OKTOBER 2019 Poštnina plačana
pri pošti 1102 Ljubljana
dobre zgodbe v slovenskem turizmu
Intervju
Iztok Altbauer o slovenskih
termah in zdraviliščih
Moja dežela – lepa in gostoljubna 2019
Najboljši se predstavijo
TZS
Mladi vodnik 2019
Potepanja
Modro oko Obsotelja
Foto: Nina Kurnik/www.slovenia.info
Ljubljanske mlekarne, d.o.o., Tolstojeva 63, 1000 Ljubljana
VEČ
PRISTNOSTI.
BREZ
DODATKOV.
Ostanite zvesti sami sebi in
svojim radostim, tako kot
jogurti MU ostajajo zvesti
vrhunski kakovosti.
Za vas smo jih izdelali iz
slovenskega mleka,
brez dodatkov in iz
naravnih sestavin.
Zato so jogurti MU pristni,
prav tako kot vi.
www.l-m.si
KAZALO
NASLOVNICA
Terme 3000
INTERVJU 04-05
Iztok Altbauer, direktor SSNZ – o turizmu, ki je nenehno
v trendu
AKTUALNO 06
Dnevi slovenskega turizma 2019
POD DROBNOGLEDOM 08-10
Kobilarna Lipica privablja čedalje več obiskovalcev
Na tradicionalni VIP trgatvi pri zidanici Malek
MOJA DEŽELA – LEPA IN GOSTOLJUBNA 11-32
Najboljši se predstavijo
TZS 34-39
Prvi izlet TZS za turistične prostovoljce
Mladi vodnik 2019
Turistični spominek mojega kraja
(RMED) Srečno Zagorje: Spoštujmo in ohranjajmo
rudarsko dediščino
TURIZEM SMO LJUDJE 40-41
Zorka Požar, TD Mengeš: Delo, ki ga opravljaš z dušo in
iz veselja
POTEPANJA 42-44
Podčetrtek – Evropska destinacija odličnosti 2019
34-35
Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v prvi polovici decembra
2019. Sporočila o novostih na območju delovanja vašega društva
in napovedi prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10.
novembra 2019 na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si.
UVODNIK
Spoštovani in cenjeni bralke in bralci,
tekmovalci v našem skupnem projektu in vsi,
ki vam turizem pomeni navdih za življenje v tej
naši lepi deželi.
Projekt Moja dežela – lepa in gostoljubna je,
mislim, da lahko tako rečem, najpomembnejši
izvedbeni projekt na področju domačega
turizma v Sloveniji. Z njim Turistična zveza
Slovenije (TZS) in vsa turistična društva, ki so
združena v njej, živijo in dihajo že
osemindvajset let. V vsem tem času je na
različnih tekmovanjih za najlepši in najbolj turistično usmerjeni projekt
tekmovalo že zelo veliko inovativnih, ustvarjalnih in navdihujočih
posameznikov, skupin, društev in občin.
Sam sem do letos vaše prispevke spremljal kot podpredsednik Republiškega
turističnega drobnogleda TZS, z letošnjim marcem pa nadaljujem kot
prostovoljni predsednik TZS, in upam, da bomo s tako smelo zastavljenim
projektom nadaljevali še dolgo v prihodnost ter z njim pomagali pri rasti in
razvoju turizma po vsej Sloveniji, še zlasti v vseh tistih malce skritih, ali bolje
rečeno še neodkritih krajih, ki so ohranili kar največjo prvobitnost, ki jo lahko
z malce prizadevanj ponudimo domačim in tujim turistom kot prave bisere
na ogrlici raznolike turistične ponudbe Slovenije.
Zadovoljen sem, da smo prejeli 160 prijav na tekmovanje. Za ocenjevalce je
bil to zajeten in zahteven zalogaj, a delo so dobro, nepristransko in pošteno
opravili, za kar se jim seveda iskreno zahvaljujem. Osebno menim, da ste
zmagovalci prav vsi, ki se pristopili k tekmovanju in ste s svojim prostovoljnim
delom, ustvarjalnim elanom in zagnanostjo pripravili občudovanja vredne
projekte.
Osebno si seveda želim, da bi bilo tekmovalnih skupin, društev in občin še
veliko več, da bi lahko pridobili še večji nabor zamisli, ki bi jih lahko nato
vključili v turistično ponudbo kraja, območja ali kar vse dežele na naši strani
Alp. Dobre zamisli so namreč vedno dobrodošle spremljevalke razvoja
nekega kraja, če so seveda tudi izvedene in pospremljene v življenje in
ohranjanje na turističnem trgu. Zamisli in projekti, ki so vključeni v obstoj
nekega kraja, za seboj potegnejo nova delovna mesta, višji standard za
domačine in boljšo prihodnost za njihov podmladek. In to je tisto, kar naj bi
država zagotovila svojim državljanom.
Všeč mi je tudi, da smo razrahljali tekmovalna pravila in pravico do udeležbe
pri tem projektu. Doslej so bila namreč pravila precej utesnjujoča, saj so bili
zmagovalci v določenem letu izločeni iz tekmovanja v naslednjem, kar pa po
mojem mnenju ni ravno najbolj spodbuden način ocenjevanja. Prav ti,
najboljši, po navadi premorejo tisto »nekaj več« skozi daljše časovno obdobje,
kar jih približuje in končno približa zmagi. In če se takšni skupini, društvu ali
občini zmaga nasmehne večkrat zaporedoma, zakaj pa ne?
Dovolite mi, da ob koncu skromno omenim še dosežek, za katerega sem si
prizadeval kot novi predsednik, in sicer častno pokroviteljstvo nad projektom
Moja dežela – lepa in gostoljubna, ki je prešlo v roke predsednika vlade
Republike Slovenije. Upam, da smo se s to gesto približali bolj operativnemu
udejstvovanju izvršne oblasti na področju turizma in možnostim, ki se
ponujajo ob spodbudnejši politiki in regulativi na tem področju, ki je za
številne deležnike, ki krojijo turizem pri nas, vse preveč stroga in omejujoča.
Naj se zato resnično zahvalim predsedniku vlade Republike Slovenije
gospodu Marjanu Šarcu, ki je zaslutil duha časa, ta pa od vseh nas zahteva
hitro in kakovostno prilagajanje novim načinom ustvarjanja turistične
ponudbe, ki si jih želijo domači in tuji turisti, turistični delavci in zagnani
prostovoljci v vseh turističnih društvih TZS.
Naj zato zaželim projektu Moja dežela – lepa in gostoljubna še veliko
nadaljnjih let rasti in ustvarjanja kakovostne turistične ponudbe v Sloveniji.
Hvala.
Pavle Hevka, predsednik Turistične zveze Slovenije
3
Kazalo / Uvodnik
4
Intervju
Foto: arhiv SSNZ
Iztok Altbauer
Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč
Turizem, ki je nenehno v
trendu
Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč (SSNZ) povezuje petnajst term in zdravilišč – z več kot
šeststoletno tradicijo, s skorajda devetdesetimi naravnimi termalnimi izviri, z več kot 47.000 kvadratnimi
metri notranjih in zunanjih vodnih površin in skupaj več kot 14.500 ležišči v hotelih, apartmajih in kampih.
Po podatkih Statističnega urada RS so turisti v zdraviliških občinah letos do konca julija ustvarili dobro
petino vseh prenočitev v Sloveniji, po podatkih, ki jih ima Skupnost tudi za avgust, je bilo prenočitev
domačih gostov v letošnjem letu približno toliko kot lani, tujih pa se je za spoznanje povečalo, je povedal
Iztok Altbauer, direktor SSNZ.
Evropska komisija je za letošnjo krovno temo izbora
Evropskih destinacij odličnosti (EDEN), ki promovira
trajnostni in odgovorni turizem, izbrala »Turizem
dobrega počutja«. Verjetno izbor teme ni naključen?
Turizem dobrega počutja je (še vedno) v vzponu?
Zagotovo. Še zlasti je to turizem, ki je s prepletom narave, naravnih
zdravilnih dejavnikov in znanja (zdravniki in druga stroka) idealna
kombinacija za blaženje vsakodnevnih tegob. Čedalje več govora je
o pomembnosti preventive in tudi zato se čedalje več ljudi odloča za
oddih, dopust, počitnice, ki v njihovo življenje vračajo ravnotežje.
Poleg tega je veliko gibanj, ki promovirajo velnes, torej skrb za dobro
počutje, kot način življenja in ne le kot občasno skrb. Naj omenim še
daljšanje življenjske dobe in ob tem starajočo se populacijo, ki se
čedalje bolj zaveda, da je treba za zadovoljno starost poskrbeti za
preventivo. In turizem dobrega počutja je odličen antipod
množičnemu turizmu. Čedalje več ljudi potuje po svetu. In čedalje
več se jih želi izogniti množicam, kar jih pogosto povede v naravo – in
k zdravilnim dejavnikom, ki jih premore narava in ki so tudi spodbudili
razvoj zdravilišč.
