povečevanje njihovega števila je

tudi eden naših strateških ciljev. Me pa zelo veseli, da nam ob

povečevanju števila tujih gostov uspeva ohranjati število domačih na

približno isti ravni. Sicer naj ob tem omenim, da se je Skupnost že

takoj po ustanovitvi (takrat je bilo v njej šest zdravilišč) ob koncu

petdesetih let prejšnjega stoletja odločila za nagovarjanje tudi tujih

obiskovalcev. Že leto po ustanovitvi so izdali brošuro v štirih tujih

jezikih in sredi šestdesetih let je avstrijska državna zavarovalnica že

pošiljala paciente v slovenska zdravilišča. Mednarodni značaj

zdravilišč je bil tako prepoznan veliko prej kot številnih zdaj najbolj

priljubljenih slovenskih destinacij.

Kaj pa diverzifikacija ponudbe slovenskih term in

zdravilišč? Nekoč so bila precej profilirana glede na

zdravstvene storitve – pa zdaj, glede na preostalo

ponudbo? Je mogoče jasno profiliranje njihove

ponudbe, vsaj pri nekaterih?

Imajo kar dobro profilirano ponudbo, čeprav bi si želeli, da bi bila še

bolj. Toda to ni tako preprosto. V terme in zdravilišča zahajajo ljudje

vse leto, a ciljne skupine se med letom lahko tudi zelo razlikujejo.

Poleti je daleč največ družin z otroki, se pravi, da potrebujejo

ponudbo zanje. V preostalem delu leta pa je največ starejših, čedalje

več je mladih parov, zanimive so tudi »tematske« skupine, na primer

deklet ali žensk, ki pridejo na zdrav konec tedna. Nekatera zdravilišča

so uredila tudi kongresne dvorane in/ali prostore za poslovna

srečanja, tako da nagovarjajo tudi to skupino gostov. Za nekatera so

izjemno pomemben segment športniki, ki prihajajo k njim na

priprave, pa tudi na tekme.

Terme in zdravilišča so med redkimi ponudniki v

Sloveniji, ki že dolgo uresničujejo cilj desezonalizacije

turizma. Kako pa je razpršen njihov obisk skozi leto?

Poleti so najbolj zasedeni, od 80- do 100-odstotno, v tem času je

komaj še kaj možnosti za rast, ob koncih tedna v njih sploh ni

prostora. Sicer je povprečna raven zasedenosti 64-odstotna. Se pa

poznajo vlaganja v prenovo in izboljševanje kakovosti storitev v

zadnjih petih letih, kar je omogočilo tudi dvig tržnih cen. Tako je

letošnji promet ob skoraj enakem obisku in prenočitvah kot lani

malce večji. Moje osebno mnenje je, da bi bila idealna zasedenost od

70 do 75 odstotkov na letni ravni – brez povečevanja obsega

ponudbe, zato pa z nenehnim izboljševanjem kakovosti. To lahko

zagotavlja butičnost.

In za konec še malce o trendih, ki nakazujejo nadaljnji

razvoj ponudbe dobrega počutja.

Ljudje bodo še naprej in še pogosteje iskali ponudbo dobrega

počutja, saj bo stresnih in drugih takšnih dejavnikov v vsakdanjem

življenju še več. Prav tako nekaterih bolezni, povezanih s tem in s

starajočo se populacijo. Zdraviliški produkt je pravzaprav nenehno v

trendu. Lahko samo raste, pasti pa ne more.

Foto: Dean Dubokovič/www.slovenia.info

Narava – nepogrešljiv del turizma dobrega počutja

Mateja Gruden


Deveti dnevi slovenskega turizma

6

Aktualno

Redesign turizma:

turizem prihodnosti

Dnevi slovenskega turizma, osrednji strokovni dogodek slovenskega turizma, bodo letos od 11. do 13.

novembra v Ljubljani. Na njih bo ključni poudarek na redesignu oziroma preoblikovanju turizma in

najpomembnejših trendih med gosti in ponudniki storitev v turizmu. Pogled bo usmerjen v prihodnost:

kakšni premiki so nujni, če si želimo kakovostnega turizma, ki bo kos izzivom prihodnosti in kakršnega

smo si zadali s Strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021.

Slovenija in slovenski turizem sta si v Strategiji trajnostne rasti slovenskega

turizma 2017–2021 zadala cilj 3,7 do 4 milijarde evrov prilivov iz naslova

izvoza potovanj. Za dosego tega cilja so nujne spremembe in premik k

višji kakovosti storitev. Med prednostnimi nalogami za to sta izboljšanje

infrastrukture in nastanitev; zdaj primanjkuje nastanitev višjega

cenovnega razreda. Za to so nujne naložbe – treba je najti načine, da se

naložbe v turizem, še zlasti v infrastrukturo, spodbudi in olajša. Višja

kakovost storitev je tudi neločljivo povezana s kakovostnim okoljem in

ohranjeno naravo – trajnost mora biti rdeča nit promocije turistične

ponudbe Slovenije, postati mora del naše znamke. Trajnost in neokrnjena

narava sta del butičnosti. Hkrati nam dajeta enkratno priložnost, da se

ločimo od drugih držav in na tem področju postanemo edinstveni. S

pripravljenostjo na spremembe, naložbami in izboljšanjem ponudbe bo

slovenski turizem kos tudi morebitnim negativnim nihanjem v

gospodarstvu. Slovenija je majhna destinacija, ki premore vse, kar je

potrebno za butični turizem. Tako bo treba tudi nagovarjati še zlasti

goste višjega cenovnega razreda. Med ključnimi produkti za njihovo

privabljanje je gastronomija, ki bo krovna promocijska tema v prihodnjih

dveh letih. Poleg tega se bodo morali ponudniki v turizmu prilagoditi

spremenjenim potovalnim navadam gostov, na katere vpliva sodobna

09.00 – 09.30

09.30 – 10.00

10.00 – 10.30

10.30 – 11.00

11.00 – 11.30

11.30 – 12.00

12.00 – 12.30

12.30 – 13.00

13.00 – 13.30

13.30 – 14.00

14.00 – 14.30

14.30 – 15.00

15.00 – 15.30

15.30 – 16.00

16.00 – 16.30

16.30 – 17.00

17.00 – 17.30

17.30 – 18.00

18.00 – 18.30

18.30 – 19.00

19.00 – 19.30

19.30 – 20.00

20.00 – 20.30

20.30 – 21.00

21.00 – 21.30

21.30 – 22.00

22.00 –

Ponedeljek 11. 11. 2019 Torek 12. 11. 2019 Sreda 13. 11. 2019

66.

tekmovanja po

programu

Pozdrav prireditvi

GTZ

66.

tekmovanja po

programu

66.

Gala večerja

UO Sekcije za

turizem pri OZS

Novinarska

konferenca

PLENARNO

ZASEDANJE DST

66.

tekmovanja po

programu

SVEČANA PRIREDITEV

s podelitvijo priznanj

SLOVENSKI

TURISTIČNI FORUM

(STO)

66.

tekmovanja po

programu

66.

Zaključek

finale tekmovanj

Gault&Millau

tehnologija, ki napreduje z velikimi koraki. Pri tem bo izjemno pomembna

segmentacija ciljnih skupin.

Dnevi slovenskega turizma – dnevi partnerstva

Tudi letos bodo Dneve slovenskega turizma v skladu s strateško

usmeritvijo krepitve povezovanja pri razvoju in trženju slovenskega

turizma v partnerskem sodelovanju organizirale vse večje institucije s

področja turizma v Sloveniji: Slovenska turistična organizacija skupaj z

Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, Turistična zveza

Slovenije, Turistično gostinska zbornica Slovenije, Sekcija za gostinstvo in

turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, Združenje turističnih

agencij Slovenije, Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, Zavod

Kongresno-turistični urad, Društvo turističnih novinarjev Slovenije,

Zbornica gorskih centrov – GZS, Pohodništvo in kolesarjenje GIZ in drugi

pomembni partnerji.

Program DST

V okviru DST se bodo v treh dneh zvrstili številni pomembni dogodki:

Plenarni del DST s podelitvijo najvišjih priznanj v turizmu, 66.

Gostinsko-turistični zbor, podelitev priznanj Moja dežela – lepa in

10.00 – 15.00

Srečanje turističnih

društev

MOJA DEŽELA – LEPA

IN GOSTOLJUBNA

(TZS)

gostoljubna in 22. Slovenski turistični forum.

V osrednjem, plenarnem delu, bodo udeleženci

usmerili misli v prihodnost: kakšni premiki so nujni, če si

želimo kakovostnega turizma, ki bo kos izzivom

prihodnosti in kakršnega smo si zadali s Strategijo

trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021. Se bo

turizem znal prilagoditi spremembam, ki jih od njega

zahtevajo tako turisti kot tudi občutljivo naravno

okolje?

Na 22. Slovenskem turističnem forumu bo osrednja

tema redesign turizma skozi oči potrošnikov in

ponudnikov storitev v turizmu. Kakšen je sodobni

popotnik, kaj išče in katere digitalne kanale uporablja

pri tem? Kako je na njegovo vedenje in nakupno pot

vplival razvoj sodobne tehnologije? Razmišljanje,

potrebno za uspeh v digitaliziranem svetu, bo

uvodoma orisal Nick Hall, eden vodilnih strokovnjakov

s področja destinacijskega in digitalnega trženja, svoje

videnje sodobnih smernic na turističnem trgu pa bodo

delili še predstavniki uspešnih turističnih podjetij. V luči

strategije trajnostnega razvoja slovenskega turizma pa

je tudi pomembno vedeti, kako najti in privabiti

zahtevne goste, ki so za nepozabna doživetja

pripravljeni plačati več.

Več: www.dst.si


7

Aktualno

Nova mobilna aplikacija TZS:

Slovenski turistični vodnik

Turistična zveza Slovenije (TZS) razvija novo mobilno aplikacijo za odkrivanje Slovenije – Slovenski

turistični vodnik. Ta bo sprva na voljo v slovenski različici in bo vabil na izlete po znani in manj znani

Sloveniji še zlasti domače obiskovalce, v drugi fazi pa bo preveden v angleški jezik (Slovenia Travel Guide)

ter s tem promoviral slovenske turistične zanimivosti tudi med tujimi turisti. Nova aplikacija TZS bo na

voljo predvidoma prihodnji mesec, novembra.

Aplikacija bo uporabnikom mobilnih naprav prikazovala interesne

točke v bližini njihove trenutne lokacije: naravne in kulturne

znamenitosti, prenočitvene zmogljivosti, gastronomsko ponudbo,

športne in druge aktivnosti, prireditve in prometne informacije.

Prikaz interesnih točk se bo sproti prilagajal geolokaciji uporabnika,

ta pa bo lahko območje iskanja tudi razširil. Izbrane interesne točke

bo lahko tudi uvrstil med priljubljene – za prihodnji ali vnovični

obisk. Uporabnik bo lahko torej preveril zanimivosti v njegovi

bližini, aplikacija pa ga bo s pomočjo navigacije na podlagi njegove

geolokacije povedla do njih.

Za uporabnike utegne biti še zlasti zanimiva objava prireditev

oziroma dogodkov, saj jih bo aplikacija ažurno seznanjala z

dogajanjem v njihovi bližini; s tem bo obiskovalcem na voljo širok

nabor prireditev oziroma dogodkov po vsej Sloveniji – na enem

mestu. (Naj ob tem še omenimo, da prireditve oziroma dogodke

marsikje pripravljajo prav turistična društva in območne turistične

zveze – več kot tri tisoč na leto.)

Uporaba aplikacije Slovenski turistični vodnik, kjer bo na enem

mestu zbrana vsa »turistična« Slovenija, bo preprosta in za

uporabnike brezplačna, s čimer želi TZS približati lepote Slovenije

čim širšemu krogu ljudi.

L. L.


8

Pod drobnogledom

Lipicanec je visok, prožen, energičen, eleganten, inteligenten, ponosen, dostojanstven in dobro učljiv. Ko se skoti, je temne barve, ko

odraste, je bel.

Republiški turistični drobnogled TZS

Kobilarna Lipica privablja

čedalje več obiskovalcev

Lipica je s 439 leti tradicije najstarejša kobilarna z neprekinjeno vzrejo konj na svetu. »Na leto jo obišče več kot

110.000 obiskovalcev, tudi iz daljnih dežel sveta, obisk pa iz leta v leto narašča,« pravi Vid Daolio, odgovoren za

prodajo in prireditve v holdingu Kobilarna Lipica. Tudi na dan, ko je ta izjemni spomenik evropske zgodovine

obiskal Republiški turistični drobnogled Turistične zveze Slovenije (RTD TZS), je bilo v Kobilarni Lipica zelo

veliko obiskovalcev, med njimi največ Italijanov.

Kobilarna Lipica je bila ustanovljena leta 1580, ko je habsburški

nadvojvoda Karel II., sin cesarja Ferdinanda I. Habsburškega,

odkupil lipiško posest od škofa Nicola de Cureta. Pogodbo o

prevzemu Lipice so podpisali 19. maja istega leta, zato je ta dan še

zdaj – dan lipicancev.

V vseh teh stoletjih je kobilarna doživljala lepe in mirne ter tudi

zelo burne čase, leta 1943 so čredo lipicancev evakuirali v Hostoun

na Češkem, po drugi svetovni vojni pa je bilo vrnjenih le enajst

konj ... Kdo ve, ali bi Slovenija še imela kobilarno Lipica, če ne bi

leta 1959 takratni predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito z osebno

intervencijo preprečil, da bi jo zaprli.

»Za obisk kobilarne Lipica si je treba vzeti kar ves dan in si obvezno

ogledati tudi muzej Lipikum, galerijo Avgusta Černigoja, v kateri

je razstavljenih več kot 1400 njegovih del, ter stopiti še do doline

Lurške Matere Božje,« svetuje Karel Vernik, predsednik RTD TZS.

Dolina Lurške Matere Božje je postala pravi romarski kraj – med

letoma 1848 in 1875 je kobilarno vodil Karel Grunn, ki je zbolel za

jetiko. Zaobljubil se je, da bo Mariji v čast postavil oltar, če ozdravi.

Grunn je ozdravel, zato je v kraški vrtači nekaj metrov stran od

kobilarne dal narediti kapelo s kipom Matere Božje. Domačini

vedo povedati, da je po obisku doline Lurške Matere Božje

čudežno ozdravelo več ljudi.

Besedilo in foto: Duša Podbevšek - Bedrač


9

Pod drobnogledom

Originalni kip Lurške Matere Božje je v cerkvici pri muzeju

Lipikum.

Ob cesti v Lipici so pred ograjo, ki loči cesto od pašnikov,

posajena mlada drevesa. »To ni sodobno, hkrati pa je

voznikom zelo neprijazno,« meni Karel Vernik.

RTD TZS v gostišču Kekec v Kromberku

Kulinarična specialiteta gostišča Kekec so palačinke z

božanskim nadevom. »Recept je skrivnost mojega očeta,«

pravi Ana.

»Gostje pravijo, da je z našega vrta panoramski razgled za

bogove,« pravi Ana iz gostišča Kekec v Kromberku – Nova

Gorica. Pavle Hevka, predsednik TZS, s tem soglaša.


10

Pod drobnogledom

V Ljutomersko-ormoških goricah pri znameniti kleti in zidanici Malek so VIP trgači uživali v rezanju grozdov, gostiteljevi odlični

kulinarični postrežbi in lepem glasu pevca Samuela Lucasa.

Na tradicionalni VIP trgatvi

pri zidanici Malek

RTD TZS jo je že tradicionalno mahnil na VIP trgatev v Ivanjkovce pri

zidanici Malek v vinograd družbe Puklavec Family Wines, kjer ima

posajene svoje trte šipona. »Letos so nam rodile odlično in vino

šipon, ki so ga čislali že v Napoleonovih časih, ko je dobilo tudi svoje

ime ’si bon’, bo zagotovo imenitno!« je veselilo Karla Vernika,

predsednika RTD TZS.

Duša Podbevšek - Bedrač

Foto: Duša Podbevšek - Bedrač , Karel Vernik

Triindvajseta vinska kraljica Meta Frangež, ki je ponosna na to,

da imamo v Sloveniji veliko različnih slogov vina za vse okuse,

je pomagala potrgati prav grozde RTD TZS! Na fotografiji še

predsednik TZS Pavle Hevka in članica RTD TZS novinarka

Duša Podbevšek - Bedrač.

Izjemno uspešen poslovnež Vladimir Puklavec, lastnik družbe

Puklavec Family Wines, največji slovenski vinar in izvoznik vina,

se vedno znova rad vrača v rodno Prlekijo in na trgatev med

svoje vinograde.


2019 – MOJA DEŽELA – LEPA IN GOSTOLJUBNA

Najboljšim priznanja

novembra v Ljubljani

Moja dežela – lepa in gostoljubna, tekmovanje krajev in drugih sodelujočih pri projektu Turistične zveze Slovenije z večdesetletno

tradicijo, je tudi letos prineslo temeljit vpogled v urejenost in gostoljubnost (turistične) Slovenije. K temu so, kot vselej doslej,

odločilno pripomogli člani turistične društvene organizacije in drugi sodelavci s prostovoljnim delom. Brez njihovega sodelovanja nam

ne bi uspelo, zato se jim najlepše zahvaljujemo.

V tekmovanju z osrednjim poslanstvom

urejanja in ohranjanja okolja

so sodelovali kraji, razdeljeni po kategorijah,

prilagojenih značilnostim

naselja in njegovi turistični ponudbi.

V panožnih tekmovanjih so se

pomerili še kampi, glampingi, mladinska

prenočišča in Petrolovi bencinski

servisi. Posebej so bili ocenjeni

jedra in tematske poti. Potekalo je

tudi spletno glasovanje za NAJ lepše

– NAJ gostoljubnejše večje mesto,

zdraviliški in turistični kraj.

V tokratni številki Lipovega lista predstavljamo

finaliste tekmovanja Moja dežela – lepa in gostoljubna

2019; kako so se uvrstili v posameznih

kategorijah, bo namreč znano na prireditvi 13.

novembra ob 18. uri v GH Union v Ljubljani, na

Dnevih slovenskega turizma, ki bodo od 11. do

13. novembra.