Skozi desetletja so terme in zdravilišča naredili velik
preskok s povečini zdravstvenega turizma na turizem
dobrega počutja, ki daleč presega ožji zdravstveni
vidik njihove ponudbe. Kakšno je razmerje med gosti,
ki prihajajo v terme in zdravilišča predvsem zaradi
zdravstvenih težav, in »turisti«, ki radi preživljajo dopust
Lipov list - Oktober 2019
Foto: Dean Dubokovič/www.slovenia.info
5
Intervju
V vodnih parkih je živahno še zlasti poleti, ko je v termah in zdraviliščih največ družin z otroki.
in počitnice ob skrbi za dobro počutje?
Zdaj je prenočitev gostov z zdravstveno napotnico približno deset
do dvanajst odstotkov. Vsi drugi so turisti v najširšem pomenu
besede. Sicer se je ključni premik k ponudbi za dobro počutje zgodil
pred dobrimi petnajstimi leti, s čedalje večjo priljubljenostjo velnesa
tudi pri nas. Takrat so začela zdravilišča čedalje bolj dopolnjevati
svojo ponudbo klasičnih rehabilitacijskih programov s ponudbo
velnesa. Temu je pred dobrim desetletjem sledil velik naložbeni cikel
z novimi hoteli, denimo v Termah 3000, Termah Olimia, Dolenjskih
Toplicah ... Na voljo so bila evropska sredstva in bil je še čas
konjunkture, tik pred gospodarsko krizo. Ti hoteli so bili bolj kot ne
namenjeni širši populaciji gostov, ki si želijo ponudbo za dobro
počutje. V Slovenijo so se začeli vnašati tudi zanimivi primeri dobre
prakse z različnih koncev sveta: ajurveda iz Indije, recimo, v Portorožu
so odprli Wai Thai center po zgledih Tajske ... Čedalje pestrejša je
postajala ponudba bazenov, ki so postajali vodni parki ... Zdaj je
večina term in zdravilišč tudi tesno vpeta v okolje, kjer so, črpa iz
njihovih posebnosti. Spodbujajo gibanje v naravi, kot sta hoja po
pohodniških in tematskih poteh, in kolesarjenje – z ureditvijo
kolesarskih poti, na primer. Zavedajo se, da morajo gostom, da bi jih
zadržali pri sebi čim dlje (povprečen čas bivanja v termah in
zdraviliščih je sicer 3,7 dni), ponuditi čim več možnosti za preživljanje
časa tudi v okolici. Še zlasti tujim.
Kakšno pa je razmerje med domačimi in tujimi gosti?
Lani je bilo tujih že 51 odstotkov, povečevanje njihovega števila je
tudi eden naših strateških ciljev. Me pa zelo veseli, da nam ob
povečevanju števila tujih gostov uspeva ohranjati število domačih na
približno isti ravni. Sicer naj ob tem omenim, da se je Skupnost že
takoj po ustanovitvi (takrat je bilo v njej šest zdravilišč) ob koncu
petdesetih let prejšnjega stoletja odločila za nagovarjanje tudi tujih
obiskovalcev. Že leto po ustanovitvi so izdali brošuro v štirih tujih
jezikih in sredi šestdesetih let je avstrijska državna zavarovalnica že
pošiljala paciente v slovenska zdravilišča. Mednarodni značaj
zdravilišč je bil tako prepoznan veliko prej kot številnih zdaj najbolj
priljubljenih slovenskih destinacij.
Kaj pa diverzifikacija ponudbe slovenskih term in
zdravilišč? Nekoč so bila precej profilirana glede na
zdravstvene storitve – pa zdaj, glede na preostalo
ponudbo? Je mogoče jasno profiliranje njihove
ponudbe, vsaj pri nekaterih?
Imajo kar dobro profilirano ponudbo, čeprav bi si želeli, da bi bila še
bolj. Toda to ni tako preprosto. V terme in zdravilišča zahajajo ljudje
vse leto, a ciljne skupine se med letom lahko tudi zelo razlikujejo.
Poleti je daleč največ družin z otroki, se pravi, da potrebujejo
ponudbo zanje. V preostalem delu leta pa je največ starejših, čedalje
več je mladih parov, zanimive so tudi »tematske« skupine, na primer
deklet ali žensk, ki pridejo na zdrav konec tedna. Nekatera zdravilišča
so uredila tudi kongresne dvorane in/ali prostore za poslovna
srečanja, tako da nagovarjajo tudi to skupino gostov. Za nekatera so
izjemno pomemben segment športniki, ki prihajajo k njim na
priprave, pa tudi na tekme.
Terme in zdravilišča so med redkimi ponudniki v
Sloveniji, ki že dolgo uresničujejo cilj desezonalizacije
turizma. Kako pa je razpršen njihov obisk skozi leto?
Poleti so najbolj zasedeni, od 80- do 100-odstotno, v tem času je
komaj še kaj možnosti za rast, ob koncih tedna v njih sploh ni
prostora. Sicer je povprečna raven zasedenosti 64-odstotna. Se pa
poznajo vlaganja v prenovo in izboljševanje kakovosti storitev v
zadnjih petih letih, kar je omogočilo tudi dvig tržnih cen. Tako je
letošnji promet ob skoraj enakem obisku in prenočitvah kot lani
malce večji. Moje osebno mnenje je, da bi bila idealna zasedenost od
70 do 75 odstotkov na letni ravni – brez povečevanja obsega
ponudbe, zato pa z nenehnim izboljševanjem kakovosti. To lahko
zagotavlja butičnost.
In za konec še malce o trendih, ki nakazujejo nadaljnji
razvoj ponudbe dobrega počutja.
Ljudje bodo še naprej in še pogosteje iskali ponudbo dobrega
počutja, saj bo stresnih in drugih takšnih dejavnikov v vsakdanjem
življenju še več. Prav tako nekaterih bolezni, povezanih s tem in s
starajočo se populacijo. Zdraviliški produkt je pravzaprav nenehno v
trendu. Lahko samo raste, pasti pa ne more.
Foto: Dean Dubokovič/www.slovenia.info
Narava – nepogrešljiv del turizma dobrega počutja
Mateja Gruden
Lipov list - Oktober 2019
Deveti dnevi slovenskega turizma
6
Aktualno
Redesign turizma:
turizem prihodnosti
Dnevi slovenskega turizma, osrednji strokovni dogodek slovenskega turizma, bodo letos od 11. do 13.
novembra v Ljubljani. Na njih bo ključni poudarek na redesignu oziroma preoblikovanju turizma in
najpomembnejših trendih med gosti in ponudniki storitev v turizmu. Pogled bo usmerjen v prihodnost:
kakšni premiki so nujni, če si želimo kakovostnega turizma, ki bo kos izzivom prihodnosti in kakršnega
smo si zadali s Strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021.
Slovenija in slovenski turizem sta si v Strategiji trajnostne rasti slovenskega
turizma 2017–2021 zadala cilj 3,7 do 4 milijarde evrov prilivov iz naslova
izvoza potovanj. Za dosego tega cilja so nujne spremembe in premik k
višji kakovosti storitev. Med prednostnimi nalogami za to sta izboljšanje
infrastrukture in nastanitev; zdaj primanjkuje nastanitev višjega
cenovnega razreda. Za to so nujne naložbe – treba je najti načine, da se
naložbe v turizem, še zlasti v infrastrukturo, spodbudi in olajša. Višja
kakovost storitev je tudi neločljivo povezana s kakovostnim okoljem in
ohranjeno naravo – trajnost mora biti rdeča nit promocije turistične
ponudbe Slovenije, postati mora del naše znamke. Trajnost in neokrnjena
narava sta del butičnosti. Hkrati nam dajeta enkratno priložnost, da se
ločimo od drugih držav in na tem področju postanemo edinstveni. S
pripravljenostjo na spremembe, naložbami in izboljšanjem ponudbe bo
slovenski turizem kos tudi morebitnim negativnim nihanjem v
gospodarstvu. Slovenija je majhna destinacija, ki premore vse, kar je
potrebno za butični turizem. Tako bo treba tudi nagovarjati še zlasti
goste višjega cenovnega razreda. Med ključnimi produkti za njihovo
privabljanje je gastronomija, ki bo krovna promocijska tema v prihodnjih
dveh letih. Poleg tega se bodo morali ponudniki v turizmu prilagoditi
spremenjenim potovalnim navadam gostov, na katere vpliva sodobna
09.00 – 09.30
09.30 – 10.00
10.00 – 10.30
10.30 – 11.00
11.00 – 11.30
11.30 – 12.00
12.00 – 12.30
12.30 – 13.00
13.00 – 13.30
13.30 – 14.00
14.00 – 14.30
14.30 – 15.00
15.00 – 15.30
15.30 – 16.00
16.00 – 16.30
16.30 – 17.00
17.00 – 17.30
17.30 – 18.00
18.00 – 18.30
18.30 – 19.00
19.00 – 19.30
19.30 – 20.00
20.00 – 20.30
20.30 – 21.00
21.00 – 21.30
21.30 – 22.00
22.00 –
Ponedeljek 11. 11. 2019 Torek 12. 11. 2019 Sreda 13. 11. 2019
66.
tekmovanja po
programu
Pozdrav prireditvi
GTZ
66.
tekmovanja po
programu
66.