Častni pokrovitelj projekta s tekmovanjem, ki

pripomore h gostoljubnejšemu sprejemu obiskovalcev

in boljši kakovosti bivanja vseh prebivalcev

Slovenije, je letos predsednik vlade RS

Marjan Šarec.

19

11

Moja dežela – lepa in gostoljubna

Nominiranci MDLG 2019 v posameznih kategorijah

(zapisani po abecednem redu)

Večja mesta

Koper

Kranj

Velenje

Srednja mesta

Postojna

Ptuj

Slovenj Gradec

Manjša mesta

Črna na Koroškem

Mozirje

Slovenske Konjice

Turistični kraji

Bovec

Izola

Kranjska Gora

Zdraviliški kraji

Podčetrtek

Rogaška Slatina

Zreče

Izletniški kraji

Luče

Mojstrana

Park Škocjanske jame

Kampi

Camping Bled

Kamp Danica Bohinjska Bistrica

Kamp Koren Kobarid

Glampi

Glamping Olimia Adria village

Glamping Sončna dolina Bioterme

Gozdna vasica Theodosius - Vipava

Mladinska prenočišča

Hostel Pekarna Maribor

MCC Hostel Celje

Youth hostel Ars Viva

Mestno jedro

Novo mesto - Glavni trg z okolico

Radovljica

Slovenj Gradec

Vaško jedro

Kamna Gorica

Rateče

Šmarje pri Kopru

Trško jedro

Kanal ob Soči - Trg Kontrada

Mežica

Šentjur - Zgornji trg

Bencinski servisi Petrol

BS Dul AC jug

BS Mengeš Kamniška

BS Planina pri Sevnici

Tematske poti

Krožna pot vojaške zgodovine

Pot kulturne dediščine Žirovnica

Pot močvirskih škratov na Mali plac

Učna pot Škrata Bisera

Lipov list – Oktober 2019

2019 – KOPER – Večje mesto

12


Kjer 365 dni ni nikomur

dolgčas

Koper je aktivna in zelena celoletna sredozemska destinacija,

kjer se prepletata obmorsko zgodovinsko mesto in zeleno

podeželje. Slovi tudi po bogati kulinarični ponudbi, saj je

dom sočne vrste vinske trte, odličnega oljčnega olja in drugih

domačih dobrot ...

Sredozemsko mesto z bogato zgodovino

Koper je sredozemsko mesto, kjer se bogata zgodovina, ki se je začela

pisati že v srednji bronasti dobi, odlično spaja s številnimi novodobni

doživetji. Je največje mesto slovenske Istre, kjer imata dom

tudi edino slovensko pristanišče in ena od treh slovenskih univerz.

Koper se ponaša tudi z naslovom enega najstarejših mest v Sloveniji,

zato je spoznavanje mesta in njegove okolice za obiskovalce vsakič

znova doživetje. Najbolje in tudi v največji meri so se v mestu ohranili

ostanki beneške kulture, ki je bila tod prisotna kar petsto let, ko je to

območje doživljalo tudi gospodarski in kulturni razcvet.

Obiskovalca na to obdobje spomni denimo veličastna Pretorska palača

na osrednjem mestnem trgu. Slikovita palača je bila nekdanji sedež

mestnih vladarjev, zdaj pa je pomemben protokolarni objekt in

mestna hiša, ki je ena najbolj priljubljenih znamenitosti med obiskovalci

mesta z vseh koncev sveta. Med pomembnejšimi in najbolj obiskanimi

znamenitostmi je tudi koprski Zvonik, s katerega se razprostira

čudovit razgled na mesto in bližnjo okolico. Titov trg obkroža tudi

stolna cerkev Marijinega vnebovzetja, ki spada med največje sakralne

objekte v državi in ki ji daje posebno vrednost veličastna oltarna pala

iz 16. stoletja, ki jo je naslikal sloviti beneški slikar Vittore Carpaccio.

Zeleno koprsko podeželje

Neprecenljivo kulturno dediščino, lokalne tradicionalne običaje in

nepozabna doživetja premore tudi zeleno podeželje Kopra. To je

prepleteno s številnimi tematskimi kolesarskimi in peš potmi, na katerih

lahko obiskovalci pobliže spoznajo istrsko kulturo, kulinariko in

druge turistične znamenitosti. Radovedni obiskovalci si lahko domala

v vsakem naselju ogledajo primere tipičnih istrskih hiš, vodnjakov

in drugih arhitekturnih elementov. Posebno vrednost pa podeželju

dajejo tudi lokalne zbirke in galerije, kot so Hiša Vrešje v Krkavčah,

galerija, posvečena Jožetu Pohlenu v Hrastovljah, hiša od Bardinca v

Loparju in druge.

Foto: Jaka Ivančič

Slikovita kulisa Kopra

Še zlasti zanimiva je za obiskovalce ponudba, združena v produktu

Hrastovlje – doživetje v Istri, ki omogoča celovit ogled kulturnozgodovinskih

zbirk in objektov v vasi ter pokušnjo lokalne gastronomije.

Prav v Hrastovljah najdemo še en izjemen biser kulturne dediščine –

cerkev svete Trojice, v kateri si je mogoče ogledati edinstven primer

stenskih poslikav.

Živahno vzdušje v destinaciji

Destinacija Koper je v zadnjih letih čedalje bolj prepoznana tudi po

živahnem vzdušju in prireditvenem dogajanju vse leto. Mestne ulice

in trgi ter druge slikovite istrske kulise namreč ponujajo prostor vrsti

kulturnih, športnih, kulinaričnih, zabavnih in drugih prireditev.

Septembra se lahko posladkate na največjem mednarodnem festivalu

sladic in sladkih izdelkov Sladka Istra, oktobra lahko pokusite domače

dobrote na Dnevih kmetijstva v slovenski Istri, v zreli jeseni pa

si privoščite mlado vino na tradicionalnem martinovanju.

Z vinom, kulinariko in lokalnimi običaji navdušujeta tudi majska prireditev

Koper na dlani in Praznik refoška in slovenske Istre, ki ga pozno

spomladi tradicionalno prirejajo v Marezigah. Pravo istrsko doživetje

lahko izkusite tudi septembra na prireditvi Vonj po Istri v Krkavčah,

norčavo pustno dogajanje ob morju doživite na Istrskem karnevalu,

pa tudi sredi poletja na Šagri v maškarah v Dekanih. Poleti vas bodo v

živahno dogajanje popeljali tudi različni festivali – glasbeni, zabavni,

športni in kulturni dogodki ob morju in po vaseh.

Decembra vas bo čarobno vzdušje v Kopru zazibalo v praznični čas,

okus praznikov boste začutili na različnih magičnih prireditvah v mestu

in na podeželju, v sklopu praznovanja S Koprom v novo leto pa

boste lahko le streljaj od morja preživeli najdaljšo noč v letu.


Največji mednarodni festival sladic in sladkih izdelkov

Sladka Istra

Foto: Matia Scukovt

Razgibano zaledje Kopra (na fotografiji: Socerb)


2019 – POSTOJNA – Srednje mesto

Kjer s(m)o torbarji doma

Postojna je poleg čudovitih naravnih znamenitosti in zanimivih

ljudi tudi kraj, poln zgodb in skrivnostnih legend. Že samo

ime Postojna vabi ljudi, da ostanejo pri nas, saj pomeni tudi

»postojáti ali postati«. Ne brez razloga – kot boste kmalu

ugotovili tudi sami …

Slikovit Predjamski grad

Foto: arhiv Občine Postojna

Titov trg

13


Foto: Ivan Majc

Bi se želeli spočiti? Bi se želeli kaj naučiti? Bi radi doživeli kaj adrenalinskega?

Potem so naši kraji pravšnja destinacija. Z veseljem in odprtih

rok vas pričakujemo s svojo večtisočletno zgodovino, mistiko,

legendami in vrhunsko ponudbo. Izkušnje pa si boste ustvarili sami.

»To je nov svet. To je paradiž!« je vzkliknil Luka Čeč ob odkritju

Postojnske jame davnega leta 1818. In odtlej smo del svetovnih čudes.

V naši destinaciji imamo številna čudesa, ki vas bodo navdušila.

Smo središče krasoslovja, tako da nikakor ne smete zamuditi stalne

razstave Muzej krasa v Notranjskem muzeju Postojna, kjer si lahko

ogledate izvirni zaklad iz Predjamskega gradu. Sprehodite se lahko

po čudovitem Planinskem polju ali starem mestnem jedru Postojne,

kjer domačini radi pravimo, da vsaka hiša in ulica skrivata svojo, prav

posebno zgodbo.

Pri nas lahko odkrivate legende in uživate v različnih aktivnostih

pod zemlji in nad njo, v vodi in zraku. Lahko se podate na pot peš

ali s kolesom in odkrivate neokrnjene gozdove ter bližnje vrhove.

Uživate lahko v opazovanju gozdnih živali, poleti se lahko osvežite

v reki Unici, kamor se ribiški navdušenci vsako leto vračajo na muharjenje.

Podoživite raziskovanje jam na povsem edinstven način v

sklopu jamskega trekinga ali ogleda s čolnom. Tistim, ki ste radi pod

Postojnski mestni park

Foto: Tomaž Penko

oblaki, pa priporočamo sapo jemajoč panoramski polet nad našo

destinacijo.

Postojno in okolico iz leta v leto obišče več turistov, poleg velikega

števila obiskovalcev pa se lahko pohvalimo tudi z izvorno kolekcijo

spominkov, ki jih odlikujejo izvirni, sodobno interpretirani motivi

Predjamskega gradu, Erazma Predjamskega, človeške ribice in zmaja

iz Postojnske jame ter pogumnega pastirčka Jakoba. Gre za nabor

podob, ki so ambasadorji našega območja in obiskovalce pritegnejo

predvsem zaradi privlačnosti lokalnih zgodb. Vsak motiv ima svoj čar

in svojo zgodbo, ki je dokaz, da lahko s ponosom širimo glas o lepotah

naših krajev, našem znanju, ustvarjalnosti in iznajdljivosti.

Foto: Miha Krivic

Pogled tod uhaja tudi proti Nanosu

Ali veste, da smo Postojnčani torbarji?

Že poznate zgodbo o pogumnem pastirčku Jakobu, ki je ukanil

zlobnega zmaja iz Postojnske jame? Kako je to pravzaprav

povezano s tem, da s(m)o Postojnčani torbarji?

Legenda pravi, da je nekoč v Postojnski jami živel grozen zmaj,

ki so se ga vsi bali. Okoliški prebivalci so na pomoč poklicali iznajdljivega

pastirčka Jakoba, ki je zmaja ukanil tako, da mu je

za obrok prinesel z apnom napolnjeno telečjo kožo.

Ko se je pošast po obedu napila vode, jo je razneslo. Domačini

so Jakobu v zahvalo za njegov pogum na začetku vasi postavili

kip, iz ostankov zmajeve kože pa sešili torbo, in vse odtlej naprej

s(m)o Postojnčani znani kot »torbarji«.

Kip, ki so ga pogumnemu pastirčku Jakobu v čast postavili

hvaležni domačini, si lahko ogledate na začetku vasice Šmihel

pod Nanosom.


2019 – SLOVENJ GRADEC – Srednje mesto in mestno jedro

14


Mesto, ki ga svet

prepoznava kot glasnika

miru

Starodavno mesto v kotlini med Pohorjem in Uršljo goro

je slovenski sinonim za kulturno središče, kjer si bogato

izročilo preteklosti podaja roko s sodobnim utripom. Živa

vez s preteklostjo in bogastvom kulturne dediščine je temelj

kulturnega razvoja in osrednja poteza lokalne identitete tudi

v času, ki ga živimo. Podeželsko zaledje je tod ohranilo velik

del starodavne prvinske lepote in v vseh letnih časih mikavna

neokrnjena narava vabi k sprostitvi.

Foto: Tomo Jeseničnik

V idilično odmaknjenem svetu porečja Mislinje je nastala ena najstarejših

bivalnih utrdb na Slovenskem, kjer so v srednjem veku vladali grofje

Andeški. Svoj pečat so v zibelki kulture pustili izjemni ustvarjalci,

med drugim se je likovna tradicija srednjeveških rezbarjev in baročnih

mojstrov pretočila v mednarodno odmevno dejavnost Koroške galerije

likovnih umetnosti. S prireditvami pod pokroviteljstvom Združenih

narodov pa se je mesto uveljavilo daleč onstran meja domovine in

postalo prepoznavno kot mesto miru in mednarodnega sporazumevanja.

Krona teh prizadevanj je listina, s katero je leta 1989 generalni

sekretar OZN Perez de Cuellar Slovenj Gradec uvrstil med častne nosilce

naslova Glasnik miru. Letos praznujemo trideset let od prejema častnega

naslova.

Razgibana turistična ponudba

Turistična ponudba je pestra in raznolika, primerna tako za tiste, ki iščejo

kulturna doživetja, kot za druge, ki želijo svoj prosti čas preživljati v

objemu neokrnjene narave in ob obilici možnosti za športne, rekreacijske

in tudi kulinarične užitke.

Štrekna, kolesarska pot po Mislinjski dolini

Foto: Nika Hölcl Praper

Slikovito mestno jedro

Mestno jedro Slovenj Gradca je ohranilo značilno srednjeveško zasnovo,

kjer so še vidni ostanki nekdanjega mestnega obzidja. V mestnem

središču, ki je še zdaj središče kulturnega življenja, so številne

znamenitosti: Koroška galerija likovnih umetnosti, Koroški pokrajinski

muzej, cerkvi sv. Elizabete in sv. Duha, Muzej skladatelja samospevov

Huga Wolfa, Galerija družine Perger (mojstri medičarske in svečarske

obrti) in graščina Rotenturn. Zgodovino okolja in znane meščane

lahko domačini in turisti spoznajo na unikaten in zabaven način

v sobi pobega ali z njeno pustolovsko nadgradnjo – igro »Unlock«

(Odkleni), ki poteka na prostem.

V okolici mesta lahko najdete številne etnološke zanimivosti ter odlične

možnosti za šport in rekreacijo. V naravo vabijo pestra ponudba

tematskih poti, urejene smučarske proge in številne kolesarske poti

različnih zahtevnosti. Med najbolj obiskanimi je ena izmed infrastrukturno

najbolj urejenih kolesarskih poti v Sloveniji – Štrekna. Pot, ki poteka

po opuščeni železniški trasi, se vije skozi vso Mislinjsko dolino in

se navezuje tudi na Dravsko kolesarsko pot. Letos se je kolesarska pot

s Štrekna busom povezala z Velenjem in Labotom v sosednji Avstriji.

Popotnikom in turistom so na voljo številna prenočišča v dveh hotelih,

mladinskem hotelu, zasebnih apartmajih in na prijetno urejenih

turističnih kmetijah, kjer lahko pokušate tudi pestro kulinarično ponudbo

Koroške.

Slovenj Gradec vsem obiskovalcem ponuja gostoljubno in urejeno

podobo. Poleg številnih priznanj Turistične zveze Slovenije je leta

2015 prejel tudi zlato priznanje v okviru tekmovanja v urejenosti

evropskih mest in vasi Entente Florale.

Vabljeni, da nas obiščete!

Javni zavod SPOTUR – TIC Slovenj Gradec

Glavni trg 24, 2380 Slovenj Gradec

telefon: (02) 881 21 16

e-naslov: tic@slovenjgradec.si

splet: www.turizem-slovenjgradec.si


2019 – ČRNA NA KOROŠKEM – Manjše mesto

Čudovit preplet narave

in kulturne krajine

Črna na Koroškem obiskovalcem ponuja številne možnosti

za spoznavanje naravnih lepot, kulturnih in sakralnih

znamenitosti, možnosti za športno-rekreativno udejstvovanje

in obisk tradicionalnih dogodkov.

Središče Črne zaznamujejo Plečnikov spomenik, skala z zavarovano

plezalno potjo in votlino z nagačenim medvedom v parku ter tri muzejske

zbirke – domiselno urejena rudarska zbirka na prostem, etnološka

zbirka in spominska soba sedmih olimpijcev iz Črne.

Priložnosti za aktivno preživljanje prostega časa so na voljo tako ljubiteljem

zimskih radosti kot poletnih avantur – pohodništva, alpinizma,

gorskega kolesarjenja, pa smučanja, teka na smučeh, atletike,

nogometa, tenisa, odbojke, fitnesa na prostem do enega največjih

slovenskih in mednarodnih hribovskih izzivov: K-24.

V okolici Črne so lepo urejeni zaselki in slikovite doline, obdane s

strmimi bregovi in bogatimi gozdovi – Krajinski park Topla z redkimi

živalskimi in rastlinskimi vrstami in pogledom na kralja Matjaža

v skalah Pece, Javorje z najviše ležečim vodnjakom in čudovitim pogledom

na bližnjo Uršljo goro, Koprivna s strmimi bregovi ter cerkvijo

sv. Jakoba in cerkvico sv. Ane s črno Marijo in Ludranski vrh z

Najevsko lipo, do katere vodi pot ob slikovitem potoku Bistra, mimo

Naravnega parka Bistra z urejeno pešpotjo in energetsko točko.

Svojstvena zanimivost je tudi ugasli vulkan Smrekovec, kjer je urejena

interpretacijska točka Unescovega Geoparka Karavanke s prikazom

vulkanske preteklosti tega območja.

V prihodnjem letu pa bo občina Črna na Koroškem v okviru čezmejnega

Interreg projekta NatureGame vzpostavila najdaljšo jeklenico

za spust oziroma zipline v Sloveniji. Ta bo potekal od Navrškega vrha

proti smučišču, kjer bo pod kmetijo Kogelnik pristajalna ploščad.

Najvišja točka adrenalinske atrakcije bo skoraj dvesto metrov nad tlemi,

jeklenica pa bo dolga približno 1200 metrov.

Vabljeni v Črno!

Foto: arhiv Občine Črna

Narava tod ni skoparila z lepotami

Slikovito središče Črne

Pogled na Črno in razgibano pokrajino, ki jo obdaja


15




2019 – MOZIRJE – Manjše mesto

16


Edinstvena doživetja

v vseh letnih časih

Vrata v zasanjano, neokrnjeno in eno najlepših alpskih dolin na svetu, Zgornjo Savinjsko dolino, odpira očarljiva občina Mozirje.

Sprehodite se po poteh tržanov in prisluhnite zgodbam starih hiš ter se sprostite ob Savinji in raznoliki velneški ponudbi. Mozirju, kjer

so se nekoč vrstili sejmi, zdaj dajeta turistični utrip še zlasti park cvetja Mozirski gaj s prireditvami in smučarski center Golte z zimsko

in poletno ponudbo. Kraj je odlično izhodišče tudi za številne planinske in kolesarske izlete, kjer boste uživali v neokrnjeni naravi in

pogledu na Kamniško-Savinjske Alpe.

Trško jedro

Sprehodite se skozi enega najstarejših trgov na Štajerskem, v starih

zapisih omenjenega kot nekdanji rimski castrum. Krasijo ga zanimive

trške hiše, njegova posebnost pa so klesane klopi in portali iz zelenkastega

vulkanskega tufa. Kot trg je bilo Mozirje prvič omenjeno

že leta 1318.

Apartmaji in wellness Skok – Medena vas

Tik ob Mozirju je na dišečem travniku cvetlic zrasla prava dežela čebelic:

Medena vas. Bivanje v hišicah v obliki satovja ob opazovanju

pridnih čebelic vam bo pričaralo nepozabne počitnice. Hiške Maja,

Vili, Flip in Kasandra niso edinstvene nastanitve le za poletje in pomlad,

ko lahko uživate ob zunanjem bazenu. Tudi v jesenskih in zimskih

mesecih, ko čebelice spijo, si boste lahko pričarali zaseben, romantični

večer v savni in masažni kopeli.

Foto: Bojan Flander/kraji.eu

Foto: Jošt Gantar

Slikovito trško jedro

Apartmaji in wellness Korošec

V mirnem okolju, v objemu gozdov, vas čaka pet lepo urejenih, klimatiziranih

apartmajev v lesenih hišah, kjer lahko uživate v njihovi

ponudbi za dobro počutje – ponujajo štiri različne prostore za individualno

razvajanje s savnami, jacuzziji, masažami in kozmetičnimi

storitvami. Na voljo so jezero za plavanje in vožnjo s čolnom ter ribolov,

najem koles in tekaških smuči, za sproščanje adrenalina pa motorne

sani in spust s katuroc – zorbom.

V mirnem okolju, v objemu gozdov …

Foto: Apartmaji in wellness Korošec

Medena vas – v deželi čebelic

Forest camping Mozirje

Gozdni kamp je urejen v gozdičku ob nabrežju Savinje, kjer lahko uživate

v neokrnjeni naravi in mirni okolici. Je naraven, ekološko naravnan

kamp, ki gostom ob možnosti kampiranja ponuja tudi najem že

postavljenih šotorov in lesenih glamping hišic. Urejen je brez velikega

poseganja v naravno okolje in primeren še zlasti za goste, ki radi

uživajo v neokrnjeni naravi, miru in športu.

Božična bajka

Preživite nepozabne božične trenutke med več kot milijon barvnimi

lučkami, privlačnimi oblikami in pravljičnimi bitji, ki v Mozirskem gaju

vsako leto v adventnem času pričarajo čisto pravo pravljico.

Turistično informacijski center Mozirje

Konec aprila letos smo v Mozirju odprli nov Turistično informacijski

center (TIC), ki je velika pridobitev za nadaljnji razvoj turizma v

Zgornji Savinjski dolini. Novi TIC je umeščen ob krožišču pri avtobusni

postaji in je kot vstopna točka v Zgornjo Savinjsko dolino dragocen

vir informacij o edinstvenih doživetjih, ki jih ponuja destinacija,

za domače in tuje goste.


2019 – SLOVENSKE KONJICE – Manjše mesto

Na urbani sprehod

z dušo

17

V Slovenskih Konjicah želimo z doslednim načrtovanjem prometnih ureditev zagotoviti razmere, da bosta hoja in kolesarjenje mogoča

povsod, predvsem pa varna za občane, mladino in obiskovalce. Na Urbanem sprehodu z dušo smo ob letošnjem svetovnem dnevu

turizma predstavljali urbane novosti v našem mestu, za katere verjamemo, da bodo pripomogle k boljši kakovosti življenja lokalnega

prebivalstva in k dobremu počutju obiskovalcev.

Ureditev območja stare tržnice

Ureditev območja stare tržnice je prinesla 25 parkirnih mest, ki vključujejo

tudi parkirišče za avtodom, postajališče za kolesa ter parkirišči

za električna vozila in invalide. Del parkirišča bo urejen kot območje

kratkotrajnega parkiranja. V sklopu projekta bo v jesenskem času poskrbljeno

tudi za zeleno ureditev tega dela mesta.

Ukrepi trajnostne mobilnosti

Občina Slovenske Konjice je za ukrepe trajnostne mobilnosti pridobila

97.184,40 evra evropskih sredstev. V okviru projekta smo uredili

novo pešpot ob Dravinji, obnovili brv čez Dravinjo pri Mlinski ulici,

uredili dva prehoda za pešce, trapezno ploščad na Škalski in postavili

dve kolesarnici.

Vzpostavitev sistema izposoje javnih koles –Kolesce

Postavili smo štiri postaje sistema izposoje javnih koles v mestu

Slovenske Konjice: na avtobusni postaji, pri Gimnaziji, na začetku

Mizarske ulice in ob vstopu v poslovno cono LIP. Postaje bodo omogočale

priklop šestih javnih koles, od tega bodo štiri stojala namenjena

klasičnim kolesom, dve pa električnim. Zaradi omogočanja neprekinjenega

polnjenja koles bo imela vsaka postaja svoj priključek na

električno omrežje. Električna kolesa omogočajo do 70 kilometrov

vožnje. Za najem kolesa se je treba prijaviti in plačati 10 ali 20 evrov

letne naročnine. Ta omogoča pol ure vožnje na dan, daljši najem pa

Projekt Kolesce – vzpostavitev sistema izposoje javnih koles

Foto: arhiv Občine Slovenske Konjice

Prostori prenovljenega TIC

se doplača. Navodila za izposojo so na terminalih, dobiti pa jih je mogoče

tudi v pisarni na avtobusni postaji. V pomoč je tudi 24-urni klicni

center.

Za projekt Kolesce je občina pridobila 65.672,80 evra evropskih sredstev.

Celotna vrednost projekta znaša okoli 100.000 evrov.

Za projekt smo se odločili, da bi izboljšali potovalne navade pri vsakodnevnih

opravilih ter promovirali in spodbujali razvoj kolesarjenja.

To naj prevzame pomemben del dnevnih potovanj in zagotovi dodatno

turistično ponudbo. Predvidena je povezava s sosednjo občino

Zreče ter v prihodnje tudi z občinami Šentjur, Štore, Vojnik in

Dobrna. Javno komunalno podjetje Slovenske Konjice, d.o.o., pa je

ob sistemu izposoje na avtobusni postaji v okviru projekta Navdih

trajnosti postavilo še pitnik.

TIC v novi podobi

Občina Slovenske Konjice je v začetku letošnjega leta pristopila k celoviti

prenovi obstoječih prostorov Turistično informacijskega centra

Slovenske Konjice na Starem trgu 27. TIC Slovenske Konjice je sodoben

turistično-informacijski center, kjer najdete prodajalno lokalnih

spominkov in izdelkov, promocijsko gradivo iz vse Slovenije, prodajno

mesto Eventim in Mojekarte.si, izposojevalnico e-koles in izpostavo

Turistične destinacije Rogla-Pohorje. Zaposleni na TIC pripravljajo

predloge izletov in turističnih programov, zagotavljamo informacije o

dogajanju v lokalnem okolju in širše ter svetujejo o široki paleti možnosti

aktivnega preživljanja prostega časa. Več o TIC in lokalni turistični

ponudbi lahko preberete na spletni strani http://tic.konjice.si.

Dobrodošli v Slovenskih Konjicah, v objemu žlahtnih zgodb!


2019 – IZOLA – Turistični kraj

18

Mesto raznovrstnih

doživetij

Slovenija – prva država, ki je postala zelena destinacija sveta,

leži v osrčju Evrope: na stičišču Alp, Sredozemlja, Krasa in

panonskega sveta. V enem od štirih svetov, v obmorskem

Sredozemlju, se z bujno vegetacijo ponaša Istra – dežela,

ki očara z edinstvenim prepletom zanimivosti iz rimskega,

srednjeveškega in beneškega obdobja ter z lepotami naravnega

okolja: zelenimi gričevnatimi pobočji in modrino Jadranskega

morja. Nekje na sredini te 46 kilometrov dolge obale pa leži

majhno obmorsko mesto z bogato zgodovino, ki so jo spisali

ribištvo in valovi.

Izola, mesto z zgodovino, ki so jo spisali ribištvo in valovi



Izola je bila nekoč otok v Jadranskem morju; njena edinstvenost je še

zdaj povezana z morjem in ribištvom. Še zlasti pa so zanjo značilni raznolike

plaže, vino, vodne aktivnosti in prireditve, povezane s tradicijo,

in darovi zaledja.

V Izoli se na petih kilometrih razprostira kar osem različnih plaž, ki jih

lahko med drugim spoznavate s supom. Na območju nekdanje obalne

ceste med Izolo in Koprom nastaja največja plaža v slovenski Istri,

ki je s pogledom na širno morje idealna tudi za kolesarjenje, rolkanje,

kotalkanje in sprehajanje.

V tem nekdanjem ribiškem mestecu boste lahko peš ali s kolesom

odkrivali zgodbe o morski in pomorski dediščini, pokušali dobrote istrske

zemlje in morja ali se samo sproščali ob vonju po soli in pogledu

na jesenske barve izolskega podeželja. Izola namreč poleg odlične

kulinarike, kulturnih znamenitosti in pestrih dogodkov ponuja

tudi številne možnosti za aktivno preživljanje prostega časa. Posebna

vrsta aktivnega doživetja so potopi v Arheološkem parku Simonov

Izola je znana po odlični kulinariki


Nekdanja obalna cesta je zdaj priljubljena tudi med kolesarji

zaliv. Na območju parka je namreč pod morsko gladino nekdanje pristanišče,

ki ga je mogoče obiskati v družbi potapljačev.

Če bi se radi pobliže seznanili z izolsko kulturno dediščino, povezano

z morjem, svetujemo obisk Izolane – hiše morja. V izolskem muzeju

se lahko preizkusite tudi v lovljenju rib in spoznate favno Jadranskega

morja. Na sprehodu po mestu lahko v izolskem mandraču občudujete

obnovljene stare barke, posebna znamenitost pa je barka Biser

v Simonovem zalivu – edina ohranjena lesenjača iz ribiške flote nekdanjega

Delamarisa.

Celoletno prireditveno dogajanje nas popelje skozi tradicionalne kulturne,

športne in kulinarične dogodke. Lokalni gostinci so vključeni v

pobudo Kilometer nič, kar pomeni, da na krožniku vedno dobite pristne

jedi iz lokalnih, svežih in zdravih sestavin, pripravljenih po tradicionalnih

lokalnih receptih.

Izola je mesto, ki ga je treba spoznati, in ko ga človek spozna, ga zlahka

vzljubi. Staro mestno jedro z ozkimi ulicami, obrtniškimi delavnicami

in galerijami daje občutek domačnosti, razgiban obmorski pas

s plažami navdihuje tudi najzahtevnejše obiskovalce, v zaledju se pogled

ustavi na skrbno obdelanih vinogradih in oljčnikih in končno zaobjame

prostranstvo morja. Vsakdo, ki obišče Izolo, naj si vzame čas,

da začuti njeno dušo. Vse drugo bo odkril spotoma. Velika večina obiskovalcev

se še kdaj vrne. Delali bomo na tem, da bo Izola tak sloves

ohranila tudi v prihodnje.


2019 – KRANJSKA GORA – Turistični kraj

Kjer se avantura začne

19

Zeleni gozdovi, slikovita prostrana polja in v ozadju gorski

pejsaži predstavljajo srce Zgornjesavske doline: Kranjsko Goro.

Oaza narave, kjer si lahko spočijete telo in duha. Možnosti za

doživetja je na pretek ...

Tisti, ki radi aktivno preživljate svoje počitnice, se lahko povzpnete

na katerega od gorskih vršacev, ki obdajajo Kranjsko Goro in njeno

okolico.

Za raziskovanje na dveh kolesih si lahko izposodite kolo in se po urejenih

stezah odpravite na avanturo v Italijo in vse do Avstrije.

Če imate radi občutek adrenalina, se lahko spustite po jeklenici z velikanke

bratov Gorišek v Nordijskem centru v Planici in se za trenutek

prepustite občutkom naših orlov, ki letijo kot ptiči proti izteku

skakalnice.

Tisti, ki počitnice raje preživljate v miru, se lahko podate na odkrivanje

naravne in kulturne dediščine naših krajev. Med raziskovanjem se

lahko ustavite na Zelencih, smaragdno zelena barva vode je očarala

številne. »Ne poznam v Evropi nič lepšega!« je o Zelencih zapisal Sir

Davy Humphry.

Obiščete lahko muzeje in se seznanite z zanimivo preteklostjo krajev,

ki jih raziskujete. V planinskem muzeju v Mojstrani vas bo sprejel

Požganc. Zgodbe triglavskega gorskega vodnika, ki je veljal za desno

roko Jakoba Aljaža, vas bodo zabavale, skoznje pa boste spoznali tudi

vsakdan preprostega človeka, ki se je za boljše življenje preživljal kot

vodnik po triglavskem pogorju.

Ko se Kranjska Gora ogrne v belo, ko sneg pokrije poljane in strehe

hiš ... Takrat zaživi v svojem polnem sijaju. Spustite se po zasneženi

vitranški strmini, kot to vsako zimo počnejo najboljši alpski smučarji

sveta. Svežega gorskega zraka se lahko nadihate medtem, ko

vaše smuči režejo sneg na kateri od skrbno urejenih tekaških poti. Za

ljubitelje smučarskega teka so urejene tekaške proge v vsej dolini, s

smučmi se lahko podate tudi v Italijo. Julijske Alpe pozimi ponujajo

odlične terene za vzpone in spuste s turnimi smučmi, ki vam bodo v

hladnih dneh pognali kri po žilah in povišali utrip srca. Navdušence

nad lednim plezanjem v Gozdu Martuljku čaka Lucifer, znameniti

slap, ki je pozimi adrenalinska poslastica Zgornjesavske doline, lahko

pa se preizkusite na zaledenelih slapovih v soteski Mlačca.

Kranjska Gora se bo kmalu ogrnila v belo ...

Foto: arhiv Turizem Kranjska Gora

Ko mrak leže na dolino, se lahko v soju bakel odpravite na sprehod

v dolino Tamar, v koči spijete topel čaj in se pogrejete ob zapečku

kmečke peči. S sanmi se z otroško igrivostjo spustite po zasneženih

stezah proti vasici Gozd Martuljek. V adventnem času vas v Alpski vasici

v osrčju Kranjske Gore pričaka toplo ognjišče, na stojnicah diši po

cimetu in kuhanem vinu. Ob zvokih prijetnih melodij vam bo zaigralo

srce in spet boste začutili tisto otroško veselje in nestrpno pričakovanje

prazničnih dni. V prijetnem zavetju alpskih hišic vas čakajo domači

obrtniki s ponudbo doma narejenih izdelkov, ki jih lahko kupite

za svoje najdražje. Preživite praznični čas pri nas!

Foto: Jošt Gantar

Mojstrana v spomladanskem razcvetu


Zima ponuja obilje možnosti za ljubitelje aktivnih počitnic

V adventnem času vabi Alpska vasica



2019 – PODČETRTEK – Zdraviliški kraj

2019 – ROGAŠKA SLATINA – Zdraviliški kraj

Zelena oaza miru

in zdravja

Postajališče za avtodome

Rogaška Slatina, ki že stoletja slovi po vrelcih zdravja, namenja

posebno pozornost trajnostnemu turizmu; tako je tudi dobila

zlati znak Slovenia Green Destination. Na eni najpomembnejših

turističnih borz na svetu ITB Berlin je letos prejela priznanje

za uvrstitev med petindvajset najboljših destinacij v Evropi na

področju odgovornega turizma in trajnostnih praks v okviru

priznanj Sustainable Top 100 Destinations.

Zdravilni učinki mineralne vode, ki jih dopolnjujeta strokovno znanje

in prijazna turistična ponudba, so ključni razlogi za zadovoljne goste

z vsega sveta, ki se radi vračajo v to edinstveno turistično destinacijo.

Njen bliskoviti razvoj je že zdavnaj spodbudila mineralna voda Donat

Mg, zdaj pa slovi po številnih možnostih za aktivno in prijetno preživljanje

časa. Njeno priljubljenost krepijo tudi možnosti za srečevanje

in spoznavanje ljudi, ki jih druži želja po kakovostnem, zdravem in

sproščajočem oddihu.

Rogaška Slatina slovi po izjemno urejenih javnih površinah, sprehajalnih

poteh, kolesarskih stezah in kakovostni infrastrukturni ureditvi,

ki zagotavlja večjo prometno varnost. Letos so v kraju uredili tudi tri

manjša krožišča. Vse to odraža odnos občine do prebivalcev in obiskovalcev,

ki so v Rogaški Slatini vedno in povsod dobrodošli.

Foto: arhiv Občine Rogaška Slatina Foto: arhiv Občine Rogaška Slatina

Otroško igrišče v bližini muzeja Anin dvor

21


Ukrepi za trajnostno mobilnost

Trajnostna mobilnost je v kraju prednostna naloga. Med številnimi

ukrepi za njeno uresničevanje sta na primer parkirišče za avtodome,

ki vključuje še polnilno mesto za električna vozila, in sistem

Foto: arhiv Občine Rogaška Slatina

Rogaška Slatina slovi po vrelcih zdravja že stoletja

avtomatizirane izposoje koles na treh postajah z navadnimi in električnimi

kolesi. Zelo pomembna pridobitev je osrednje otroško igrišče

v neposredni bližini muzeja Anin dvor, kjer so na ogled steklarska,

grafična, domoznanska, parkovna in vodna zbirka. V načrtu je

gradnja Naravovarstvenega centra Sotla, kjer bosta vsebina območja

in pomen ohranjanja biotske raznovrstnosti, varovanja in sonaravnega

oziroma trajnostnega upravljanja okolja, ki zajema tudi območje

Natura 2000, predstavljena tudi širše.