Gala večerja
UO Sekcije za
turizem pri OZS
Novinarska
konferenca
PLENARNO
ZASEDANJE DST
66.
tekmovanja po
programu
SVEČANA PRIREDITEV
s podelitvijo priznanj
SLOVENSKI
TURISTIČNI FORUM
(STO)
66.
tekmovanja po
programu
66.
Zaključek
finale tekmovanj
Gault&Millau
tehnologija, ki napreduje z velikimi koraki. Pri tem bo izjemno pomembna
segmentacija ciljnih skupin.
Dnevi slovenskega turizma – dnevi partnerstva
Tudi letos bodo Dneve slovenskega turizma v skladu s strateško
usmeritvijo krepitve povezovanja pri razvoju in trženju slovenskega
turizma v partnerskem sodelovanju organizirale vse večje institucije s
področja turizma v Sloveniji: Slovenska turistična organizacija skupaj z
Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, Turistična zveza
Slovenije, Turistično gostinska zbornica Slovenije, Sekcija za gostinstvo in
turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, Združenje turističnih
agencij Slovenije, Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, Zavod
Kongresno-turistični urad, Društvo turističnih novinarjev Slovenije,
Zbornica gorskih centrov – GZS, Pohodništvo in kolesarjenje GIZ in drugi
pomembni partnerji.
Program DST
V okviru DST se bodo v treh dneh zvrstili številni pomembni dogodki:
Plenarni del DST s podelitvijo najvišjih priznanj v turizmu, 66.
Gostinsko-turistični zbor, podelitev priznanj Moja dežela – lepa in
10.00 – 15.00
Srečanje turističnih
društev
MOJA DEŽELA – LEPA
IN GOSTOLJUBNA
(TZS)
gostoljubna in 22. Slovenski turistični forum.
V osrednjem, plenarnem delu, bodo udeleženci
usmerili misli v prihodnost: kakšni premiki so nujni, če si
želimo kakovostnega turizma, ki bo kos izzivom
prihodnosti in kakršnega smo si zadali s Strategijo
trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021. Se bo
turizem znal prilagoditi spremembam, ki jih od njega
zahtevajo tako turisti kot tudi občutljivo naravno
okolje?
Na 22. Slovenskem turističnem forumu bo osrednja
tema redesign turizma skozi oči potrošnikov in
ponudnikov storitev v turizmu. Kakšen je sodobni
popotnik, kaj išče in katere digitalne kanale uporablja
pri tem? Kako je na njegovo vedenje in nakupno pot
vplival razvoj sodobne tehnologije? Razmišljanje,
potrebno za uspeh v digitaliziranem svetu, bo
uvodoma orisal Nick Hall, eden vodilnih strokovnjakov
s področja destinacijskega in digitalnega trženja, svoje
videnje sodobnih smernic na turističnem trgu pa bodo
delili še predstavniki uspešnih turističnih podjetij. V luči
strategije trajnostnega razvoja slovenskega turizma pa
je tudi pomembno vedeti, kako najti in privabiti
zahtevne goste, ki so za nepozabna doživetja
pripravljeni plačati več.
Več: www.dst.si
Lipov list - Oktober 2019
7
Aktualno
Nova mobilna aplikacija TZS:
Slovenski turistični vodnik
Turistična zveza Slovenije (TZS) razvija novo mobilno aplikacijo za odkrivanje Slovenije – Slovenski
turistični vodnik. Ta bo sprva na voljo v slovenski različici in bo vabil na izlete po znani in manj znani
Sloveniji še zlasti domače obiskovalce, v drugi fazi pa bo preveden v angleški jezik (Slovenia Travel Guide)
ter s tem promoviral slovenske turistične zanimivosti tudi med tujimi turisti. Nova aplikacija TZS bo na
voljo predvidoma prihodnji mesec, novembra.
Aplikacija bo uporabnikom mobilnih naprav prikazovala interesne
točke v bližini njihove trenutne lokacije: naravne in kulturne
znamenitosti, prenočitvene zmogljivosti, gastronomsko ponudbo,
športne in druge aktivnosti, prireditve in prometne informacije.
Prikaz interesnih točk se bo sproti prilagajal geolokaciji uporabnika,
ta pa bo lahko območje iskanja tudi razširil. Izbrane interesne točke
bo lahko tudi uvrstil med priljubljene – za prihodnji ali vnovični
obisk. Uporabnik bo lahko torej preveril zanimivosti v njegovi
bližini, aplikacija pa ga bo s pomočjo navigacije na podlagi njegove
geolokacije povedla do njih.
Za uporabnike utegne biti še zlasti zanimiva objava prireditev
oziroma dogodkov, saj jih bo aplikacija ažurno seznanjala z
dogajanjem v njihovi bližini; s tem bo obiskovalcem na voljo širok
nabor prireditev oziroma dogodkov po vsej Sloveniji – na enem
mestu. (Naj ob tem še omenimo, da prireditve oziroma dogodke
marsikje pripravljajo prav turistična društva in območne turistične
zveze – več kot tri tisoč na leto.)
Uporaba aplikacije Slovenski turistični vodnik, kjer bo na enem
mestu zbrana vsa »turistična« Slovenija, bo preprosta in za
uporabnike brezplačna, s čimer želi TZS približati lepote Slovenije
čim širšemu krogu ljudi.
L. L.
Lipov list - Oktober 2019
8
Pod drobnogledom
Lipicanec je visok, prožen, energičen, eleganten, inteligenten, ponosen, dostojanstven in dobro učljiv. Ko se skoti, je temne barve, ko
odraste, je bel.
Republiški turistični drobnogled TZS
Kobilarna Lipica privablja
čedalje več obiskovalcev
Lipica je s 439 leti tradicije najstarejša kobilarna z neprekinjeno vzrejo konj na svetu. »Na leto jo obišče več kot
110.000 obiskovalcev, tudi iz daljnih dežel sveta, obisk pa iz leta v leto narašča,« pravi Vid Daolio, odgovoren za
prodajo in prireditve v holdingu Kobilarna Lipica. Tudi na dan, ko je ta izjemni spomenik evropske zgodovine
obiskal Republiški turistični drobnogled Turistične zveze Slovenije (RTD TZS), je bilo v Kobilarni Lipica zelo
veliko obiskovalcev, med njimi največ Italijanov.
Kobilarna Lipica je bila ustanovljena leta 1580, ko je habsburški
nadvojvoda Karel II., sin cesarja Ferdinanda I. Habsburškega,
odkupil lipiško posest od škofa Nicola de Cureta. Pogodbo o
prevzemu Lipice so podpisali 19. maja istega leta, zato je ta dan še
zdaj – dan lipicancev.
V vseh teh stoletjih je kobilarna doživljala lepe in mirne ter tudi
zelo burne čase, leta 1943 so čredo lipicancev evakuirali v Hostoun
na Češkem, po drugi svetovni vojni pa je bilo vrnjenih le enajst
konj ... Kdo ve, ali bi Slovenija še imela kobilarno Lipica, če ne bi
leta 1959 takratni predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito z osebno
intervencijo preprečil, da bi jo zaprli.
»Za obisk kobilarne Lipica si je treba vzeti kar ves dan in si obvezno
ogledati tudi muzej Lipikum, galerijo Avgusta Černigoja, v kateri
je razstavljenih več kot 1400 njegovih del, ter stopiti še do doline
Lurške Matere Božje,« svetuje Karel Vernik, predsednik RTD TZS.
Dolina Lurške Matere Božje je postala pravi romarski kraj – med
letoma 1848 in 1875 je kobilarno vodil Karel Grunn, ki je zbolel za
jetiko. Zaobljubil se je, da bo Mariji v čast postavil oltar, če ozdravi.
Grunn je ozdravel, zato je v kraški vrtači nekaj metrov stran od
kobilarne dal narediti kapelo s kipom Matere Božje. Domačini
vedo povedati, da je po obisku doline Lurške Matere Božje
čudežno ozdravelo več ljudi.
Besedilo in foto: Duša Podbevšek - Bedrač
Lipov list - Oktober 2019
9
Pod drobnogledom
Originalni kip Lurške Matere Božje je v cerkvici pri muzeju
Lipikum.
Ob cesti v Lipici so pred ograjo, ki loči cesto od pašnikov,
posajena mlada drevesa. »To ni sodobno, hkrati pa je
voznikom zelo neprijazno,« meni Karel Vernik.
RTD TZS v gostišču Kekec v Kromberku
Kulinarična specialiteta gostišča Kekec so palačinke z
božanskim nadevom. »Recept je skrivnost mojega očeta,«
pravi Ana.
»Gostje pravijo, da je z našega vrta panoramski razgled za
bogove,« pravi Ana iz gostišča Kekec v Kromberku – Nova
Gorica. Pavle Hevka, predsednik TZS, s tem soglaša.
Lipov list - Oktober 2019
10
Pod drobnogledom
V Ljutomersko-ormoških goricah pri znameniti kleti in zidanici Malek so VIP trgači uživali v rezanju grozdov, gostiteljevi odlični
kulinarični postrežbi in lepem glasu pevca Samuela Lucasa.
Na tradicionalni VIP trgatvi
pri zidanici Malek
RTD TZS jo je že tradicionalno mahnil na VIP trgatev v Ivanjkovce pri
zidanici Malek v vinograd družbe Puklavec Family Wines, kjer ima
posajene svoje trte šipona. »Letos so nam rodile odlično in vino
šipon, ki so ga čislali že v Napoleonovih časih, ko je dobilo tudi svoje
ime ’si bon’, bo zagotovo imenitno!« je veselilo Karla Vernika,
predsednika RTD TZS.
Duša Podbevšek - Bedrač
Foto: Duša Podbevšek - Bedrač , Karel Vernik
Triindvajseta vinska kraljica Meta Frangež, ki je ponosna na to,
da imamo v Sloveniji veliko različnih slogov vina za vse okuse,
je pomagala potrgati prav grozde RTD TZS! Na fotografiji še
predsednik TZS Pavle Hevka in članica RTD TZS novinarka
Duša Podbevšek - Bedrač.
Izjemno uspešen poslovnež Vladimir Puklavec, lastnik družbe
Puklavec Family Wines, največji slovenski vinar in izvoznik vina,
se vedno znova rad vrača v rodno Prlekijo in na trgatev med
svoje vinograde.
Lipov list - Oktober 2019
2019 – MOJA DEŽELA – LEPA IN GOSTOLJUBNA
Najboljšim priznanja
novembra v Ljubljani
Moja dežela – lepa in gostoljubna, tekmovanje krajev in drugih sodelujočih pri projektu Turistične zveze Slovenije z večdesetletno
tradicijo, je tudi letos prineslo temeljit vpogled v urejenost in gostoljubnost (turistične) Slovenije. K temu so, kot vselej doslej,
odločilno pripomogli člani turistične društvene organizacije in drugi sodelavci s prostovoljnim delom. Brez njihovega sodelovanja nam
ne bi uspelo, zato se jim najlepše zahvaljujemo.
V tekmovanju z osrednjim poslanstvom
urejanja in ohranjanja okolja
so sodelovali kraji, razdeljeni po kategorijah,
prilagojenih značilnostim
naselja in njegovi turistični ponudbi.
V panožnih tekmovanjih so se
pomerili še kampi, glampingi, mladinska
prenočišča in Petrolovi bencinski
servisi. Posebej so bili ocenjeni
jedra in tematske poti. Potekalo je
tudi spletno glasovanje za NAJ lepše
– NAJ gostoljubnejše večje mesto,
zdraviliški in turistični kraj.
V tokratni številki Lipovega lista predstavljamo
finaliste tekmovanja Moja dežela – lepa in gostoljubna
2019; kako so se uvrstili v posameznih
kategorijah, bo namreč znano na prireditvi 13.
novembra ob 18. uri v GH Union v Ljubljani, na
Dnevih slovenskega turizma, ki bodo od 11. do
13. novembra.
Častni pokrovitelj projekta s tekmovanjem, ki
pripomore h gostoljubnejšemu sprejemu obiskovalcev
in boljši kakovosti bivanja vseh prebivalcev
Slovenije, je letos predsednik vlade RS
Marjan Šarec.
19
11
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Nominiranci MDLG 2019 v posameznih kategorijah
(zapisani po abecednem redu)
Večja mesta
Koper
Kranj
Velenje
Srednja mesta
Postojna
Ptuj
Slovenj Gradec
Manjša mesta
Črna na Koroškem
Mozirje
Slovenske Konjice
Turistični kraji
Bovec
Izola
Kranjska Gora
Zdraviliški kraji
Podčetrtek
Rogaška Slatina
Zreče
Izletniški kraji
Luče
Mojstrana
Park Škocjanske jame
Kampi
Camping Bled
Kamp Danica Bohinjska Bistrica
Kamp Koren Kobarid
Glampi
Glamping Olimia Adria village
Glamping Sončna dolina Bioterme
Gozdna vasica Theodosius - Vipava
Mladinska prenočišča
Hostel Pekarna Maribor
MCC Hostel Celje
Youth hostel Ars Viva
Mestno jedro
Novo mesto - Glavni trg z okolico
Radovljica
Slovenj Gradec
Vaško jedro
Kamna Gorica
Rateče
Šmarje pri Kopru
Trško jedro
Kanal ob Soči - Trg Kontrada
Mežica
Šentjur - Zgornji trg
Bencinski servisi Petrol
BS Dul AC jug
BS Mengeš Kamniška
BS Planina pri Sevnici
Tematske poti
Krožna pot vojaške zgodovine
Pot kulturne dediščine Žirovnica
Pot močvirskih škratov na Mali plac
Učna pot Škrata Bisera
Lipov list – Oktober 2019
2019 – KOPER – Večje mesto
12
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Kjer 365 dni ni nikomur
dolgčas
Koper je aktivna in zelena celoletna sredozemska destinacija,
kjer se prepletata obmorsko zgodovinsko mesto in zeleno
podeželje. Slovi tudi po bogati kulinarični ponudbi, saj je
dom sočne vrste vinske trte, odličnega oljčnega olja in drugih
domačih dobrot ...
Sredozemsko mesto z bogato zgodovino
Koper je sredozemsko mesto, kjer se bogata zgodovina, ki se je začela
pisati že v srednji bronasti dobi, odlično spaja s številnimi novodobni
doživetji. Je največje mesto slovenske Istre, kjer imata dom
tudi edino slovensko pristanišče in ena od treh slovenskih univerz.
Koper se ponaša tudi z naslovom enega najstarejših mest v Sloveniji,
zato je spoznavanje mesta in njegove okolice za obiskovalce vsakič
znova doživetje. Najbolje in tudi v največji meri so se v mestu ohranili
ostanki beneške kulture, ki je bila tod prisotna kar petsto let, ko je to
območje doživljalo tudi gospodarski in kulturni razcvet.
Obiskovalca na to obdobje spomni denimo veličastna Pretorska palača
na osrednjem mestnem trgu. Slikovita palača je bila nekdanji sedež
mestnih vladarjev, zdaj pa je pomemben protokolarni objekt in
mestna hiša, ki je ena najbolj priljubljenih znamenitosti med obiskovalci
mesta z vseh koncev sveta. Med pomembnejšimi in najbolj obiskanimi
znamenitostmi je tudi koprski Zvonik, s katerega se razprostira
čudovit razgled na mesto in bližnjo okolico. Titov trg obkroža tudi
stolna cerkev Marijinega vnebovzetja, ki spada med največje sakralne
objekte v državi in ki ji daje posebno vrednost veličastna oltarna pala
iz 16. stoletja, ki jo je naslikal sloviti beneški slikar Vittore Carpaccio.
Zeleno koprsko podeželje
Neprecenljivo kulturno dediščino, lokalne tradicionalne običaje in
nepozabna doživetja premore tudi zeleno podeželje Kopra. To je
prepleteno s številnimi tematskimi kolesarskimi in peš potmi, na katerih
lahko obiskovalci pobliže spoznajo istrsko kulturo, kulinariko in
druge turistične znamenitosti. Radovedni obiskovalci si lahko domala
v vsakem naselju ogledajo primere tipičnih istrskih hiš, vodnjakov
in drugih arhitekturnih elementov. Posebno vrednost pa podeželju
dajejo tudi lokalne zbirke in galerije, kot so Hiša Vrešje v Krkavčah,
galerija, posvečena Jožetu Pohlenu v Hrastovljah, hiša od Bardinca v
Loparju in druge.
Foto: Jaka Ivančič
Slikovita kulisa Kopra
Še zlasti zanimiva je za obiskovalce ponudba, združena v produktu
Hrastovlje – doživetje v Istri, ki omogoča celovit ogled kulturnozgodovinskih
zbirk in objektov v vasi ter pokušnjo lokalne gastronomije.