Kraj, ki od nekdaj ponuja »nekaj več«

Rogaška Slatina je bila že od nekdaj kraj, ki je obiskovalcem ponudil

»nekaj več«. Ob široki paleti zdravstveno-medicinskih programov in

programov za dobro počutje (velnes) ponuja velik nabor kulturnih

dogodkov, od koncertov različnih glasbenih zvrsti do umetniških razstav

in drugih. Med njimi so tradicionalni dogodki: Anin festival (poletni

glasbeni in umetniški dogodki v idiličnem ambientu zdraviliškega

parka), kulinarični festivali, Festival Pranger (srečanje pesnikov in

literatov), elitni Anin ples, zimska popestritev Kristalna vas (decembrska

praznična ponudba z bogatim kulturnim program za odrasle in

naše najmlajše) ...

Obiščite nas in skupaj z nami odkrijte slat'nske vrelce, spoznajte dolgoletno

tradicijo steklarstva, prepustite se kulinaričnim užitkom

in žlahtni kapljici, oglejte si edinstveno zbirko kaktusov v tem delu

Evrope, spoznajte zgodovino in privlačnosti Rogaške Slatine z obiskom

zbirk na Aninem dvoru, doživite kulturo!

Rogaška Slatina stoji na tradiciji. Skupaj z njo stopa po poti sodobnosti

in trajnosti na vseh področjih.


2019 – ZREČE – Zdraviliški kraj

POT MED KROŠNJAMI POHORJE

in skrita zgodba Skomarja

Si želite izvesti popoln izlet? Združite NOVO atrakcijo

na Rogli: Pot med krošnjami Pohorje in začutite

utrip Pohorja z obiskom Skomarske hiše

– s kosilom Okusi Rogle, jasno.

1. Navdihujoče doživetje med krošnjami

Na Rogli v srcu mogočnih pohorskih gozdov vas pričakuje NOVO nepozabno doživetje Pot med krošnjami Pohorje na Rogli:

• 37 metrov visoki opazovalni stolp,

• 1043 metrov dolga sprehajalna pot na do 20 metrov višine,

• številne poučne in adrenalinske postaje,

• 363 dni na leto (z izjemo 1. novembra in 24. decembra).

2. Skrita zgodba Skomarja

Obiščite Skomarsko hišo: najpomembnejši kulturni spomenik na tem območju v vasi Skomarje, eni najvišje ležečih

slovenskih vasi s še vedno prevladujočim kmečkim prebivalstvom. Skomarsko hišo s pozno srednjeveško dimnico in črno

kuhinjo dopolnjuje cerkev sv. Lamberta in Vodovnikova zbirka.

3. Kosilo Okusi Rogle

Po dveh tako edinstvenih doživetjih postanete tudi kar malo lačni, mar ne? V Turistični destinaciji Rogla‒Pohorje poskrbimo

tudi za lačne in žejne. Okusno kosilo (juha, glavna jed, solata in sladica) vam bo pripravil eden od destinacijskih gostinskih

ponudnikov, katerega jedi se ponašajo tudi z blagovno znamko Okusi Rogle.

Zberite najmanj 15 odraslih oseb in se oglasite v prelepih koncih Turistične destinacije Rogla–Pohorje.

Izlet Pot med krošnjami Pohorje + skrita zgodba Skomarja + kosilo Okusi Rogle: že od 30,50 € na osebo.

Kontakt:

tic.zrece.lto@siol.net

T. 00386 (0)3 7590470

M. 00386 (0)41 720 330

www. destinacija-rogla.si

2019 – LUČE– Izletniški kraj

Prijetno gnezdece

sredi gora

Luče, značilna alpska vasica, ležijo ob sotočju rek Savinje in

Lučnice v zgornjem delu Savinjske doline. So središče občine,

ki obsega skoraj 110 kvadratnih kilometrov hribovitega in

goratega sveta vzhodnega dela Kamniško-Savinjskih Alp. Letos

so se Luče kot drugi slovenski kraj vključile v mednarodno

mrežo Gorniške vasi (Bergsteigerdörfer), ki združuje alpske

kraje, te pa svoj turizem razvijajo na temeljih gorniške tradicije,

predvsem osnovnih gorniških dejavnosti brez velike turistične

infrastrukture in s trajnostnim pristopom.

Foto: arhiv Občine Luče

Ledena dvorana Snežne jame

dostopni vrhovi z višinami blizu 2000 metrov. Zaradi številnih smučljivih

pobočij je Dleskovška planota čedalje bolj priljubljena med turnimi

smučarji.

Južni del občine Luče končuje gozdnat gorski greben, katerega najvišji

vrh je 1557 metrov visoki Rogatec. Iz tega pogorja so najlepši panoramski

razgledi na ves greben Kamniško-Savinjskih Alp. Ob vznožju

Rogatca je zanimiv tristopenjski slap Cuc, ki je priljubljen tudi za kanjoning

oziroma soteskanje.

Ob ugodnih snežnih razmerah je v Lučah veliko možnosti za zimsko

rekreacijo. V visokogorju so ugodne razmere za zimske vzpone in turno

smučanje. V dolini je manjše smučišče z nizkovrvno vlečnico, kjer

je mogoča tudi nočna smuka. Poleg smučišča je urejena še krajša tekaška

proga.


23


Reka Savinja z Raduho v ozadju

Luče so odlično izhodišče za pohodniške izlete, planinske vzpone in

gorskokolesarske ture. Krajino predstavlja hribovit in gorat svet z vmesnimi

dolinami ob Savinji, Lučnici in Lučki Beli z značilnostmi alpskega,

kraškega in predalpsko silikatnega porekla. Skoraj polovica površine

občine je uvrščena v naravovarstveno območje Nature 2000.

Slikovit gorski svet

Severno od vasi se vzpenja gora Raduha, ki je med najbolj obiskanimi

okoliškimi vrhovi. Znana je po pestri alpski vegetaciji, zaradi odmaknjene

lege pa ponuja prostran razgled. Na Raduho vodi več različno

zahtevnih markiranih poti. Pozimi je z 2062 metrov visokega vrha mogoča

lepa turna smuka na sončno planino Loka, kjer stoji planinska

postojanka. Na jugozahodnem pobočju Raduhe je na nadmorski višini

1556 metrov Snežna jama, najviše ležeča turistična jama v Sloveniji.

Posebnosti jame so večni led v vhodni Ledeni dvorani, velika količina

jamskega mleka – malgonita in bogato kapniško okrasje. Vodene

oglede v spremstvu izkušenih jamarjev imajo v poletnih mesecih.

Na zahodni strani Luč se dviga Dleskovška planota, visokogorska kraška

planota, ki se razprostira med dolinami Lučke Bele, Podvolovljeka

in Robanovega kota. Tu se je takoj po naselitvi razvilo planinsko pašništvo,

ki je vitalno še dandanes. Značilnost planote so kopasti, lahko

Savinja – ena najlepših slovenskih rek

Poleg številnih planinskih poti je v bližnji okolici vasi več lažjih sprehajalnih

in pohodniških poti, primernih za manj usposobljene pohodnike.

Razgiban teren, prepreden z gozdnimi cestami in kolovozi, je

kot nalašč za nekoliko zahtevnejše gorskokolesarske ture. Raznolika je

tudi ponudba vodnih doživetij. Reka Savinja spada med najlepše slovenske

reke in je privlačna še zlasti za ljubitelje muharjenja. Njen izraziti

alpski značaj v zgornjem toku omogoča adrenalinske spuste z rafti

ali kajaki, v vročih poletnih dneh pa je ravno pravšnja za kopanje in

osvežitev.

Odlična lokalna kulinarika

Zanimiva ponudba nastanitev bo zadovoljila različne želje in okuse.

Pomemben del turistične ponudbe je tudi lokalna kulinarika, kjer prevladujejo

domače kmečke jedi iz žit in mleka ter različni suhomesnati

izdelki. Od teh je najbolj znan zgornjesavinjski želodec, ki je geografsko

zaščitena specialiteta.


Pogled na Luče in njihovo razgibano okolico


2019 – PARK ŠKOCJANSKE JAME – Izletniški kraj

24


Pravljični svet,

ki jeseni najlepše zažari

V Park Škocjanske jame vas vabimo, da ga doživite, ko nanj sije

toplo jesensko sonce, in čeprav je podzemni svet lep v vsakem

letnem času, je prav jesen tisti čas, ko narava nad jamami

pokaže vse svoje barve v najlepši luči.

Obisk podzemnega raja

Škocjanske jame zavzemajo med jamami v Sloveniji in tudi v svetu

posebno mesto. Da so edinstvene, nam pove tudi to, da so že več kot

trideset let vpisane na Unescov seznam svetovne dediščine. To želimo

ohranjati, zato skrbno pazimo nanjo.

Vsak dan in ob vsakem vremenu vas bodo v Parku Škocjanske jame

pričakali izkušeni vodniki, ki vas bodo popeljali v tukajšnje slikovito

podzemlje. Šumenje reke Reke in veličastni naravni most, ki se pne

nad njo, popeljeta obiskovalce v drugačen, pravljični svet.

Foto: Borut Lozej/arhiv PŠJ

Za pohodnike in kolesarje

V Parku Škocjanske jame se lahko tudi sprehodite po Učni poti

Škocjan, ki se lahko pohvali s priznanjem za najboljšo tematsko pot

v Sloveniji. Park je odlično izhodišče za nadaljnje raziskovanje Krasa

in Brkinov ter pravi raj za kolesarje, ki radi raziskujejo manj znane poti.

Foto: Borut Lozej/arhiv PŠJ

Veličastje podzemnega sveta

Po njih nas popelje tudi nov kolesarski zemljevid. In jesen je čas ravno

pravšnjega vremena za kolesarjenje.

Če vas zanima še več ...

Če vas o Škocjanskih jamah in njihovi okolici zanima še več, ste vabljeni

na ogled muzejskih zbirk ali na obisk informacijske točke v sprejemnem

središču parka. Jesen in zima pa sta tudi letna časa, ko so obiskovalcem

na voljo različne ugodnosti in nižje cene.

Ko se park odene v jesenske barve

Park Škocjanske jame, Slovenija

Škocjan 2, 6215 Divača

telefon: (05) 708 21 10, (05) 708 21 04

e-naslov: psj.info@psj.gov.si

splet: www.park-skocjanske-jame.si


2019 – KAMP DANICA – Kamp

Pustolovščina v naravi za družine, starejše in mlajše,

pustolovce in tiste, ki iščejo oddih – v Kampu Danica

ste preko celega leta dobrodošli prav vsi!

Kamp Danica, Triglavska cesta 60, 4264 Bohinjska Bistrica, Slovenija

t: + 386 (0) 4 572 10 55, + 386 (0) 4 572 17 02, e: info@camp-danica.si

Bohinj Camp Danica, www.camp-danica.si

2019 – GLAMPING SONČNA DOLINA BIOTERME – Glamping

26


Največje razkošje je

narava sama

Glamping resort Glamping Sončna dolina Bioterme leži v bližini

štirizvezdičnega hotela Bioterme in njegovega termalnega

parka. Kot zaokrožena samostojna enota svojim gostom ponuja

zasebnost, obenem pa možnost uporabe gostinskih, kopaliških

in velneških storitev v hotelu Bioterme in termalnem parku.

Ležeč na sončnem pobočju kraja Mala Nedelja se glamping elegantno

staplja z okoliško naravo, s čimer gostom ponuja popoln užitek

prostranosti gozdov, travnikov in vinskih trt, zaokrožen z mirom in tišino;

obenem pa zgolj petnajst kilometrov oddaljeni Ljutomer zadosti

vsem morebitnim potrebam po mestnem utripu.

Glamping Sončna dolina Bioterme obsega dvaindvajset glamping vil

in enajst glamping šotorov, ki lahko sprejmejo od enega do največ

šest gostov. Vse glamping enote so elegantno opremljene in zagotavljajo

udobno bivanje, obenem pa ohranjajo pristno izkušnjo kampiranja.

»Glamurozno« noto zagotavlja možnost uporabe lesene kadi z

geotermalno vodo na terasi nekaterih enot glamping vil.

Šotori so sezonske narave (odprti so od aprila do oktobra), vile pa so

na voljo vse dni v letu.

V sklopu Glampinga Sončna dolina Bioterme je na voljo tudi biološki

plavalni bazen, ki še dodatno oplemeniti ekološko obarvano zgodbo.

Glamping Sončna dolina Bioterme je idealna izbira za preživljanje

prostega časa z družino, romantični oddih v dvoje in sproščanje telesa

ter duha – kadar koli, ko začutite potrebo po tem.

Gostom glampinga je na voljo tudi ponudba hotela Bioterme in termalnega

parka – gostinske storitve, notranji in zunanji bazeni s termalno

vodo, fitnes in svet savn s petimi različnimi savnami, pa tudi

vse druge velneške storitve (za doplačilo).

Glamping Sončna dolina Bioterme je edinstven zaradi lege v neokrnjeni

naravi, obenem pa obiskovalcem zagotavlja popolno izkušnjo

z dodatno ponudbo hotelskih in kopaliških storitev.

Glamping vile in šotori so različno veliki (big, medium in small – veliki,

srednje veliki in majhni) in tako omogočajo gostom izbiro po

lastnih željah. Enote z oznako »big« sprejmejo od pet do šest oseb

(dve spalnici z zakonskim ležiščem, spalnica s pogradom), »medium«

od tri do štiri goste (spalnica z zakonskim ležiščem in spalnica

z dvema ležiščema), enote z oznako »small« pa so namenjene enemu

ali dvema gostoma (spalnica z zakonskim ležiščem). Vsaka enota

ima svojo kuhinjo, kopalnico in prostorno teraso z vrtnim pohištvom.

Posamezne enote imajo na terasi tudi leseno kad s termalno vodo.

Užitek v prepletu narave, miru in udobja je zagotovljen.

Vabljeni v Glamping Sončna dolina Bioterme, na nepozaben oddih v

objemu neokrnjene prleške narave.

Več: www.bioterme.si

Foto: arhiv Glamping Sončna dolina Bioterme

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K


2019 – YOUTH HOSTEL ARS VIVA – Mladinsko prenočišče

Zavod za kulturno integracijo

in socializacijo družbenih skupin

www.arsviva.si

YOUTH HOSTEL ARS VIVA - NEBESA POD SNEŽNIKOM

Lokacija na podeželju

Youth hostel ARS VIVA stoji v občini Loška dolina na Notranjskem,

natančneje v vasi Podcerkev. Tam nekje za Cerkniškim jezerom med

Snežnikom, Racno goro in Bloško planoto leži naša dežela. Tu človek ni otrok

samo svojih staršev, ampak tudi pokrajine, ki mu daje dom, in podnebja, ki

mu čisto po svoje meša zračne tokove in mu zastira ter odstira sonce.

Prijaznost in udobje

Podcerkev

Podcerkev


Hostel je odprt od januarja 2017 in deluje v okviru zavoda z istim

imenom. Ponujamo vam prijaznost, domačnost in urejene sobe, kjer si

boste lahko po lepo preživetem dnevu odpočili in si nabrali moči za nova

doživetja. Na razpolago imamo apartma s 14 ležišči in hostel z 29 ležišči.

Lahko izbirate med sobami s kopalnico, sobami s skupno kopalnico in dormiji.

Na voljo so dvorana za izobraževanje in druženje, letno gledališče, dnevni bar

in galerija z recepcijo. Gradimo pa še pokrit bazen in restavracijo.

dolina

Loška

Inovativnost in ekološka usmerjenost

Hostel se zavzema za izpolnjevanje najstrožjih eko standardov, ki so usmerjeni v

inovativnost, človeka in naravo. Želja in ambicija hostla sta, da s svojim poslovanjem

in delovanjem pripomore k razvoju regije ter ljudi navadi na bolj zdravo in

ekološko usmerjeno delovanje.

Dejavnosti

Ponujamo vam možnost za različna praznovanja, različna

izobraževanja in poučne delavnice. Poleg druženja in uživanja v miru

svoje cilje uresničujemo s pogovori, organiziranjem kulturnih

prireditev, izletov in ponujamo nepozabno izkušnjo podeželja.

YOUT HOSTEL ARS VIVA,

Podcerkev 24 - 1386 Stari trg pri Ložu - Slovenija

tel: (386) (0)5 991 50 58

mob: (386) (0)41 741 750

email: youthostel.arsviva@gmail.com


web: http://www.youth-hostel-ars-viva.si

2019 – NOVO MESTO – Mestno jedro

28


Prenovljeni Glavni trg –

ne samo največji, tudi

najlepši

Zaščitni znak Novega mesta je okljuk reke Krke, ki je bil

poseljen že v železnodobnih časih, skozi stoletja pa se je razvil

v mestno središče. Novomeški Glavni trg tako velja za največji

srednjeveški trg v Sloveniji, domačini pa radi dodajo, da je po

prenovi tudi najlepši. Po novem je namreč po vzoru sodobnih

urbanih metropol namenjen samo pešcem in kolesarjem, kar

ponuja tudi izjemno kuliso za številne prireditve.

Na prenovljenem Glavnem trgu še naprej izstopajo znameniti

Kettejev vodnjak, prepoznavni arkadni hodniki in granitne kocke, postavljene

po vzorcu starodavnega tlakovanja iz 16. stoletja, ki so ga

odkrili med arheološkimi izkopavanji v sklopu prenove. In prav arheologija

je gotovo paradni konj kulturne dediščine Novega mesta,

zato ni čudno, da mu pravijo tudi mesto situl. Na bogatih in svetovno

znanih novomeških najdiščih so arheologi odkrili šestnajst situl – bronastih

posod, velikokrat okrašenih z mitskimi prizori, ki pričajo o rojevanju

evropske civilizacije v naših krajih v železni dobi. Arheološke

zbirke so na ogled v bližnjem Dolenjskem muzeju, kjer med drugim

hranijo tudi izjemno zbirko jantarnih izdelkov, ljubitelje novejše zgodovine

pa bo gotovo pritegnila razstava, posvečena enemu najbolj

znanih Novomeščanov – olimpioniku Leonu Štuklju.