Prav v Hrastovljah najdemo še en izjemen biser kulturne dediščine –
cerkev svete Trojice, v kateri si je mogoče ogledati edinstven primer
stenskih poslikav.
Živahno vzdušje v destinaciji
Destinacija Koper je v zadnjih letih čedalje bolj prepoznana tudi po
živahnem vzdušju in prireditvenem dogajanju vse leto. Mestne ulice
in trgi ter druge slikovite istrske kulise namreč ponujajo prostor vrsti
kulturnih, športnih, kulinaričnih, zabavnih in drugih prireditev.
Septembra se lahko posladkate na največjem mednarodnem festivalu
sladic in sladkih izdelkov Sladka Istra, oktobra lahko pokusite domače
dobrote na Dnevih kmetijstva v slovenski Istri, v zreli jeseni pa
si privoščite mlado vino na tradicionalnem martinovanju.
Z vinom, kulinariko in lokalnimi običaji navdušujeta tudi majska prireditev
Koper na dlani in Praznik refoška in slovenske Istre, ki ga pozno
spomladi tradicionalno prirejajo v Marezigah. Pravo istrsko doživetje
lahko izkusite tudi septembra na prireditvi Vonj po Istri v Krkavčah,
norčavo pustno dogajanje ob morju doživite na Istrskem karnevalu,
pa tudi sredi poletja na Šagri v maškarah v Dekanih. Poleti vas bodo v
živahno dogajanje popeljali tudi različni festivali – glasbeni, zabavni,
športni in kulturni dogodki ob morju in po vaseh.
Decembra vas bo čarobno vzdušje v Kopru zazibalo v praznični čas,
okus praznikov boste začutili na različnih magičnih prireditvah v mestu
in na podeželju, v sklopu praznovanja S Koprom v novo leto pa
boste lahko le streljaj od morja preživeli najdaljšo noč v letu.
Foto: Jaka Ivančič
Največji mednarodni festival sladic in sladkih izdelkov
Sladka Istra
Foto: Matia Scukovt
Razgibano zaledje Kopra (na fotografiji: Socerb)
Lipov list – Oktober 2019
2019 – POSTOJNA – Srednje mesto
Kjer s(m)o torbarji doma
Postojna je poleg čudovitih naravnih znamenitosti in zanimivih
ljudi tudi kraj, poln zgodb in skrivnostnih legend. Že samo
ime Postojna vabi ljudi, da ostanejo pri nas, saj pomeni tudi
»postojáti ali postati«. Ne brez razloga – kot boste kmalu
ugotovili tudi sami …
Slikovit Predjamski grad
Foto: arhiv Občine Postojna
Titov trg
13
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Foto: Ivan Majc
Bi se želeli spočiti? Bi se želeli kaj naučiti? Bi radi doživeli kaj adrenalinskega?
Potem so naši kraji pravšnja destinacija. Z veseljem in odprtih
rok vas pričakujemo s svojo večtisočletno zgodovino, mistiko,
legendami in vrhunsko ponudbo. Izkušnje pa si boste ustvarili sami.
»To je nov svet. To je paradiž!« je vzkliknil Luka Čeč ob odkritju
Postojnske jame davnega leta 1818. In odtlej smo del svetovnih čudes.
V naši destinaciji imamo številna čudesa, ki vas bodo navdušila.
Smo središče krasoslovja, tako da nikakor ne smete zamuditi stalne
razstave Muzej krasa v Notranjskem muzeju Postojna, kjer si lahko
ogledate izvirni zaklad iz Predjamskega gradu. Sprehodite se lahko
po čudovitem Planinskem polju ali starem mestnem jedru Postojne,
kjer domačini radi pravimo, da vsaka hiša in ulica skrivata svojo, prav
posebno zgodbo.
Pri nas lahko odkrivate legende in uživate v različnih aktivnostih
pod zemlji in nad njo, v vodi in zraku. Lahko se podate na pot peš
ali s kolesom in odkrivate neokrnjene gozdove ter bližnje vrhove.
Uživate lahko v opazovanju gozdnih živali, poleti se lahko osvežite
v reki Unici, kamor se ribiški navdušenci vsako leto vračajo na muharjenje.
Podoživite raziskovanje jam na povsem edinstven način v
sklopu jamskega trekinga ali ogleda s čolnom. Tistim, ki ste radi pod
Postojnski mestni park
Foto: Tomaž Penko
oblaki, pa priporočamo sapo jemajoč panoramski polet nad našo
destinacijo.
Postojno in okolico iz leta v leto obišče več turistov, poleg velikega
števila obiskovalcev pa se lahko pohvalimo tudi z izvorno kolekcijo
spominkov, ki jih odlikujejo izvirni, sodobno interpretirani motivi
Predjamskega gradu, Erazma Predjamskega, človeške ribice in zmaja
iz Postojnske jame ter pogumnega pastirčka Jakoba. Gre za nabor
podob, ki so ambasadorji našega območja in obiskovalce pritegnejo
predvsem zaradi privlačnosti lokalnih zgodb. Vsak motiv ima svoj čar
in svojo zgodbo, ki je dokaz, da lahko s ponosom širimo glas o lepotah
naših krajev, našem znanju, ustvarjalnosti in iznajdljivosti.
Foto: Miha Krivic
Pogled tod uhaja tudi proti Nanosu
Ali veste, da smo Postojnčani torbarji?
Že poznate zgodbo o pogumnem pastirčku Jakobu, ki je ukanil
zlobnega zmaja iz Postojnske jame? Kako je to pravzaprav
povezano s tem, da s(m)o Postojnčani torbarji?
Legenda pravi, da je nekoč v Postojnski jami živel grozen zmaj,
ki so se ga vsi bali. Okoliški prebivalci so na pomoč poklicali iznajdljivega
pastirčka Jakoba, ki je zmaja ukanil tako, da mu je
za obrok prinesel z apnom napolnjeno telečjo kožo.
Ko se je pošast po obedu napila vode, jo je razneslo. Domačini
so Jakobu v zahvalo za njegov pogum na začetku vasi postavili
kip, iz ostankov zmajeve kože pa sešili torbo, in vse odtlej naprej
s(m)o Postojnčani znani kot »torbarji«.
Kip, ki so ga pogumnemu pastirčku Jakobu v čast postavili
hvaležni domačini, si lahko ogledate na začetku vasice Šmihel
pod Nanosom.
Lipov list – Oktober 2019
2019 – SLOVENJ GRADEC – Srednje mesto in mestno jedro
14
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Mesto, ki ga svet
prepoznava kot glasnika
miru
Starodavno mesto v kotlini med Pohorjem in Uršljo goro
je slovenski sinonim za kulturno središče, kjer si bogato
izročilo preteklosti podaja roko s sodobnim utripom. Živa
vez s preteklostjo in bogastvom kulturne dediščine je temelj
kulturnega razvoja in osrednja poteza lokalne identitete tudi
v času, ki ga živimo. Podeželsko zaledje je tod ohranilo velik
del starodavne prvinske lepote in v vseh letnih časih mikavna
neokrnjena narava vabi k sprostitvi.
Foto: Tomo Jeseničnik
V idilično odmaknjenem svetu porečja Mislinje je nastala ena najstarejših
bivalnih utrdb na Slovenskem, kjer so v srednjem veku vladali grofje
Andeški. Svoj pečat so v zibelki kulture pustili izjemni ustvarjalci,
med drugim se je likovna tradicija srednjeveških rezbarjev in baročnih
mojstrov pretočila v mednarodno odmevno dejavnost Koroške galerije
likovnih umetnosti. S prireditvami pod pokroviteljstvom Združenih
narodov pa se je mesto uveljavilo daleč onstran meja domovine in
postalo prepoznavno kot mesto miru in mednarodnega sporazumevanja.
Krona teh prizadevanj je listina, s katero je leta 1989 generalni
sekretar OZN Perez de Cuellar Slovenj Gradec uvrstil med častne nosilce
naslova Glasnik miru. Letos praznujemo trideset let od prejema častnega
naslova.
Razgibana turistična ponudba
Turistična ponudba je pestra in raznolika, primerna tako za tiste, ki iščejo
kulturna doživetja, kot za druge, ki želijo svoj prosti čas preživljati v
objemu neokrnjene narave in ob obilici možnosti za športne, rekreacijske
in tudi kulinarične užitke.
Štrekna, kolesarska pot po Mislinjski dolini
Foto: Nika Hölcl Praper
Slikovito mestno jedro
Mestno jedro Slovenj Gradca je ohranilo značilno srednjeveško zasnovo,
kjer so še vidni ostanki nekdanjega mestnega obzidja. V mestnem
središču, ki je še zdaj središče kulturnega življenja, so številne
znamenitosti: Koroška galerija likovnih umetnosti, Koroški pokrajinski
muzej, cerkvi sv. Elizabete in sv. Duha, Muzej skladatelja samospevov
Huga Wolfa, Galerija družine Perger (mojstri medičarske in svečarske
obrti) in graščina Rotenturn. Zgodovino okolja in znane meščane
lahko domačini in turisti spoznajo na unikaten in zabaven način
v sobi pobega ali z njeno pustolovsko nadgradnjo – igro »Unlock«
(Odkleni), ki poteka na prostem.
V okolici mesta lahko najdete številne etnološke zanimivosti ter odlične
možnosti za šport in rekreacijo. V naravo vabijo pestra ponudba
tematskih poti, urejene smučarske proge in številne kolesarske poti
različnih zahtevnosti. Med najbolj obiskanimi je ena izmed infrastrukturno
najbolj urejenih kolesarskih poti v Sloveniji – Štrekna. Pot, ki poteka
po opuščeni železniški trasi, se vije skozi vso Mislinjsko dolino in
se navezuje tudi na Dravsko kolesarsko pot. Letos se je kolesarska pot
s Štrekna busom povezala z Velenjem in Labotom v sosednji Avstriji.
Popotnikom in turistom so na voljo številna prenočišča v dveh hotelih,
mladinskem hotelu, zasebnih apartmajih in na prijetno urejenih
turističnih kmetijah, kjer lahko pokušate tudi pestro kulinarično ponudbo
Koroške.
Slovenj Gradec vsem obiskovalcem ponuja gostoljubno in urejeno
podobo. Poleg številnih priznanj Turistične zveze Slovenije je leta
2015 prejel tudi zlato priznanje v okviru tekmovanja v urejenosti
evropskih mest in vasi Entente Florale.
Vabljeni, da nas obiščete!
Javni zavod SPOTUR – TIC Slovenj Gradec
Glavni trg 24, 2380 Slovenj Gradec
telefon: (02) 881 21 16
e-naslov: tic@slovenjgradec.si
splet: www.turizem-slovenjgradec.si
Lipov list – Oktober 2019
2019 – ČRNA NA KOROŠKEM – Manjše mesto
Čudovit preplet narave
in kulturne krajine
Črna na Koroškem obiskovalcem ponuja številne možnosti
za spoznavanje naravnih lepot, kulturnih in sakralnih
znamenitosti, možnosti za športno-rekreativno udejstvovanje
in obisk tradicionalnih dogodkov.
Središče Črne zaznamujejo Plečnikov spomenik, skala z zavarovano
plezalno potjo in votlino z nagačenim medvedom v parku ter tri muzejske
zbirke – domiselno urejena rudarska zbirka na prostem, etnološka
zbirka in spominska soba sedmih olimpijcev iz Črne.
Priložnosti za aktivno preživljanje prostega časa so na voljo tako ljubiteljem
zimskih radosti kot poletnih avantur – pohodništva, alpinizma,
gorskega kolesarjenja, pa smučanja, teka na smučeh, atletike,
nogometa, tenisa, odbojke, fitnesa na prostem do enega največjih
slovenskih in mednarodnih hribovskih izzivov: K-24.
V okolici Črne so lepo urejeni zaselki in slikovite doline, obdane s
strmimi bregovi in bogatimi gozdovi – Krajinski park Topla z redkimi
živalskimi in rastlinskimi vrstami in pogledom na kralja Matjaža
v skalah Pece, Javorje z najviše ležečim vodnjakom in čudovitim pogledom
na bližnjo Uršljo goro, Koprivna s strmimi bregovi ter cerkvijo
sv. Jakoba in cerkvico sv. Ane s črno Marijo in Ludranski vrh z
Najevsko lipo, do katere vodi pot ob slikovitem potoku Bistra, mimo
Naravnega parka Bistra z urejeno pešpotjo in energetsko točko.
Svojstvena zanimivost je tudi ugasli vulkan Smrekovec, kjer je urejena
interpretacijska točka Unescovega Geoparka Karavanke s prikazom
vulkanske preteklosti tega območja.
V prihodnjem letu pa bo občina Črna na Koroškem v okviru čezmejnega
Interreg projekta NatureGame vzpostavila najdaljšo jeklenico
za spust oziroma zipline v Sloveniji. Ta bo potekal od Navrškega vrha
proti smučišču, kjer bo pod kmetijo Kogelnik pristajalna ploščad.
Najvišja točka adrenalinske atrakcije bo skoraj dvesto metrov nad tlemi,
jeklenica pa bo dolga približno 1200 metrov.
Vabljeni v Črno!
Foto: arhiv Občine Črna
Narava tod ni skoparila z lepotami
Slikovito središče Črne
Pogled na Črno in razgibano pokrajino, ki jo obdaja
Foto: arhiv Občine Črna
15
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Foto: arhiv Občine Črna
Lipov list – Oktober 2019
2019 – MOZIRJE – Manjše mesto
16
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Edinstvena doživetja
v vseh letnih časih
Vrata v zasanjano, neokrnjeno in eno najlepših alpskih dolin na svetu, Zgornjo Savinjsko dolino, odpira očarljiva občina Mozirje.
Sprehodite se po poteh tržanov in prisluhnite zgodbam starih hiš ter se sprostite ob Savinji in raznoliki velneški ponudbi. Mozirju, kjer
so se nekoč vrstili sejmi, zdaj dajeta turistični utrip še zlasti park cvetja Mozirski gaj s prireditvami in smučarski center Golte z zimsko
in poletno ponudbo. Kraj je odlično izhodišče tudi za številne planinske in kolesarske izlete, kjer boste uživali v neokrnjeni naravi in
pogledu na Kamniško-Savinjske Alpe.
Trško jedro
Sprehodite se skozi enega najstarejših trgov na Štajerskem, v starih
zapisih omenjenega kot nekdanji rimski castrum. Krasijo ga zanimive
trške hiše, njegova posebnost pa so klesane klopi in portali iz zelenkastega
vulkanskega tufa. Kot trg je bilo Mozirje prvič omenjeno
že leta 1318.
Apartmaji in wellness Skok – Medena vas
Tik ob Mozirju je na dišečem travniku cvetlic zrasla prava dežela čebelic:
Medena vas. Bivanje v hišicah v obliki satovja ob opazovanju
pridnih čebelic vam bo pričaralo nepozabne počitnice. Hiške Maja,
Vili, Flip in Kasandra niso edinstvene nastanitve le za poletje in pomlad,
ko lahko uživate ob zunanjem bazenu. Tudi v jesenskih in zimskih
mesecih, ko čebelice spijo, si boste lahko pričarali zaseben, romantični
večer v savni in masažni kopeli.
Foto: Bojan Flander/kraji.eu
Foto: Jošt Gantar
Slikovito trško jedro
Apartmaji in wellness Korošec
V mirnem okolju, v objemu gozdov, vas čaka pet lepo urejenih, klimatiziranih
apartmajev v lesenih hišah, kjer lahko uživate v njihovi
ponudbi za dobro počutje – ponujajo štiri različne prostore za individualno
razvajanje s savnami, jacuzziji, masažami in kozmetičnimi
storitvami. Na voljo so jezero za plavanje in vožnjo s čolnom ter ribolov,
najem koles in tekaških smuči, za sproščanje adrenalina pa motorne
sani in spust s katuroc – zorbom.
V mirnem okolju, v objemu gozdov …
Foto: Apartmaji in wellness Korošec
Medena vas – v deželi čebelic
Forest camping Mozirje
Gozdni kamp je urejen v gozdičku ob nabrežju Savinje, kjer lahko uživate
v neokrnjeni naravi in mirni okolici. Je naraven, ekološko naravnan
kamp, ki gostom ob možnosti kampiranja ponuja tudi najem že
postavljenih šotorov in lesenih glamping hišic. Urejen je brez velikega
poseganja v naravno okolje in primeren še zlasti za goste, ki radi
uživajo v neokrnjeni naravi, miru in športu.
Božična bajka
Preživite nepozabne božične trenutke med več kot milijon barvnimi
lučkami, privlačnimi oblikami in pravljičnimi bitji, ki v Mozirskem gaju
vsako leto v adventnem času pričarajo čisto pravo pravljico.
Turistično informacijski center Mozirje
Konec aprila letos smo v Mozirju odprli nov Turistično informacijski
center (TIC), ki je velika pridobitev za nadaljnji razvoj turizma v
Zgornji Savinjski dolini. Novi TIC je umeščen ob krožišču pri avtobusni
postaji in je kot vstopna točka v Zgornjo Savinjsko dolino dragocen
vir informacij o edinstvenih doživetjih, ki jih ponuja destinacija,
za domače in tuje goste.