V železni dobi so na območju Novega mesta živeli ustvarjalci situlske

umetnosti in spretni steklarji, v novejšem času pa so mesto in

njegova zelena okolica navdihovali številne likovne, literarne in druge

umetnike. Slikar Božidar Jakac je mestu podaril zbirko likovnih del,

upodobitev mesta in krajine, ki so na ogled v Jakčevem domu. V mestu

lahko poiščete točke njegovih razgledov na vedute.

Nepogrešljiv del teh silhuet je tudi Kapitelj s stolno cerkvijo svetega

Miklavža, ki se ponaša z oltarno sliko slavnega Benečana

Tintoretta. Pod Kapitljem se razprostira živopisna ulica Breg, ki je

nastala na obronkih srednjeveškega obzidja, vklesanega v skalo

nad reko Krko.

S slikovitim vrtom nad Krko se ponaša tudi frančiškanski samostan s

knjižnico iz 15. stoletja z okoli 21.000 knjigami, med katerimi so tudi

izjemno dragoceni primerki. Najstarejša knjiga je stara šeststo let, najdebelejša

tehta deset kilogramov, na polici pa se med drugim bohotijo

tudi originali Slave vojvodine Kranjske.

V neposredni bližini sta tudi dva mestna gozdova, Ragov log in

Portovald, ki sta po brvi dostopna neposredno iz mestnega jedra.

Urejena sprehajališča ob reki Krki in v mestnih gozdovih, v neposredni

bližini mestnega središča, vključno s čudovitim Kettejevim drevoredom,

ki vodi na arheološko bogati grič Marof in ponuja veličasten

pogled na novomeško veduto in Gorjance, navdušijo obiskovalce. V

poletnih mesecih je reka Krka primerna tudi za kopanje in za številne

druge aktivnosti.

Foto: Boštjan Pucelj Foto: Peter Žunič Fabjančič

Reka Krka daje Novemu mestu poseben pečat

Poleg junijskega Praznika situl vas v dolenjsko prestolnico vabijo poletni

festivali, kot so festival klasične glasbe Sem glasba, sem mesto,

festival Fotopub ter festival in delavnica mladih jazz glasbenikov

Jazzinty. Reko, ki objema mesto, lahko na drugačen način doživite

na Noči na Krki. Športni spektakel vsako leto gledalcem pripravijo tekači

na polmaratonu in kolesarji na Dirki po Sloveniji, ki se tradicionalno

konča s šprintom po granitnih kockah Glavnega trga, pa tudi

pogumni tekmovalci prireditve Skoki v Krko, ki se v reko odrivajo s

Kandijskega mostu, z enajstih metrov nad gladino. Kulinarične užitke

nekajkrat na leto prinaša Odprta kuhna, novembra boste tu uživali

na Dolenjskem martinovanju, zimo pa bo polepšal novomeški

Veseli december.

Glavni trg je izjemna kulisa za prireditve


2019 – RADOVLJICA – Mestno jedro

Vabljeni na kulinarično

obarvan jesenski izlet!

Radovljica velja za eno najlepših mestnih jeder v Sloveniji.

Na pomolu nad reko Savo, od koder se odpirajo čudoviti

pogledi na Julijce in Karavanke, se je okrog cerkve in manjšega

Ortenburškega gradu začel v 13. stoletju razvijati trg. Najpozneje

leta 1510 je postal mesto in dobil obzidje z obrambnimi stolpi,

ob vhodu pa so skopali obrambni jarek. Ta se je ohranil do

zdajšnjih dni in je edini ohranjeni mestni jarek v Sloveniji.

Foto: Miran Kambič

29


Razvojni vrh je mesto doseglo v 16. stoletju. Še zdaj lahko na

Linhartovem trgu občudujete hiše iz 16. in 17. stoletja, mogočna graščina,

ki se je v stoletjih razvila iz prvotnega Ortenburškega gradu, pa

nosi podobo baroka. Hiše ob Linhartovem trgu niso zanimive le zaradi

slikovitih in lepo urejenih pročelij, temveč predvsem zaradi bogatih

vsebin, ki jih ponujajo obiskovalcem. Skorajda vsaka hiša govori

svojo zgodbo – bodisi skozi obrti, trgovine, gostilne ali muzeje.

Nove turistične zanimivosti

Od letos je mesto bogatejše za kar tri zanimivosti. Čebelarskemu

muzeju, Lectarski delavnici, Galeriji Šivčeva hiša in razstavi o Antonu

Tomažu Linhartu se je v začetku poletja pridružil Muzej lekarništva

in alkimije. Januarja je vrata odprla lončarska delavnica in trgovina

Manufaktura, interaktivna pot S čebelico po Radovljici, namenjena

družinam, pa ponudbo bogati od junija naprej.

Okusi Radol’ce letos v znamenju gozda

Radovljica ni nič manj bogata, ko govorimo o prireditvah. Vsem je

že dobro znan Festival čokolade, poletje z različnimi ritmi obarvajo

Festival Radovljica in koncerti na Linhartovem trgu, jesen pa je čas za

festival lokalne kulinarike Okusi Radol'ce. To je tudi razlog, da je obisk

Radovljice in njene okolice odličen (in še kako okusen) tudi jeseni.

Letošnji Okusi Radol'ce se začenjajo 25. oktobra s tržnico lokalnih

dobrot in edinstveno večerjo, ki jo skupaj in v eni kuhinji pripravijo

šefi devetih restavracij. Dogodek bo tokrat v objemu gozda, v dolini

Draga pri Begunjah na Gorenjskem. Gozd je letos tudi tema meseca

lokalne kulinarike. Od 26. oktobra do 30. novembra boste lahko v devetih

restavracijah v Radovljici in okolici pokusili posebne lokalne jedilnike,

ki jih bodo kulinarični mojstri pripravili iz lokalnih surovin, tudi

Mesec lokalnih jedilnikov Okusi Radol’ce se letos začenja

25. oktobra

Mestno jedro Radovljice – kjer vsaka hiša govori svojo zgodbo

iz sestavin iz naših gozdov. Cena jedilnika je pri vseh enaka: 19 evrov

za tri hode. Spremljevalni program in jedilniki pa bodo objavljeni na

spletni strani: www.radolca.si.

Namig za jesenski izlet: iz Radovljice v »male Benetke«

Sploh pa, le kdo jeseni ni rad v gozdu? Najlepši je prav jeseni, ko se v

soncu lesketajo zlate barve listja, ko nam zašumi pod nogami in nas

osveži jesenski zrak ...

Čudovit izlet po jesenskem gozdu vodi iz Radovljice v Kamno Gorico.

Podajte se iz starega jedra Radovljice proti Fuxovi brvi čez reko Savo,

jo prečkajte in se skozi čarobni gozd povzpnite v idilično vasico pod

Jelovico. Mavrica jesenskih barv se bo razprostrla pred vami, če tik

pred vasjo, ob Marijinem razpelu, odidete še na razgledno točko

Zijalko, ali pa se iz središča vasi povzpnete k cerkvi sv. Trojice.

Hiše v Kamni Gorici govorijo o bogati železarski tradiciji, ki je oblikovala

ta kraj. Tu sta se rodila tudi slikar Matevž Langus in politik in pesnik

Lovro Toman. Rojstni hiši obeh znamenitih mož stojita druga ob

drugi nedaleč proč od mogočne vaške lipe. V neposredni bližini so

tudi lesene rake. Tako namreč domačini imenujejo vodni kanal, po

katerem del potoka Lipnica priteče v vas z dovolj veliko močjo, da je

nekoč poganjal vodno kolo ob vaški fužini. Zdaj voda še vedno teče

skozi vas po kanalih in pod številnimi mostički, zaradi česar so kraj

poimenovali »male Benetke«.

Še to: če boste pot prehodili v oktobru, ne pozabite posneti fotografije,

jo deliti na družabnih omrežjih z @visitradolca in morda boste

prav vi prejeli bon za dva lokalna novembrska jedilnika Okusov

Radol'ce! Več o nagradni igri pa na: www.radolca.si.

Ko gozd najlepše žari, je najlepši čas za izlet

Foto: Rožle Bregar

Foto: Aleš Krivec


2019 – KANAL OB SOČI – Trško jedro

30


Kraj umetniških duš

in razgibanega zaledja

Občina Kanal ob Soči leži v srednji Soški dolini, v zahodnem delu Slovenije. Središče občine je slikovit kraj Kanal z bogato kulturno

dediščino. Razpoznavni znak Kanala je most čez Sočo, ki ga občudujejo domačini in številni obiskovalci. S sprehodom po ozkih ulicah

starega dela kraja do trga Kontrada pa dobimo vpogled v to, kako so tod živeli nekoč.

Kraj zaznamujejo znani možje: Valentin Stanič (alpinist, duhovnik,

prosvetni delavec), Marij Kogoj (skladatelj), Ivan Čargo (slikar, ilustrator,

scenograf), Riko Debenjak (akademski slikar in grafik), Anton

Nanut (dirigent) in drugi. V Galeriji Rika Debenjaka si lahko ogledate

razstave različnih umetnikov, v galeriji Keramost izdelke Kluba keramikov

Kanal, pri gospodu Branku Žnidarčiču pa zasebno zbirko

ročno izdelanih pustnih mask.

Da v tem kraju res domujejo umetniške duše, dokazuje še poulična

razstava – poleti lahko na sprehodu po Kanalu v oknih hiš občudujemo

dela domačih ljubiteljskih ustvarjalcev. Unikatna keramika

in drugi izdelki, narejeni v kanalski občini, so na prodaj v butičnem

ateljeju GalNatural. Sir Kanalc in druge mlečne izdelke s hribovske

kmetije Pri Lukovih pa lahko pokusite v sirarni Kanal v Kanalu, tik

ob mostu.

Občina Kanal ob Soči, vpeta med hribovji Kanalskega Kolovrata na

zahodu in Banjško planoto na vzhodu, ponuja obiskovalcem veliko

možnosti za rekreacijo, sprostitev, izlete, kolesarjenje, pohodništvo,

lov, ribolov, kopanje v reki Soči in Idriji ter oglede številnih kulturno-zgodovinskih

in naravnih znamenitosti. V Parku Pečno, ki je

le 600 metrov oddaljen od središča Kanala, sta urejeni krožna pot z

razglediščem na Kanal in gorskokolesarska proga. V parku je v sodelovanju

z lokalnim klubom keramikov nastala formaviva, ki je poligon

za različne dejavnosti v naravi.

Željne aktivnega oddiha vabimo tudi na sprehod v sklopu Poti miru

po spominskem parku Prižnica s številnimi ostalinami prve svetovne

vojne in na Vodice, kjer je urejen muzej na prostem. Pohodnike

vabimo po Poti treh svetišč, ki povezuje tri romarska svetišča: Sveto

Goro, Marijino Celje in Staro Goro (Castelmonte) v Italiji, ali na učno

pot Po poteh naših prednikov (Ročinj–Čičer–Ročinj), ki ponuja

čudovite razglede na kaninsko pogorje, vasi Avškega kota, Sočo,

Kanal in Deskle, ali po drugih planinskih poteh v občini (na Jelenk,

Korado, Marijino Celje, Globočak, Lašček ...).

Slikovita veduta kraja z mostom čez Sočo

Foto: Mitja Madon

Ljubiteljem kolesarjenja priporočamo kolesarjenje po državni kolesarski

trasi, ki se vije ob reki Soči od Solkana do Plav in se nadaljuje

naprej proti Kanalu in Tolminu. Urejene kolesarske poti so tudi po

Kanalskem Kolovratu in robu Banjšic, kjer so skriti neokrnjeni kotički

narave, bogata naravna in sakralna dediščina podeželja in ostanki

prve svetovne vojne. Poti na tem območju odpirajo prečudovite

razglede na Julijske Alpe, Furlanijo in Benečijo.

Prisrčno vabljeni!

Foto: Mitja Madon

Foto: Damijan Simčič

Trg Kontrada

Kanalski Vrh

TIC Kanal

Pionirska ulica 2, 5213 Kanal

telefon: (05) 398 12 13

e-naslov: tic.kanal@siol.net

splet: www.tic-kanal.si


2019 – MEŽICA– Trško jedro

Tudi pod površjem se

skriva vznemirljiv svet

31

»Nekoč, pred mnogimi leti, ko so rudarji svinčevo rudo pridobivali še na preprost način, sta dva rudarja kopala v severnem pogorju

Pece. Nenadoma sta v popolni tišini nekje v daljavi zaslišala korake, ki so se nezadržno približevali in se ustavili šele tik za njima, da

jima je zaledenela kri v žilah. Iz trde teme je zadonel globok glas Perkmandeljca ...«

Legenda o Perkmandeljcu, rudarskem škratu, v Mežici še živi.

Prisluhnete ji lahko v nekdanjem rudniku svinca in cinka, zdaj turističnem

rudniku in muzeju v podzemlju Pece, ogled katerega je

edinstveno doživetje. V podzemni svet se lahko podate s pristnimi

rudarskimi vagoni ali se s kolesom odpeljete skozi goro, skrivnosti čarobnega

podzemlja pa lahko odkrivate tudi s kajakom, s katerim boste

veslali po gladini potopljenih rovov 700 metrov pod površjem

(podzemljepece.com).

Edinstvene kolesarske in pohodniške avanture

Mestece Mežica, prežeto z rudarsko dediščino, ne skriva samo vznemirljivega

podzemnega sveta; v objemu gore Pece, zelenih vrhov in

hribov ponuja tudi edinstvene kolesarske in pohodniške avanture, v

zimskem času pa je odlična izhodiščna točka za smučarske podvige

na smučišču Peca v neposredni bližini. Pravzaprav ni pomembno, ali

imate radi aktivno preživljanje prostega časa (bikeski.si) ali pa morda

romantično razvajanje v dvoje (Brunarca Kajžar), saj nastanitvene

možnosti v Mežici omogočajo vse našteto in še več.

V Mežici se dogaja

Obiščite nas v decembru, ko je v Mežici še zlasti veselo, saj v drugi

polovici meseca že več kot deset let v okviru prireditev Veselega decembra

gostimo zvezde domače in tuje glasbene scene.

Dobrodošli pri nas v poletnem času, ko se odvija vrsta odmevnih

športnih dogodkov, kot so na primer mednarodni odbojkarski turnir

Mežica Open, gorskokolesarska dirka Marš na Štenge ali edinstveni

Black hole kolesarski maraton, ki poteka skozi opuščene rudniške

rove.

Pridite spomladi, ko se okoli impozantne stavbe mestne osnovne

šole, kulturne dediščine kraja, razcvetijo japonske češnje.

Ustavite se pri nas jeseni in se v prenovljeni stavbi nekdanjega

Gutenbergerjevega mlina sprehodite skozi stalno razstavo, posvečeno

čebelarski dediščini Mežiške doline, odpravite se po čebelarski

ali geološki učni poti ali pa si zagotovite žig romarske Jakobove

Gora Peca, kjer počiva kralj Matjaž ...

Foto: arhiv Občine Mežica

poti, ki vodi skozi staro mestno jedro, ter si spotoma oglejte še Cerkev

Svetega Jakoba iz leta 1840.

Dih jemajoči razgledi in domače dobrote

Ob odkrivanju bližnje in daljne okolice vas bodo poti skoraj zagotovo

vodile mimo izletniških in turističnih kmetij, posejanih po hribih,

ki ponujajo pristne domače dobrote, pa tudi dih jemajoče razglede.

V Mežico vas vabijo bujni živo zeleni travniki in gozdovi, prepredene

planinske in kolesarske poti, domače kulinarične dobrote in bogata

rudarska zapuščina podzemlja Pece, gore, ki skriva še eno legendo,

tisto o kralju Matjažu in o dobrih ljudeh, ki živijo tod.

Razlogov za obisk je veliko, zato obiščite Facebook stran ali spletno

stran Občine Mežica (www.mezica.si) in dodajte Mežico v svoj potovalni

načrt še danes.


Kolesarjenje v podzemlju Pece, edinstveno doživetje


Oživljamo trško jedro

Sprehodite se po obnovljenem trškem jedru v središču mesta, ki

mu poseben pečat daje osrednji kip Spomenik rudarjem, pomnik

bogati rudarski dediščini kraja. Trško jedro je v Mežici že od nekdaj

glavni prostor za druženje in oživljanje tradicije trškega dogajanja.

V srcu kraja smo zato postavili novo tržnico, ki je postala osrednja

turistična informacijska točka in odličen prostor za prodajo lokalnih

pridelkov in drugih izdelkov.


2019 – ŠENTJUR - ZGORNJI TRG – Trško jedro

32

ZGORNJI TRG ŠENTJUR

BISER, KI GA MORATE OBISKATI

Staro trško jedro Šentjurja ima v zgodovini slovenstva in

domoljubja prav posebno mesto, saj so tu rojeni znameniti

slovenski skladatelji in zavedni Slovenci Ipavci. Obiščite nas in

spoznajte bogato zgodovino trga ali preprosto uživajte v

njegovi lepoti in prireditvah.

Čas konca 19. stoletja je Šentjur zaznamovala rodbina slovenskih

skladateljev, zdravnikov in domoljubov Ipavcev, ki so živeli in ustvarjali

v Zgornjem trgu. Lani je bila v Ipavčevi hiši prenovljena razstava

o delu in življenju te velike slovenske rodbine, ki s sodobnimi avdiovizualnimi

pristopi obiskovalcem predstavi bogastvo njihovega

ustvarjanja.

V Zgornjem trgu se nahajajo tudi Turistično informacijski center,

Muzejska zbirka Rifnik in njegovi zakladi, Spominska soba New

Swing Quarteta – Pesem južne železnice, potomka najstarejše trte

z Lenta – modra kavčina, Galerija Zgornji trg, cerkev sv. Jurija z

lepo urejeno okolico in markantnima objektoma župnišča in

kaplanije ter doprsnimi kipi skladateljev Ipavcev v bližini. Na vrtu

Ipavčeve hiše, kjer stoji Plečnikov vodnjak, je prireditveni prostor,

kjer ne manjka prireditev, predvsem v sklopu Šentjurskega poletja.