Lipov list – Oktober 2019
2019 – SLOVENSKE KONJICE – Manjše mesto
Na urbani sprehod
z dušo
17
V Slovenskih Konjicah želimo z doslednim načrtovanjem prometnih ureditev zagotoviti razmere, da bosta hoja in kolesarjenje mogoča
povsod, predvsem pa varna za občane, mladino in obiskovalce. Na Urbanem sprehodu z dušo smo ob letošnjem svetovnem dnevu
turizma predstavljali urbane novosti v našem mestu, za katere verjamemo, da bodo pripomogle k boljši kakovosti življenja lokalnega
prebivalstva in k dobremu počutju obiskovalcev.
Ureditev območja stare tržnice
Ureditev območja stare tržnice je prinesla 25 parkirnih mest, ki vključujejo
tudi parkirišče za avtodom, postajališče za kolesa ter parkirišči
za električna vozila in invalide. Del parkirišča bo urejen kot območje
kratkotrajnega parkiranja. V sklopu projekta bo v jesenskem času poskrbljeno
tudi za zeleno ureditev tega dela mesta.
Ukrepi trajnostne mobilnosti
Občina Slovenske Konjice je za ukrepe trajnostne mobilnosti pridobila
97.184,40 evra evropskih sredstev. V okviru projekta smo uredili
novo pešpot ob Dravinji, obnovili brv čez Dravinjo pri Mlinski ulici,
uredili dva prehoda za pešce, trapezno ploščad na Škalski in postavili
dve kolesarnici.
Vzpostavitev sistema izposoje javnih koles –Kolesce
Postavili smo štiri postaje sistema izposoje javnih koles v mestu
Slovenske Konjice: na avtobusni postaji, pri Gimnaziji, na začetku
Mizarske ulice in ob vstopu v poslovno cono LIP. Postaje bodo omogočale
priklop šestih javnih koles, od tega bodo štiri stojala namenjena
klasičnim kolesom, dve pa električnim. Zaradi omogočanja neprekinjenega
polnjenja koles bo imela vsaka postaja svoj priključek na
električno omrežje. Električna kolesa omogočajo do 70 kilometrov
vožnje. Za najem kolesa se je treba prijaviti in plačati 10 ali 20 evrov
letne naročnine. Ta omogoča pol ure vožnje na dan, daljši najem pa
Projekt Kolesce – vzpostavitev sistema izposoje javnih koles
Foto: arhiv Občine Slovenske Konjice
Prostori prenovljenega TIC
se doplača. Navodila za izposojo so na terminalih, dobiti pa jih je mogoče
tudi v pisarni na avtobusni postaji. V pomoč je tudi 24-urni klicni
center.
Za projekt Kolesce je občina pridobila 65.672,80 evra evropskih sredstev.
Celotna vrednost projekta znaša okoli 100.000 evrov.
Za projekt smo se odločili, da bi izboljšali potovalne navade pri vsakodnevnih
opravilih ter promovirali in spodbujali razvoj kolesarjenja.
To naj prevzame pomemben del dnevnih potovanj in zagotovi dodatno
turistično ponudbo. Predvidena je povezava s sosednjo občino
Zreče ter v prihodnje tudi z občinami Šentjur, Štore, Vojnik in
Dobrna. Javno komunalno podjetje Slovenske Konjice, d.o.o., pa je
ob sistemu izposoje na avtobusni postaji v okviru projekta Navdih
trajnosti postavilo še pitnik.
TIC v novi podobi
Občina Slovenske Konjice je v začetku letošnjega leta pristopila k celoviti
prenovi obstoječih prostorov Turistično informacijskega centra
Slovenske Konjice na Starem trgu 27. TIC Slovenske Konjice je sodoben
turistično-informacijski center, kjer najdete prodajalno lokalnih
spominkov in izdelkov, promocijsko gradivo iz vse Slovenije, prodajno
mesto Eventim in Mojekarte.si, izposojevalnico e-koles in izpostavo
Turistične destinacije Rogla-Pohorje. Zaposleni na TIC pripravljajo
predloge izletov in turističnih programov, zagotavljamo informacije o
dogajanju v lokalnem okolju in širše ter svetujejo o široki paleti možnosti
aktivnega preživljanja prostega časa. Več o TIC in lokalni turistični
ponudbi lahko preberete na spletni strani http://tic.konjice.si.
Dobrodošli v Slovenskih Konjicah, v objemu žlahtnih zgodb!
Lipov list – Oktober 2019
2019 – IZOLA – Turistični kraj
18
Mesto raznovrstnih
doživetij
Slovenija – prva država, ki je postala zelena destinacija sveta,
leži v osrčju Evrope: na stičišču Alp, Sredozemlja, Krasa in
panonskega sveta. V enem od štirih svetov, v obmorskem
Sredozemlju, se z bujno vegetacijo ponaša Istra – dežela,
ki očara z edinstvenim prepletom zanimivosti iz rimskega,
srednjeveškega in beneškega obdobja ter z lepotami naravnega
okolja: zelenimi gričevnatimi pobočji in modrino Jadranskega
morja. Nekje na sredini te 46 kilometrov dolge obale pa leži
majhno obmorsko mesto z bogato zgodovino, ki so jo spisali
ribištvo in valovi.
Izola, mesto z zgodovino, ki so jo spisali ribištvo in valovi
Foto: Jaka Ivančič
Foto: Jaka Ivančič
Izola je bila nekoč otok v Jadranskem morju; njena edinstvenost je še
zdaj povezana z morjem in ribištvom. Še zlasti pa so zanjo značilni raznolike
plaže, vino, vodne aktivnosti in prireditve, povezane s tradicijo,
in darovi zaledja.
V Izoli se na petih kilometrih razprostira kar osem različnih plaž, ki jih
lahko med drugim spoznavate s supom. Na območju nekdanje obalne
ceste med Izolo in Koprom nastaja največja plaža v slovenski Istri,
ki je s pogledom na širno morje idealna tudi za kolesarjenje, rolkanje,
kotalkanje in sprehajanje.
V tem nekdanjem ribiškem mestecu boste lahko peš ali s kolesom
odkrivali zgodbe o morski in pomorski dediščini, pokušali dobrote istrske
zemlje in morja ali se samo sproščali ob vonju po soli in pogledu
na jesenske barve izolskega podeželja. Izola namreč poleg odlične
kulinarike, kulturnih znamenitosti in pestrih dogodkov ponuja
tudi številne možnosti za aktivno preživljanje prostega časa. Posebna
vrsta aktivnega doživetja so potopi v Arheološkem parku Simonov
Izola je znana po odlični kulinariki
Foto: Jaka Ivančič
Nekdanja obalna cesta je zdaj priljubljena tudi med kolesarji
zaliv. Na območju parka je namreč pod morsko gladino nekdanje pristanišče,
ki ga je mogoče obiskati v družbi potapljačev.
Če bi se radi pobliže seznanili z izolsko kulturno dediščino, povezano
z morjem, svetujemo obisk Izolane – hiše morja. V izolskem muzeju
se lahko preizkusite tudi v lovljenju rib in spoznate favno Jadranskega
morja. Na sprehodu po mestu lahko v izolskem mandraču občudujete
obnovljene stare barke, posebna znamenitost pa je barka Biser
v Simonovem zalivu – edina ohranjena lesenjača iz ribiške flote nekdanjega
Delamarisa.
Celoletno prireditveno dogajanje nas popelje skozi tradicionalne kulturne,
športne in kulinarične dogodke. Lokalni gostinci so vključeni v
pobudo Kilometer nič, kar pomeni, da na krožniku vedno dobite pristne
jedi iz lokalnih, svežih in zdravih sestavin, pripravljenih po tradicionalnih
lokalnih receptih.
Izola je mesto, ki ga je treba spoznati, in ko ga človek spozna, ga zlahka
vzljubi. Staro mestno jedro z ozkimi ulicami, obrtniškimi delavnicami
in galerijami daje občutek domačnosti, razgiban obmorski pas
s plažami navdihuje tudi najzahtevnejše obiskovalce, v zaledju se pogled
ustavi na skrbno obdelanih vinogradih in oljčnikih in končno zaobjame
prostranstvo morja. Vsakdo, ki obišče Izolo, naj si vzame čas,
da začuti njeno dušo. Vse drugo bo odkril spotoma. Velika večina obiskovalcev
se še kdaj vrne. Delali bomo na tem, da bo Izola tak sloves
ohranila tudi v prihodnje.
Lipov list – Oktober 2019
2019 – KRANJSKA GORA – Turistični kraj
Kjer se avantura začne
19
Zeleni gozdovi, slikovita prostrana polja in v ozadju gorski
pejsaži predstavljajo srce Zgornjesavske doline: Kranjsko Goro.
Oaza narave, kjer si lahko spočijete telo in duha. Možnosti za
doživetja je na pretek ...