Letos je dobil novo podobo, ki je bodo še posebej veseli

mladoporočenci, saj so dobili čudovito kuliso za poroke na prostem.

V Zgornjem trgu vsako leto poteka največja turistična

prireditev v Občini Šentjur Šentjurjevo. V kostanjevem nasadu se

nahaja senzorični park za otroke, ki s svojo naravno kuliso nudi

posebno prireditveno doživetje, ki v poletnih mesecih zaživi z edinstveno

kulturno-gostinsko ponudbo Pri kulturni pip’ci.

Obiščite nas in spoznajte bogastvo zgodovine in kulturni

utrip trga, ki s ponosom nosi ime enega najlepših trških

jeder v naši domovini.

TIC Šentjur

tic@turizem-sentjur.com

www.turizem-sentjur.com

03 749 25 23, 041 660 091

KOLEDAR DOGODKOV

Ime dogodka Datum Kraj Kontakt Organizator

Prikaz starih kmečkih opravil na Gori

pri sv. Miklavžu

12.10.2019 - 13.10.2019 Laze v Tuhinju 041 223 631 Turistično društvo Gora Sv. Miklavž

20. kostanjev praznik v Rodiku 13.10.2019 "Kozina" 041 361 785 Turistično društvo Rodik

Pod vaško lipo 13.10.2019 Bodonci 02 545 96 70

GO-KART 14.5.2019 - 15.10.2019 Šempeter pri Gorici 041 308 138

Sadje in vino 18.10.2019 - 20.10.2019 Malečnik 041 981 776

18.tradicionalni pohod po sromeljski

pešpoti – Pot vina in sonca

Zveza kulturnih in turističnih društev občine

Puconci

Športno, kulturno, turistično, kmetijsko,

umetniško društvo GAS Vrtejba

Turistično društvo Šempeter Malečnik

Ruperče

19.10.2019 "Sromlje" 07 477 80 21 Turistično društvo Sromlje

23. praznik kostanja 19.10.2019 - 20.10.2019 Šempas 031 571 960 Kulturno turistično društvo Vitovlje

Vinski festival Mlada portugalka 19.10.2019 Metlika 07 363 70 00 Vinska klet KZ Metlika

Dobrodošli pri nas – XI. Bučijada –

Likof

20.10.2019 Ilirska Bistrica 031 641311

Praznovanje izolske legende 20.10.2019 Izola 05 640 10 50 TIC Izola

Kulturno etnološko turistično športno

društvo Alojz Mihelčič Harije

Velenje, mesto cvetja 22.10.2019 - 23.10.2019 Velenje 041 424 122 Turistično društvo Velenje

Noč čarovnic v Kranju 25. 10. 2019 - 31. 10. 2019 Kranj 04 238 04 54 TIC Kranj

Okusi Radol'ce 25.102019 - 01.12.2019 Radovljica 040 460 675 TIC Radovljica

22. pohod po sledeh soške fronte 27.10.2019 Komen 031 670 760 Turistično društvo Brest

Dobova se predstavi 30.10.2019 Dobova 040 648 949 Turistično društvo Dobova

Noč čarovnic na Blejskem gradu 31.10.2019 Bled 04 574 11 22 TIC Bled

Jesenski strašni B.O. FEjST 31.10.2019 Bohinjska Bistrica 04 574 60 10 Turistično društvo Bohinj

50. Zlata vrtnica in metla 2019 07.11.2019 Celje 041 742 926 Turistično in kulturno društvo Celje

Martinovanje v Ormožu 08. 11. 2019 - 11. 11. 2019 Ormož 051 63 43 11 TIC Ormož

9. Martinov pohod »od kleti do kleti« 08.11.2019 – 09.11.2019 Lendava 040 250 636 Turistično društvo Dolina

Vinska pot v Rovih pod starim

Kranjem

08. 11. 2019 - 16. 11. 2019 Kranj 04 238 04 54 TIC Kranj

Martinovanje v Kamnici 09.11.2019 - 10.11.2019 Kamnica 031 722 512 Turistično društvo Kamnica

Martinovo rajžanje od kleti do kleti 09.11.2019 – 10.11.2019 Velenje 070 474 889 Turistično društvo Šentilj pri Velenju

Martinov sejem na Bizeljskem 2019 09.11.2019 Bizeljsko 051 620 168 Turistično društvo Bizeljsko

Plesni festival srednjeveških plesnih

skupin

09.11.2019 Ljubečna 064 228 928 Kulturno umetniško društvo Galiarda Celje

Razhodnja 09.11.2019 Velika Loka 031 796 378 Turistično društvo Čatež

Martinovanje na PVTC odsek Limbuš

09.11.2019

– Vrhov dol

Limbuž 041 350 893 Turistično društvo Limbuš

Praznovanje jeseni in martinovanje

v Beli krajini

15.11.2019 - 16.11.2019 Semič 040 625 148 TIC Semič

11. sejem rabljene smučarske

opreme

23.11.2019 - 24.11.2019 Kranjska Gora 051 352 989 Turistično društvo Kranjska Gora

Paslejdn'ca 2019 24.11.2019 Podbrdo 041 601 248 Društvo Baška dediščina

25. Andrejev sejem 30.11.2019 Železniki 031 876 535 Turistično društvo Železniki

Več o prireditvah na www.turisticna-zveza.si, www.slovenia.info

34

TZS

Prvi izlet TZS za člane krovne turistične organizacije

Druženje turističnih

prostovoljcev v Lipici in na

Sveti Gori

Turistična zveza Slovenije si je z novim predsednikom Pavletom Hevko zadala za enega od ciljev tudi krepitev

druženja med člani, ki sestavljajo zvezo, in spoznavanje lepih slovenskih krajev. Ta cilj je bil v programu novega

predsednika naveden kot prvi, saj si želi vzpostaviti res pristno in vzajemno sodelovanje s turističnimi društvi

po vsej Sloveniji, z njihovimi koordinatorji in z vsemi člani, ki zavzeto in vztrajno, predvsem pa prostovoljno

že leta in leta skrbijo za turistični razvoj svojih krajev širom Slovenije. In prav to zavzetost, ki se izraža skozi

ure in ure prostovoljskega dela, se bo z organizacijo takšnih izletov tudi nagradilo, ji dalo pravo vrednost in ji

izkazalo globoko spoštovanje.

Prvo druženje je bilo ob prazniku Marijinega Vnebovzetja, 15. avgusta,

udeležila pa so se ga številna društva iz vse Slovenije, saj je bilo

poskrbljeno za regijsko organizacijo prevozov – s sedmimi avtobusi, s

katerimi so se na izlet zapeljali člani iz različnih delov Slovenije.

Izlet je bil sestavljen iz dveh delov: dopoldanskega v Kobilarni Lipica in

popoldanskega na Sveti Gori nad Solkanom.

Udeleženci izleta na obisku v Lipici

V Lipici

V Lipici so udeležence sprejeli lokalni vodniki iz kobilarne, ki so na

zanimiv in izčrpen način predstavili Lipico in konje. Pot ogleda je vodila

od hlevov z žrebci in kobilami do kapele Sv. Antona Padovanskega,

Kraškega muzeja kulinarike in seveda številnih zgodovinskih objektov,

ki so del zibelke lipicancev. Ogled kobilarne se je končal s konjeniško

predstavo v pokriti jahalnici, z ogledom nove predstave Lipiške šole

klasičnega jahanja – Zgodba o Lipici, ki pripoveduje o izjemni dediščini

kobilarne, belem lipicanskem konju in njegovi povezanosti z jahačem.

Ogledu je sledila pogostitev na travniku, ki je bila odlična priložnost za

druženje in izmenjavo izkušenj turističnih prostovoljcev.

Predsednik TZS Pavle Hevka je velik ljubitelj lipicancev

Konjeniška predstava v pokriti jahalnici


35

TZS

Sveta maša v veličastni baziliki na Sveti Gori

Na Sveti Gori

Udeleženci izleta so se iz Lipice odpeljali do Svete Gore nad Solkanom,

kjer jih je pričakal pater Bogdan Knavs; pred kratkim se je vrnil v

samostan kot gvardijan frančiškanskega samostana in rektor bazilike

Marijinega Vnebovzetja.

Sveta Gora je biser evropske Povezovalne poti treh romarskih svetišč,

saj jo krasijo veličastna bazilika, frančiškanski samostan, romarski dom

in duhovno-izobraževalno središče Tau, obenem pa je izjemna

razgledna točka nad dolino Soče.

Popoldanska sveta maša v Baziliki je bila namenjena še zlasti

udeležencem izleta, ki so cerkev tudi dodobra napolnili.

Po sveti maši sta udeležence nagovorila pater Bogdan Knavs in

predsednik Turistične zveze Slovenije Pavle Hevka. Pater Bogdan je

poudaril še zlasti duhovno plat izletov v Marijina svetišča in to, da »nas

Marija spodbuja, da si med sabo pomagamo, da smo med seboj

tovariši v tistem najbolj svetem delu te besede, da si drug drugemu

pomagamo prevzemati del bremena.«

Pavle Hevka je v nagovoru po sveti maši med drugim dejal,

da je izjemno ponosen na delo turističnih društev in zvez.

Pavle Hevka je dejal, da je izjemno ponosen na delo turističnih društev

in zvez, »saj odločilno prispevate k razvoju in razcvetu turizma v

Sloveniji. Pa ne samo turizma – prispevate tudi k ohranjanju narave,

obujanju in ohranjanju kulturne dediščine, prenosu znanj med

generacijami, skrbite, da manjša mesta in vasice ostanejo živi, in

popestrite življenje prebivalcev ter še veliko več. V vse to pa vlagate

svoj prosti čas, znanje, dobro voljo in turizmu odpirate srca. Ob prazniku

vam želim, da se duhovno okrepite, bratsko povežete, medsebojno

spoznate in skupaj okrepite tisto narodno zavest, ki vas kljub vsem

razlikam povezuje in vabi k požrtvovalnemu delu za iskanje skupnega

dobrega za vas ter za vaše otroke in vnuke. Upam, da bomo lahko vsi

skupaj uživali v takem prijetnem druženju vsako leto in si izmenjali

svoje izkušnje, znanje in zanimivosti.«

Besedilo in foto: Iztok Pipan

Izlet je bil odlična priložnost za druženje in izmenjavo

izkušenj turističnih prostovoljcev.

Pater Bogdan Knavs

Zaradi velikega angažiranja predsednika TZS pri pridobivanju

sponzorjev je bila participacija udeležencev na izletu manjša od

tretjine polne cene izleta, kar tudi kaže na to, da novi predsednik

zveze resno in uspešno izvaja svoje zastavljene cilje.


36

TZS

Mladi na sklepnem tekmovanju v Novem mestu

Mladi turistični vodnik – šesto leto zapored

Izjemne predstavitve v

Novem mestu

Turistična Zveza Slovenije (TZS) že vrsto let pripravlja natečaj in tekmovanje Mladi turistični vodnik, s katerim

želi mlade navdušiti, naučiti, pripraviti in spodbuditi k opravljanju tega poklica. Letos je bilo tekmovanje šesto

leto zapored, njegov sklepni del pa je bil v začetku oktobra v Novem mestu.

Tekmovanje je namenjeno mladim do 29. leta starosti in je

sestavljeno iz treh delov. Kandidati morajo najprej pripraviti

seminarsko nalogo o poljubno izbranem kraju, ki mora vključevati

vse vidike dela turističnega vodnika pred začetkom vodenja. V

drugem delu tekmovanja dobijo vnaprej izbrani kraj, ki ga morajo

raziskati in pripraviti načrt vodenja po njem. Sklepni del pa je tudi

vodenje po tem kraju.

Letos so mladi vodili po Novem mestu. Že pred vodenjem so dobili

smernice za vsebine na različnih odsekih, tako da so se lahko nanj

temeljito pripravili. Odseke, na katerih so vodili, pa so izžrebali.

Najboljša trojica

Vodenje na prvem odseku je začela letošnja tretjeuvrščenka in s tem

dobitnica bronaste značke za mladega turističnega vodnika Klara

Veronika Leonard. Kandidatka je strokovno komisijo prepričala s

svojim nastopom: takoj je – ob odličnem uvodu – prevzela skupino,

z njo vzpostavila stik in ga ves čas uspešno ohranjala; njen nastop je

bil samozavesten in na vodenje je bila dobro pripravljena. Poleg

značke je kandidatka dobila tudi bon za udeležbo na tečaju za

turističnega vodnika Turistično gostinske zbornice Slovenije (TGZS).

Z dobro opravljeno nalogo si je prislužila tudi hospitacijo na izletu v

okviru agencije CMT.

Na drugo mesto (srebrna značka) se je uvrstila Maša Grmovšek, ki je

poleg odličnega nastopa v svoje vodenje vključila tudi elemente

trajnostnega razvoja – lokalna priporočila, pa tudi na splošno je

informacije podajala zanimivo in prepričljivo. Maša si je prislužila

udeležbo na tečaju za turističnega vodnika v okviru TGZS in

hospitacijo v okviru agencije CMT.

Prvo mesto in s tem zlato značko Mladi turistični vodnik 2019 pa si je

prislužil Job Stopar, ki je s svojo predstavitvijo navdušil tako komisijo

kot tudi druge udeležence tekmovanja. Prejel je nagrado TGZS:

udeležbo na tečaju za turističnega vodnika in prvo opravljanje izpita,

s tem pa možnost nadgraditi svoje znanje tudi s pridobitvijo uradne

licence za turističnega vodnika.

Letos tudi četrto mesto

Na letošnjem tekmovanju smo imeli priložnost slišati kar nekaj

odličnih predstavitev in splošen vtis tekmovanja je bil, da so

kandidati svojo udeležbo na njem vzeli resno in se temu primerno

nanj tudi pripravili. Odločitev o nagrajencih je bila zahtevna, saj so

bili nekateri kandidati precej izenačeni. Zato smo letos podelili tudi

nagrado za četrto mesto – Alenu Golobiču. Njegova predstavitev je

bila izjemno aktualna in zanimiva, obenem pa lepo povezana s

preteklostjo. Alen si je tako prislužil nagrado agencije CMT za

hospitacijo na njenem izletu.

Turistični vodnik je v destinaciji pogosto edini stik obiskovalcev z

lokalno kulturo. Veseli me, ko opazujem mlade – bodoče turistične

vodnike, ki bodo temu izjemno pomembnemu poklicu v ponos.

Tina Hudnik, turistična vodnica in članica strokovne komisije

Nagrajenci (od leve prosti desni): Job Stopar (zlata značka),

Klara Veronika Leonard (bronasta značka), Maša Grmovšek

(srebrna značka) in Alen Golobič (četrto mesto)


Foto: Darko Korošec

37

TZS

Turistični spominek mojega kraja – Slovenske Bistrice

Darilo rojenice: »Bodi vesel,

zdrav, dober ...«

V okviru mednarodnega festivala Več znanja za več turizma smo na Srednji šoli Slovenska Bistrica s skupino

dijakov in z mentoricama v šolskem letu 2018/2019 pripravili raziskovalno nalogo na temo Turistični spominek

mojega kraja. Oprli smo se na ljudske zgodbe in zgodbe pisatelja Jožeta Tomažiča, ki opisujejo vile rojenice

na Bistriškem Pohorju. Hkrati smo nadaljevali sodelovanje v čezmejnem projektu Živa coprnija, ki ga podpira

Evropski sklad za regionalni razvoj Interreg Slovenija – Hrvaška.

Na predlog vodilnega partnerja v projektu, Razvojno-informacijskega

centra Slovenska Bistrica, smo se odločili v raziskovalni nalogi in pri

oblikovanju turističnega spominka opreti se na bajeslovni lik rojenice,

saj je bil v okviru projekta Živa coprnija poleg hrvaškega kresnika

izbran za vodilni lik slovenskega oziroma pohorskega dela projekta.

Pri oblikovanju izdelkov smo se ob povezavi s slovstveno folkloro iz

našega okolja zavedali tudi potreb različnih turistov, ki prihajajo v naš

kraj oziroma v kraje po poteh Žive coprnije. Tako smo izdelali

Foto: Vesna Sever

turistične spominke, povezane z rojenico in njenimi zgodbami. Pri

oblikovanju smo uporabili naravne materiale iz našega okolja, ki smo

jih »nadciklirali«, in takšne, ki so značilni za našo lokalno industrijo.

Na javnem natečaju za izbor spominka Žive coprnije v okviru

čezmejnega projekta Interreg je bil eden naših spominkov – obesek

za ključe – tudi izbran za turistični spominek našega kraja.

Obesek, poimenovan Darilo rojenice, je spominek, ki se navezuje na

bajeslovje Pohorja. Sestavljata ga naplavljen les potoka Bistrica, v

skalah nad njim naj bi po izročilu rojenice živele, ter klobčič vrvi –

atribut rojenic, ki je »nit življenja«. Obesek je izdelan v beli in rdeči

barvi, ki ponazarjata rojstvo in zrelo obdobje človekovega življenja.

Predkrščansko mitološko izročilo smo nadgradili s sporočili, vžganimi

v les. Ta prinašajo v življenje posameznika dobre želje, blagoslove

oziroma vrednote.

Z obeskom za ključe sporočamo: »Bodi vesel, zdrav, dober, spoštovan,

ljubljen … vse življenje.« Obesek za ključe je izdelan z napisi in

razlago v treh jezikih: v slovenščini, angleščini in hrvaščini.

S spominkom želimo širiti vrednote. Naš spominek je že izdelan v

večjih količinah za udeležence čezmejnega projekta, od konca

projekta naprej (novembra 2019) pa ga bo mogoče kupiti tudi v

lokalnem TIC. Izdelovali ga bomo v sodelovanju z VDC POLŽ iz

Slovenske Bistrice in tako ponudili delo socialno ranljivi skupini.

Vesna Sever in Simona Luetić, mentorici raziskovalne naloge


38

TZS

Sprevod po Zagorju v počastitev praznika rudarjev

Rudarsko muzejsko in etnološko društvo (RMED) Srečno Zagorje

Spoštujmo in ohranjajmo

rudarsko dediščino

Zagorje je mesto v osrčju Slovenije, kjer je razvoj 250 let krojilo kopanje premoga. Kdo ve, kako bi se razvijali

kraji ob reki Savi, če v 17. stoletju, za časa Janeza Vajkarda Valvazorja, ne bi tukaj odkrili premoga, ki so mu

takrat rekli premogova ali zmajeva kri in ki so ga uporabljali kot zdravilo za živino. Kmalu so odkrili tudi

njegovo energetsko vrednost in začeli razmišljati o njeni uporabnosti ... Tako so v 250 letih v podzemlju

Zagorja (premog so pridobivali v jamah Šemnik, Podstrana, Orlek, Kisovec, Loke, Kotredež in Dole) izkopali

približno 580 kilometrov rudniških rovov in okoli 36 milijonov ton rjavega premoga.

Leta 1755 so izdali prvo dovoljenje za pridobivanje premoga v Zagorju

Francu Rakovcu – baronu Raigersfeldtu. Z njim je baron začel lomiti

premog na območju hriba Pešenk pri Zagorju. Do konca 18. stoletja se

je pridobivanje premoga na tem območju zelo počasi, a vztrajno

razvijalo. Pravi zagon je rudarjenju v Zagorju dala gradnja železnice

Dunaj–Trst, ki je leta 1849 Zasavje povezala s Celjem in z Ljubljano.

Železnica je bila tudi največji kupec premoga – do gradnje

termoelektrarn v Sloveniji.

Premog je 250 let privabljal na območje Zagorja ljudi od blizu in daleč,

ljudi, ki jim ni bilo težko poprijeti za delo, ljudi, ki so imeli pridne roke

in pogum ter veliko srce, ljudi, ki so s svojo požrtvovalnostjo in

spoštovanjem do sočloveka premikali gore, in ne nazadnje ljudi, ki so

kljub trdemu delu vedno našli razlog za veselje. V Zagorju skoraj ni

družine, ki ne bi imela prednikov rudarjev.

Rudarska tradicija se je končala leta 1996, ko so rudarji zadnji petek v

juliju v jami Kotredež izkopali zadnje tone rjavega premoga za

Toplarno Ljubljana. To je bil žalosten dan zanje ... Toda: »Vsega je enkrat

konec,« so dejali in se lotili zapiranja jam; 24. decembra leta 2004, po

dobrih devetih letih in več 10.000 kubičnih metrih vgrajenega

zasipnega materiala, je bil vhod v rudarsko podzemlje zagorskih jam

dokončno zaprt.

Ustanovitev RMED Srečno Zagorje

Odtlej je med rudarji tlela zamisel, da je treba v Zagorju ustanoviti

društvo, ki bo skrbelo za ohranjanje rudarske dediščine, pa tudi za

bogatitev in promocijo rudarskega muzeja. Rudarska četa in

ustanovitelji, ki nam je bilo mar za vse to, smo združili moči in 17.

oktobra leta 2013 ustanovili RMED Srečno Zagorje. Med

najzaslužnejšimi ustanovitelji društva so bili Franc Mlinar, Metod

Malovrh, Marijan Manfredo, Roman Perklič in Franci Brinovec.

Ker smo imeli jasne cilje in močno strokovno ekipo starejših kolegov,

smo že na ustanovnem zboru društva sprejeli bogat letni program

dela. Takratni izvršilni odbor s predsednikom Borutom Fliskom je že v

prvem letu delovanja društva pripravil vrsto prireditev, katerih osnovni

namen je bil in ostaja ohranjanje rudarskih običajev in dediščine, tudi

v želji, da bi z njimi seznanjali mlajše generacije.

Prireditve, ki obujajo rudarsko tradicijo

RMED Srečno Zagorje pripravi (ob finančni podpori Občine Zagorje

ob Savi) vsako leto vsaj štiri tradicionalne prireditve, ki so čedalje bolj

prepoznavne in obiskane. Med njimi je, denimo, julijska prireditev ob

prazniku slovenskih rudarjev s skokom čez kožo v častni rudarski stan

pred zdajšnjim Rudarskim muzejem Zagorje. Ta je obnovljen, člani


RMED Srečno Zagorje pa smo s svojim strokovnim znanjem

prostovoljno sodelovali pri postavitvi vsebine zunanjega dela muzeja,

geološke muzejske zbirke in jamskega dela muzeja.

Druga tradicionalna prireditev je v začetku decembra, na dan svete

Barbare, ko se s tradicionalnim sprevodom čete uniformiranih rudarjev

po Zagorju, kulturnim programom in druženjem ob kipu svete

Barbare v Kulturnem centru Delavski dom Zagorje spomnimo na

praznik rudarjev in na njihovo zavetnico sveto Barbaro, ki so si jo

rudarji in tudi drugi poklici pri zelo zahtevnem in nevarnem delu

izbrali kot zaščitnico, v pomoč in uteho.

39

TZS

Medgeneracijsko sodelovanje

Da svet stoji na mladih, se zavedamo tudi v našem društvu, zato vsako

leto pripravimo natečaj za ustvarjalno delavnico na temo rudarstva. V

šestih letih, odkar jih pripravljamo, so mladi ustvarili več kot 740

likovnih in literarnih stvaritev – na temo rudarske kulinarike, rudarskih

simbolov, rudarske opreme, škrata Perkmandeljca, zgodb, ki jih

pripovedujejo rudarji ...

Lani smo aktivni člani društva sodelovali tudi s predstavitvijo rudarjenja

in skoka čez kožo na srečanju z otroki iz vrtca pri projektu »Kjer

preteklost sreča prihodnost« ter predstavili delovanje društva in

rudarjenja v Zagorju v osnovnih šolah v Litiji in Zagorju.

Sodelujemo tudi z domovi za ostarele in popestrimo dogajanje v njih

s kulturnim programom na temo rudarstva.

Rudarska pohodna in učna pot

Uresničili smo zamisel, da bi nepremične ostaline 250-letnega rudarjenja

zagorskih knapov povezali v Rudarsko pohodno in učno pot, ki smo jo

tudi opremili z informacijskimi tablami. Po približno deset kilometrov

dolgi in razgibani poti z začetkom v rekreacijskem parku Evropark in

koncem pri Rudarskem muzeju Zagorje smo se letos v organizirani

pohodniški skupini sprehodili že četrtič. Pohod po njej je vsako leto

vključen tudi v program prireditev ob občinskem prazniku, predvidoma

drugo soboto v septembru. Za posamezne napovedane skupine pa

pripravimo pohod tudi v drugih dneh – poleg tega lahko popestrimo

druge dogodke s knapovskimi recitali, uprizorimo skok čez kožo,

organiziramo nastop pevske skupine Knapovske punce ...

V društvu skrbimo tudi za še ohranjene rudarske spomenike na območju

občine Zagorje; vsako leto jih očistimo v okviru spomladanske čistilne

akcije.

Skok čez kožo v častni rudarski stan

Letos smo v opuščenem skladišču goriv in maziv rudnika pripravili

prvo podzemno razstavo rudarskih svetilk in opreme. Razstavne

eksponate je prispeval zbiratelj Boris Jevšnik iz Kostanjevice na Krki.

Uspešen turizem na podlagi preteklosti

Prepričani smo, da se turizem v Zagorju lahko razvija še zlasti na

temeljih preteklosti – in rudarjenje je nepogrešljivo povezano z njo,

obenem pa še vedno živo. Prizadevali si bomo, da bo tako tudi v

prihodnje, saj je ohranjanje dediščine, ki je pustilo pri nas tako velik

pečat, obenem pa je je v svetu čedalje manj, izjemno pomembno.

Čeprav se je v petnajstih letih po zaprtju zadnje jame v občini Zagorje

naše mesto že zelo spremenilo, saj »donfarca ne vozi več kuolma na

štacjon«, kot poje Vlado Poredoš, lahko še vedno na vsakem koraku

opaziš, da je imelo rudarstvo tukaj stoletja poglavitno vlogo, saj je

pozdrav: »Srečno!« slišati na vsakem koraku. Naj poudarimo, da ima ta

pozdrav med rudarji globlji pomen – izraža namreč vrline rudarjev:

resničnost, enotnost, človečnost, načelnost in odločnost.

Rudarsko muzejsko in etnološko društvo Srečno Zagorje letos praznuje

šesto leto delovanja. Njegovo članstvo se iz leta v leto povečuje. Zdaj

šteje že več kot 220 članov. A niso leta obstoja društva tista, ki štejejo.

Šteje, koliko se je zgodilo v njih. In zgodilo se je res veliko.

Več: www.rmed-srecno.si, rmed.srecno@gmail.com

Maja Malovrh Repovž

Foto: arhiv RMED Srečno Zagorje

Letošnji pohod po rudarski učni poti


40

Turizem smo ljudje

Foto: Mateja Gruden

Zorka Požar v pisarni TD Mengeš

Zorka Požar, Turistično društvo Mengeš

Delo, ki ga opravljaš z dušo

in iz veselja

Zorka Požar je predsednica Turističnega društva Mengeš že tretji mandat, članica društva pa je že okoli

petindvajset let. Pravi, da to ni delo za vsakogar: »Za to sta potrebna volja in veselje do prostovoljstva.« Sama

ju premore veliko, pravi, da mirovanje ni zanjo, poleg tega rada dela z ljudmi. Od nekdaj je vpeta v društveno

življenje, tesno sodeluje tudi s Kulturnim društvom Mihaelov sejem in KD Mengeška godba, sicer pa TD, ki bo

prihodnje leto praznovalo šestdesetletnico, na splošno odlično sodeluje z drugimi društvi v občini in Občino

Mengeš. Sodelovanje je nujno, poudarja sogovornica; včasih ni najlaže, pogledi se utegnejo razhajati, a nihče

ni vseved, treba je prisluhniti tudi drugim, se nasmehne.

TD Mengeš, ki ima nekaj več kot sto članov (aktivnih je sicer blizu

deset), še zlasti predstavlja občino in kraj na sejmih v Sloveniji in tujini

ter skrbi za urejeno okolje. Tesno sodeluje z matično osnovno šolo: na

različnih delavnicah seznanja osnovnošolce s turizmom. Pripravlja

kulturno-etnološko prireditev »Mengeš iz preteklosti v sedanjost in

za prihodnost«; letos je bila avgusta in na temo planin. »Vselej

povabimo medse kakšnega zanimivega gosta; letos je prišel Tone

Škarja, znani slovenski alpinist, himalajec. Lani pa je bila tema

dogodka glasba – Mengeš je navsezadnje kraj, kjer je glasba doma.

Mengeška godba, iz katere je izšlo veliko znanih slovenskih

glasbenikov, letos tudi praznuje 135 let,« pripoveduje Zorka Požar. (V

znamenju velike obletnice je bila tudi letošnja tradicionalna prireditev

Sejem v Mengšu oziroma Mihaelov sejem, ki je bil konec septembra.)

Nekoč je imela skorajda vsaka hiša vsaj po enega godbenika, Mengeš

pa je znan tudi po izdelovanju glasbil. Takoj po drugi svetovni vojni

so tod odprli tovarno glasbil Melodija, zdaj pa tradicijo izdelovanja

inštrumentov nadaljuje Melodija Glasbila. Glasba tod še vedno

povezuje ljudi, pripoveduje sogovornica.

Ker smo že omenili planine, naj ob tem zapišemo še to, da se Zorki

Požar ob omembi slovenskih gora zaiskrijo oči. Nekdaj je veliko

zahajala vanje, še zlasti Julijske Alpe so ji ljube. Zahtevne in daljše hoje

ne zmore več, a ko pogovor nanese na poti in vrhove v naših Alpah,

se spomini usujejo kot poletni dež. Veliko jih je, saj so bile gore

pomemben del njenega življenja.

Od pohodništva do zanimive kulturne dediščine

Iz Mengša se odpira lep pogled nanje, sicer pa so po Mengeškem

polju, Gobavici in okoliškem hribovju speljane številne pohodniške

poti. Z vznožja Gobavice je, denimo, slabe pol ure do Mengeške koče,

od koder je mogoče nadaljevati pot po grebenu na Dobeno in naprej


do razglednega stolpa na Rašici, priljubljenem pohodniškem cilju na

robu Ljubljane. V mengeški občini so tudi številne kolesarske poti,

turistično pa so zanimivi tudi župnijska cerkev sv. Mihaela v Mengšu

z gotskim prezbiterijem iz 15. stoletja z znamenitimi freskami Janeza

Ljubljanskega in krstilnico ter spovednico, ki sta delo slovitega

arhitekta Jožeta Plečnika; grad Jablje v Loki pri Mengšu, ki so ga

postavili grofje Lambergi in ki premore dragoceno arhitekturo in

freske s posvetnimi prizori Franca Jelovška; tod sta tudi Staretov in

Ravbarjev grad; območje je znano po čebelarstvu (ima čebelarsko

Predstavitev TD Mengeš v avstrijskem Beljaku

Foto: arhiv TD Mengeš

društvo, ki povezuje čebelarje iz Mengša in okolice) ... Obujajo tudi

tradicionalno kulinariko: najbolj znani jedi sta Trdinova jed Mengeški

»bizgec« (enolončnica iz časa pisatelja Janeza Trdine, ki je bil rojen v

Mengšu) in »hvancat«, flancatu podobno ocvrto pecivo. Med jedmi,

ki jih Mengšani štejejo za »svoje«, pa so še ocvirkovka, koline, jedi iz

ajdove kaše, rajželjc ...

Čedalje manj navdušenja za delo v društvih

Zorki Požar se mandat predsednice TD Mengeš izteče prihodnje leto.

Upa, da bo vajeti društva prevzel kdo mlajši, čeprav jih ni prav lahko

pritegniti v društvene vrste, obžaluje. »A saj jih razumem – imajo

službe, družine, časi so se spremenili ...« Društva se ji zdijo pomembna,

še zlasti za manjše kraje, a čedalje teže je navdušiti ljudi za delo v njih,

ugotavlja. Številni prebivalci Mengša v njem živijo, a delajo drugje,

zato je kraj že v precejšnji meri spalno naselje, poleg tega je način

življenja povsem drugačen, kot je bil pred desetletji, razmišlja. »Takrat

so bila društva resnično pomemben ustvarjalec dogajanja v kraju.«

Meni, da delo društev ni dovolj cenjeno, saj ga številni ljudje niti ne

poznajo, ne vedo, koliko truda je vloženega vanj. Boji se, da bo

pripravljenosti zanj še naprej čedalje manj. »To je res delo, ki ga

opravljaš z dušo, zato, ker s tem pomagaš občini, kraju. Zakaj ne bi, če

lahko – zato, da bo življenje prijetnejše.«

Mateja Gruden

41

Turizem smo ljudje

Andrej Kamerički: »Hvala za

pol stoletja zaupanja«

Minilo je pol stoletja, odkar je Andreja Kameričkega želja po samostojni poslovni poti napotila na Pohorje. Kot

gostinec in oskrbnik je začel na Glažuti, se po dveh letih odpravil na Roglo in od podjetja Unior Zreče prevzel

planinsko kočo Rogla. »Takrat je za vse Pohorje še veljalo, da so tam samo medvedi in pridni gozdarji. Ni bilo

lahko, ampak kot mlad pob, poln zagona, sem jasno vedel, kaj je moj cilj,« pravi Andrej Kamerički.

Po sedmih letih bivanja v planinski koči Rogla se mu je ponudila

priložnost, da se vrne na Glažuto in jo prevzame kot upravnik. »Bil sem

prvi samostojni podjetnik na Pohorju. Glažuta je bila moja več kot

devetnajst let in je postala srce Mariborskega in Ruškega Pohorja,«

pripoveduje Andrej Kamerički.

Na Glažuti so bili na zimskih ali poletnih počitnicah otroci iz številnih

vrtcev in osnovnih šol iz vse Slovenije, veliko vzgojiteljev, učiteljev,

ljubiteljev smučanja in planinarjenja. »Takrat so bile še prave zime,

tudi s pet metrov snežne podlage.«

Zaradi denacionalizacije Glažute je po dobrih devetnajstih letih

poiskal nov izziv: leta 1997 se je odločil za nakup nekdanjega

Pajkovega doma, ki ga je preimenoval v Andrejev dom - Pajk. Avgusta

je omenjeni dom zapustil – »je naprodaj«. Hudomušno pravi, da ni

več mladenič, da je prišel čas za upokojitev.

Veliko ima spominov, tudi na čase, ko sta z Marjanom Osoletom,

direktorjem Uniorja Zreče, organizirala prvi tek na smučeh na Rogli,

pa prvo rekreativno smučanje za zvezo slepih in slabovidnih. In kako

se je v letih 1974 in 1975 učil veščin kuhanja v Parizu ... »Vsak dan sem

bil v drugi pariški restavraciji,« se spominja Andrej Kamerički.

Avgusta se je iz Andrejevega doma selil v Podčetrtek, »kupil sem hišo

z njivo na samem, rad imam samoto, kjer bova s partnerko Vilmo

zagotovo zelo uživala.« Ob slovesu je še dodal: »Hvala za petdeset let

zaupanja vsem gostom, ki so bili pri meni na Glažuti, Rogli ali v

Andrejevem domu.«

Besedilo in foto: Duša Podbevšek - Bedrač


42

Potepanja

Foto: Boris Klavžar/www.slovenia.info

Podčetrtek že desetletja živi za turizem

Podčetrtek – Evropska destinacija odličnosti 2019

Modro oko zelenega

Obsotelja

Podčetrtek je letos naposled pristal na turističnem prestolu odličnosti. Evropska komisija je za letošnjo krovno

temo izbora Evropskih destinacij odličnosti (EDEN) izbrala turizem dobrega počutja, strokovno komisijo

pod vodstvom Janeza Bogataja pa je med finalistkama izbora (Dolenjska in Podčetrtek) najbolj prepričala

destinacija Podčetrtek.

Obsotelje kot nežno zgubana pokrajina prijaznih gričev, z

umetelno čipko gorc in cerkvami, ki kot diamanti v bogatem

plašču narave odsevajo utrip zgodovine in kulture nekega časa,

med Bočem in Bohorjem, ob meji s Hrvaško, kjer je vulkansko

bobnenje v davnini zapustilo bogato dediščino skrito globoko v

zemlji, podarja počitek od stresa in ponuja paradiž za telo in dušo.

Sredi tega bogatega zelenja občina Podčetrtek že kar nekaj

desetletij živi za turizem, kraj sam pa, ob vznožju Rudnice in na

desnem bregu Sotle, mejne reke s Hrvaško, že dolgo, ko so po

Sloveniji šele začele brsteti turistične zgodbe, ohranja turistični

briljant. Podčetrtek je že desetletja zaokrožena celota doživetij,

čemur zdaj pravimo destinacija. Bila je prva v Sloveniji! Takrat smo

temu kraju s čudežno, zdravilno vodo rekli Atomske Toplice in

vedelo se je, da je kraj, kjer »Pesem ptic ni preglasil še nihče!«

(eden takratnih sloganov), tisti slovenski kraj dobrega počutja,

kjer v vodi najdeš izgubljeni fizični elan – zdravje, kjer te doživetja

narave, kulinarike, dediščine in turistične zgodbe napolnijo z

veseljem in zazibljejo v duševni mir, in kjer so ljudje, ki so se še

znali smejati z očmi in s svojo srčno predanostjo in pojočo

govorico, podarjali radost.

Toplice so se zaradi modnih muh in strahu pred marketinškim

znanjem morale preimenovati v Terme Olimia, imenovane po

kraju Olimje, enem od krajev občine Podčetrtek, ob vznožju

Kozjanskega hribovja. Pravzaprav škoda, kajti pridevnik atomski

ne prihaja zgolj iz jedrske fizike in se ne nanaša samo na zloveščost

atomske bombe, temveč se nanaša na atom (iz stare grščine: a –

nedeljiv in tomski – rez), kar bi z ustrezno naklonjenostjo vodi in

nedeljivi celoti vseh tistih, ki so že zdavnaj vedeli, da so samo

skupaj močni in najboljši, torej nedeljivi, zastavili slavospev in

spomenik vodi.

Razvoj destinacije Podčetrtek k odličnosti

Koča čarovnica, Jelenov Greben, Haler, Amon, Minoritski samostan

z eno najstarejših lekarn v Evropi, Čokoladnica in drugi so

zdravilnim termam tlakovali imidž in postavili temelje, na katerih

se je razvijala vodna turistična oaza Olimija in na svojo zvezdniško

tiaro nenehno pripenjala nove turistične atribute. Zdaj ves kraj in

občina, župan in turistični delavci, strokovno osebje hotelov in

velneških oaz delajo za skupni cilj – turistično odličnost, ki ima

veliko imen: Orhidelia, Termalia, Sotelia, Armonia, Aqualuna,

predvsem pa, kot smo videli letos, so Terme Olimia in njihova

ponudba in njihovi ljudje zadostili kriterijem kakovostne ponudbe,


temelječe na razvoju trajnostnega turizma, pristnih doživetij in

bogate lokalne turistične ponudbe. Ter prejeli odličje!

Destinacija Podčetrtek je letos stopila v mrežo Evropskih destinacij

odličnosti in s tem povečala prepoznavnost, postala destinacija

dobre prakse in podčrtala svojo sicer zelo dobro pot in poslanstvo.

S ključno značilnostjo – zavezanostjo k socialni, kulturni in okoljski

trajnosti.

Uspešno povezovanje treh občin

Slovenija je sicer v letošnji finale uvrstila dve destinaciji: Dolenjsko

in Podčetrtek. Zmagal je Podčetrtek, tesno povezan s Termami

Olimia, destinacija, ki sicer združuje tudi občino Bistrica ob Sotli in

Kozje. Tako je na podelitvi prestižnega naslova v začetku

septembra Boštjan Misja, direktor Turizma Podčetrtek, povedal, da

je destinacija Podčetrtek primer dobre prakse uspešnega

povezovanja treh občin in treh županov: Petra Misje (Podčetrtek),

Milence Krajnc (Kozje) in Franja Debelaka (Bistrica ob Sotli).

Različni turistični produkti, ki nagovarjajo različne segmente

gostov in temeljijo na ponudbi programov zdravja in dobrega

počutja v Termah Olimia, so plod zavedanja, da je treba slediti

trendom in pričakovanjem gostov. Tudi zato je njihova turistična

ponudba vedno znova obogatena z manjšimi ponudniki, ki

zagotavljajo individualnost in personalizacijo.

Destinacija Podčetrtek je tudi prva v Sloveniji, ki je na skupni seji

občinskih svetov vseh treh sodelujočih občin (Podčetrtek, Kozje

in Bistrica ob Sotli) sprejela Strategijo razvoja turizma za obdobje

2019–2023. Njihovo vodilo je trajnostni razvoj – razvoj, ki

zadovoljuje potrebe sodobnega človeka, ne da bi ogrozili

možnosti prihodnjih rodov, da zadovoljijo svoje potrebe. Občina

Podčetrtek pa je bila tudi med prvimi, ki so vstopili v certifikacijski

sistem Zelena shema slovenskega turizma, v okviru katerega je

prejela najvišje priznanje, zlati znak Slovenia Green Destination.

Kaj ponujata partnerski občini Kozje in Bistrica ob

Sotli?

Turistične, izletniške in predvsem ekološke kmetije, vinogradniška

doživetja in bogato naravno in kulturno dediščino, kot so Svete

gore, trg Podsreda s prangerjem in seveda veličastni grad

Podsreda sredi Kozjanskega regijskega parka, kot krono

posajenega v gozdno zelenje.

Kozjanski park

Kozjanski park ima status biosfernega rezervata pod zaščito

Unesca. Ima urejene pešpoti, kolesarske steze, informacijske

table, na gradu Podsreda pa pripravlja prireditve s prikazi

tradicije in sodobnega ustvarjanja. Sicer pravijo, da je grad

Podsreda, ki je odprt med aprilom in oktobrom, »najbolj grajski

med gradovi na Slovenskem«. Zaradi svoje bogate kulturne

dejavnosti je na njem še zdaj živahno in je eden redkih kulturnih

spomenikov romanske dobe, ki je v zadnjih tridesetih letih iz

skoraj propadajočega stanja skozi celovito prenovo postal

pomemben nosilec kulturne, promocijsko-izobraževalne,

družabne in turistične ponudbe v tem delu Slovenije. V toplejših

mesecih vabijo nanj različne razstave, kinopredstave in druge

prireditve, med njimi tudi glasbeni seminarji, ki udeležencem

omogočajo, da z vrhunskimi mentorji dosegajo izjemen glasbeni

razvoj.

Izjemna je osrednja, tradicionalna prireditev Kozjanskega parka

z imenom Praznik kozjanskega jabolka, ki ga pripravljajo v

Podsredi vsak drugi teden v oktobru (letos že 20. leto). Ta je

43

Potepanja

Foto: M. G.

Minoritski samostan z eno najstarejših lekarn v Evropi


44

Potepanja

Grad Podsreda, spomenik lokalnega pomena, je v lasti občine Kozje, medtem ko je njegov upravljavec Javni zavod Kozjanski park.

odraz skupnih prizadevanj pri varovanju narave in ohranjanju

kmetijske kulturne krajine na Kozjanskem, katere najbolj tipični

razpoznavni krajinski element so visokodebelni travniški

sadovnjaki s starimi sortami jablan.

Bistrica ob Sotli

V oči stopi prijazen nagovor na občinski turistični spletni strani,

kjer je zapisano, da lahko popotniki, turisti in obiskovalci občine

kadarkoli in vse dni v tednu od 7. do 19. ure, če potrebujejo

pomoč, vodenje, informacijo ali družbo, pokličejo na telefon 031

516 963.

Zagotovo jim potem povedo tudi, da se morajo oglasiti v odlični

gostilni Šempeter, obiskati manjši pokriti prostor za tržnico, ki je

vzniknila kot posledica občinske soudeležbe pri projektu Posavska

špajza, jih napotijo na ribarjenje, kolesarjenje, sprehode po vodni

ali učni poti Kunšperk – Klestje, jih usmerijo na obisk kraškega

izvira Davjek, pa k ribniku Trebče, kjer posebna pozornost velja

kačjim pastirjem, ali pa jih povabijo na Svete gore nad Bistrico, na

Marijino romarsko pot, ki kraljuje na 521 metrov visokem, z

gozdom poraščenem vrhu, kjer je tradicija slovenskega bogoslužja

dolga več kot dva tisoč let.

Pred kratkim so v kraju odprli hostel in ga domiselno in človeku

prijazno tudi opremili. Tako so rešili 132 let staro stavbo, ki so jo

sprva nameravali podreti, potem pa je občina poskrbela za

celovito prenovo.

Renata Picej

Foto: Renata Picej in JZ Kozjanski park

Atrij gradu, kjer so poleti v okviru programa Glasbeno poletje

na gradu Podsreda koncerti priznanih slovenskih in tujih

glasbenikov.

Mladinski hotel z dvajsetimi ležišči in infrastrukturo, ki omogoča

različne dejavnosti, so zaupali lokalnemu mladinskemu klubu,

ki skrbi, da Hostel Gabronka živi z domačini in turisti.


45

Trije predsedniki ob podpisu mirovnega sporazuma (z leve proti desni): Stanko Munda, Naša Republika Prlekija, Toni Gašperič,

Svobodno belokranjsko ozemlje, in Gojmir Lešnjak Gojc, Demokratična anarhična republika Škofi

Zgodovinski dogodek na Radovici pri Metliki

Povezovanje treh republik: Anarhične republike Škofi, Naše republike Prlekije in Svobodnega belokranjskega

ozemlja (SBO). Lani pobratenje s Prleki, letos trojni mirovni sporazum. »Zadnje besede še nismo rekli,« zatrjuje

samooklicani predsednik SBO Toni Gašperič.

V času, ko se svet gleda skozi topovske cevi in si države namesto

humanitarne pomoči pošiljajo iz letal rušilne bombe, so predsedniki treh

republik podpisali mirovni sporazum o sožitju in nenapadanju na morju, v

zraku in na zemlji. To so konec septembra storili na Radovici v občini

Metlika, in sicer: Stanko Munda, Naša Republika Prlekija, samooklicani

dosmrtni predsednik Svobodnega belokranjskega ozemlja Toni Gašperič

in najvišji predstavnik Demokratične anarhične republike Škofi Gojmir

Lešnjak Gojc. Zgodovinskega dogodka se je udeležil tudi predsednik

Turistične zveze Slovenije gospod Pavle Hevka, ki je v pozdravnem govoru

pohvalil prostovoljce na področju turizma.

Slovesnost je potekala pred dvesto petdeset let staro stavbo Osnovne šole

Bistra buča, zato jo je moderiral tamkajšnji učitelj Jože Matekovič, sicer tudi

restavrator, amaterski gledališki in filmski igralec, gonilna sila kulturnega

dogajanja v slikoviti in lepo urejeni vasi.

Svobodno belokranjsko ozemlje je bilo v popolni državniški sestavi. Iz

Ljubljane je prišel konzul Jože Pečarič, z Jugorja carinik Peter Badovinac, iz

Semiča minister za penjenje Gregor Simonič, iz Podzemlja Andreja Veselič,

dekanka Vinske univerze SBO, ki prodaja doktorske in profesorske diplome,

iz Drašičev, vinorodnega raja pod Gorjanci, se je podpisa mirovnega

sporazuma udeležil doktor Orehović s Klinike za navajanje na odvisnost od

olj. Seveda ne smemo pozabiti na ministra za kulturo SBO gospoda Pavleta

Ravnohriba, ki mu je likovni opremljevalec SBO Branko Babič obesil okrog

vratu lento, da se je vedelo in videlo, kaj je kdo.

Hišni ansambel SBO Jugorski cariniki in Prleški muzikanti so zaigrali in

zapeli himni svojih republik, Dolc kvintet, v katerem jih navadno poje šest,

na dogodek na Radovici pa so prišli le štirje, je zapel odo metličku,

protokolarnemu vinu SBO, ki vam ga bodo postregli z belimi rokavicami na

rokah, v lične stekleničke pa ga polni Tone Vinopivec Dolc. Prleški muzikanti

so dodali nekaj pesmi, ki ne pojejo o krompirju, temveč o vinu, slovenski

narodni pijači. Da bo vse skupaj veljalo in držalo, so nazdravili z belim

vinom, imenovanim bučman, se podprli s pogačami in z jagenjčkom ter

odojkom z ražnja ter si obljubili, da ne bodo prekršili mirovnega sporazuma,

razen takrat, ko se bodo pogovarjali, katera vina so boljša: prleška,

belokranjska ali tista s Krasa.

Razšli so se z zadnjo mislijo iz mirovnega sporazuma, ki se glasi: »Samo

trezna glava in mir sta zagotovilo za družbeni in družabni napredek.«

Nad podpisom mirovnega sporazuma sta bila zelo

navdušena Andrej Kavšek, župan Občine Črnomelj, in Karel

Vernik, predsednik Republiškega turističnega drobnogleda

TZS, pa tudi nad poukom v osnovni šoli Bistra buča pod

vodstvom učitelja Jožeta Matekoviča.

Foto: Duša Podbevšek - Bedrač Foto: Rudi Vlašič

Duša Podbevšek - Bedrač

Zgodbe v turizmu


46

Iz knjigarne

Foto: Pixabay

Kako se laže sporazumevati z različnimi ljudmi?

Kako razumeti tiste, ki jih ni mogoče razumeti? Odgovor je dolg 302 strani – ali kolikor jih ima svetovna knjižna

uspešnica z naslovom Obkroženi z idioti avtorja Thomasa Eriksona, ki je izšla pri založbi Učila.

»Zagotovo ste že opazili, da se z nekaterimi

ljudmi bolje razumete kot z drugimi. Da z

nekaterimi takoj vzpostavite stik, pogovor

steče sam od sebe, z drugimi pa kar ne gre. Zdi

se vam, da sploh ne dojamejo, kaj jim govorite,

in samo buljijo v vas, kot da ste z drugega

planeta – in včasih se vam zazdi, da ste res.

Tako imenovani ‘idioti’ oziroma bedaki, kreteni,

butlji in še kar nekaj podobnih besed je v

našem kolektivnem besednjaku, pa so

najpogosteje le ljudje, ki imajo drugačen

vedenjski profil in slog sporazumevanja kot mi,

ugotavlja švedski vedenjski strokovnjak,

predavatelj in pisec Thomas Erikson,« pravi

Branka Fišer, ki je knjigo uredila.

Thomas Erikson v knjigi, ki je na Švedskem

takoj postala uspešnica, bila pozneje

prevedena v številne jezike, po svetu pa so je

prodali več kot milijon izvodov, govori o štirih

vrstah vedenjskih tipov: o rdečih, ki so

dominantni in gospodovalni, o rumenih, ki so

družabni in optimistični, o zelenih, ki so

sproščeni in prijazni, ter o modrih, ki so analitični

in natančni – ter pojasnjuje, kako prepoznati

vsak tip in se sporazumevati z njim.

Namesto da bi bili obremenjeni s pretirano

strokovnimi kategorizacijami, lahko s preprostim

štiribarvnim sistemom kmalu določite, kakšen je

vaš prijatelj ali sodelavec, in prilagodite svojo

komunikacijo z njim, pravi Erikson. Knjiga je zato

polna praktičnih informacij za sporazumevanje

z ljudmi na podlagi njihove barve, vključno s

prednostmi in slabostmi vseh profilov, z navodili,

kako dajati pozitivne in negativne povratne

informacije vsakemu, in z nasveti za

najprimernejše izražanje v elektronskem

sporočilu nekomu z drugačnim profilom. Knjiga

Obkroženi z idioti nam zaupa preprost, vendar

revolucionaren način, kako razumeti ljudi okrog

sebe, z njim pa se bo spremenilo vaše

sporazumevanje z vsemi, od sodelavcev do

zakonca.

D. P. B.

Slovenska turistična revija Lipov list, nadaljevanje

Turističnega vestnika, izhaja 2. teden v sodem mesecu

UDK 338,34+796,5(497,12), ISSN 0352-4353

Oktober 2019

Izdaja:

Turistična zveza Slovenije

Naslov uredništva:

Turistična zveza Slovenije,Miklošičeva cesta 38/VI,

SI – 1000 Ljubljana, tel. 01/43 41 670, faks: 01/43 41 680,

info@turisticna-zveza.si, www.turisticna-zveza.si

Svet revije Lipov list:

Boštjan Luštrek, Iztok Pipan, Jure Sodja, Karmen Grebenc Burger

Transakcijski račun:

SI56 03100-1000010639

Naročilo na Lipov list oddate na info@turisticna-zveza.si

Celoletna naročnina je 32 evrov.

Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost se od glasila

obračunava DDV po 9,5-odstotni stopnji.


VABLJENI NA 66. GOSTINSKO

TURISTIČNI ZBOR SLOVENIJE

11. ̶ 13. NOVEMBER

GH UNION LJUBLJANA

Pridružite se nam na tekmovanjih za

gostince in hotelirje ter mnogih

izobraževalnih vsebinah.

Na gala večeru bomo združili kulinariko

vrhunskih chefov z družbeno odgovorno

noto. Podrobnejši program poiščite na

www.gtzslovenije.si ali nam pišite na

info@tgzs.si.

TEKMOVANJA

NAGRADNI

SKLAD

DELAVNICE

BREZPLAČNA

PRIJAVNINA ZA ŠOLE

REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO,

SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

DOBIMO

SE NA PLAC’

Kulinarično doživetje ljubljanske tržnice z zajtrkom.

Začutite živahen utrip glavne ljubljanske tržnice,

degustirajte sezonske izdelke lokalnih pridelovalcev in

vstopite v nov dan z okusnim zajtrkom.

Vsako soboto ob 9.00 pred Turističnim informacijskim

centrom, Adamič-Lundrovo nabrežje 2.

visitljubljana.com

ŽIVAHNA. ŽIVA. #VISITLJUBLJANA

Revija Lipov list

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?