Tisti, ki radi aktivno preživljate svoje počitnice, se lahko povzpnete
na katerega od gorskih vršacev, ki obdajajo Kranjsko Goro in njeno
okolico.
Za raziskovanje na dveh kolesih si lahko izposodite kolo in se po urejenih
stezah odpravite na avanturo v Italijo in vse do Avstrije.
Če imate radi občutek adrenalina, se lahko spustite po jeklenici z velikanke
bratov Gorišek v Nordijskem centru v Planici in se za trenutek
prepustite občutkom naših orlov, ki letijo kot ptiči proti izteku
skakalnice.
Tisti, ki počitnice raje preživljate v miru, se lahko podate na odkrivanje
naravne in kulturne dediščine naših krajev. Med raziskovanjem se
lahko ustavite na Zelencih, smaragdno zelena barva vode je očarala
številne. »Ne poznam v Evropi nič lepšega!« je o Zelencih zapisal Sir
Davy Humphry.
Obiščete lahko muzeje in se seznanite z zanimivo preteklostjo krajev,
ki jih raziskujete. V planinskem muzeju v Mojstrani vas bo sprejel
Požganc. Zgodbe triglavskega gorskega vodnika, ki je veljal za desno
roko Jakoba Aljaža, vas bodo zabavale, skoznje pa boste spoznali tudi
vsakdan preprostega človeka, ki se je za boljše življenje preživljal kot
vodnik po triglavskem pogorju.
Ko se Kranjska Gora ogrne v belo, ko sneg pokrije poljane in strehe
hiš ... Takrat zaživi v svojem polnem sijaju. Spustite se po zasneženi
vitranški strmini, kot to vsako zimo počnejo najboljši alpski smučarji
sveta. Svežega gorskega zraka se lahko nadihate medtem, ko
vaše smuči režejo sneg na kateri od skrbno urejenih tekaških poti. Za
ljubitelje smučarskega teka so urejene tekaške proge v vsej dolini, s
smučmi se lahko podate tudi v Italijo. Julijske Alpe pozimi ponujajo
odlične terene za vzpone in spuste s turnimi smučmi, ki vam bodo v
hladnih dneh pognali kri po žilah in povišali utrip srca. Navdušence
nad lednim plezanjem v Gozdu Martuljku čaka Lucifer, znameniti
slap, ki je pozimi adrenalinska poslastica Zgornjesavske doline, lahko
pa se preizkusite na zaledenelih slapovih v soteski Mlačca.
Kranjska Gora se bo kmalu ogrnila v belo ...
Foto: arhiv Turizem Kranjska Gora
Ko mrak leže na dolino, se lahko v soju bakel odpravite na sprehod
v dolino Tamar, v koči spijete topel čaj in se pogrejete ob zapečku
kmečke peči. S sanmi se z otroško igrivostjo spustite po zasneženih
stezah proti vasici Gozd Martuljek. V adventnem času vas v Alpski vasici
v osrčju Kranjske Gore pričaka toplo ognjišče, na stojnicah diši po
cimetu in kuhanem vinu. Ob zvokih prijetnih melodij vam bo zaigralo
srce in spet boste začutili tisto otroško veselje in nestrpno pričakovanje
prazničnih dni. V prijetnem zavetju alpskih hišic vas čakajo domači
obrtniki s ponudbo doma narejenih izdelkov, ki jih lahko kupite
za svoje najdražje. Preživite praznični čas pri nas!
Foto: Jošt Gantar
Mojstrana v spomladanskem razcvetu
Foto: arhiv Turizem Kranjska Gora
Zima ponuja obilje možnosti za ljubitelje aktivnih počitnic
V adventnem času vabi Alpska vasica
Foto: arhiv Turizem Kranjska Gora
Lipov list – Oktober 2019
2019 – PODČETRTEK – Zdraviliški kraj
2019 – ROGAŠKA SLATINA – Zdraviliški kraj
Zelena oaza miru
in zdravja
Postajališče za avtodome
Rogaška Slatina, ki že stoletja slovi po vrelcih zdravja, namenja
posebno pozornost trajnostnemu turizmu; tako je tudi dobila
zlati znak Slovenia Green Destination. Na eni najpomembnejših
turističnih borz na svetu ITB Berlin je letos prejela priznanje
za uvrstitev med petindvajset najboljših destinacij v Evropi na
področju odgovornega turizma in trajnostnih praks v okviru
priznanj Sustainable Top 100 Destinations.
Zdravilni učinki mineralne vode, ki jih dopolnjujeta strokovno znanje
in prijazna turistična ponudba, so ključni razlogi za zadovoljne goste
z vsega sveta, ki se radi vračajo v to edinstveno turistično destinacijo.
Njen bliskoviti razvoj je že zdavnaj spodbudila mineralna voda Donat
Mg, zdaj pa slovi po številnih možnostih za aktivno in prijetno preživljanje
časa. Njeno priljubljenost krepijo tudi možnosti za srečevanje
in spoznavanje ljudi, ki jih druži želja po kakovostnem, zdravem in
sproščajočem oddihu.
Rogaška Slatina slovi po izjemno urejenih javnih površinah, sprehajalnih
poteh, kolesarskih stezah in kakovostni infrastrukturni ureditvi,
ki zagotavlja večjo prometno varnost. Letos so v kraju uredili tudi tri
manjša krožišča. Vse to odraža odnos občine do prebivalcev in obiskovalcev,
ki so v Rogaški Slatini vedno in povsod dobrodošli.
Foto: arhiv Občine Rogaška Slatina Foto: arhiv Občine Rogaška Slatina
Otroško igrišče v bližini muzeja Anin dvor
21
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Ukrepi za trajnostno mobilnost
Trajnostna mobilnost je v kraju prednostna naloga. Med številnimi
ukrepi za njeno uresničevanje sta na primer parkirišče za avtodome,
ki vključuje še polnilno mesto za električna vozila, in sistem
Foto: arhiv Občine Rogaška Slatina
Rogaška Slatina slovi po vrelcih zdravja že stoletja
avtomatizirane izposoje koles na treh postajah z navadnimi in električnimi
kolesi. Zelo pomembna pridobitev je osrednje otroško igrišče
v neposredni bližini muzeja Anin dvor, kjer so na ogled steklarska,
grafična, domoznanska, parkovna in vodna zbirka. V načrtu je
gradnja Naravovarstvenega centra Sotla, kjer bosta vsebina območja
in pomen ohranjanja biotske raznovrstnosti, varovanja in sonaravnega
oziroma trajnostnega upravljanja okolja, ki zajema tudi območje
Natura 2000, predstavljena tudi širše.
Kraj, ki od nekdaj ponuja »nekaj več«
Rogaška Slatina je bila že od nekdaj kraj, ki je obiskovalcem ponudil
»nekaj več«. Ob široki paleti zdravstveno-medicinskih programov in
programov za dobro počutje (velnes) ponuja velik nabor kulturnih
dogodkov, od koncertov različnih glasbenih zvrsti do umetniških razstav
in drugih. Med njimi so tradicionalni dogodki: Anin festival (poletni
glasbeni in umetniški dogodki v idiličnem ambientu zdraviliškega
parka), kulinarični festivali, Festival Pranger (srečanje pesnikov in
literatov), elitni Anin ples, zimska popestritev Kristalna vas (decembrska
praznična ponudba z bogatim kulturnim program za odrasle in
naše najmlajše) ...
Obiščite nas in skupaj z nami odkrijte slat'nske vrelce, spoznajte dolgoletno
tradicijo steklarstva, prepustite se kulinaričnim užitkom
in žlahtni kapljici, oglejte si edinstveno zbirko kaktusov v tem delu
Evrope, spoznajte zgodovino in privlačnosti Rogaške Slatine z obiskom
zbirk na Aninem dvoru, doživite kulturo!
Rogaška Slatina stoji na tradiciji. Skupaj z njo stopa po poti sodobnosti
in trajnosti na vseh področjih.
Lipov list – Oktober 2019
2019 – ZREČE – Zdraviliški kraj
POT MED KROŠNJAMI POHORJE
in skrita zgodba Skomarja
Si želite izvesti popoln izlet? Združite NOVO atrakcijo
na Rogli: Pot med krošnjami Pohorje in začutite
utrip Pohorja z obiskom Skomarske hiše
– s kosilom Okusi Rogle, jasno.
1. Navdihujoče doživetje med krošnjami
Na Rogli v srcu mogočnih pohorskih gozdov vas pričakuje NOVO nepozabno doživetje Pot med krošnjami Pohorje na Rogli:
• 37 metrov visoki opazovalni stolp,
• 1043 metrov dolga sprehajalna pot na do 20 metrov višine,
• številne poučne in adrenalinske postaje,
• 363 dni na leto (z izjemo 1. novembra in 24. decembra).
2. Skrita zgodba Skomarja
Obiščite Skomarsko hišo: najpomembnejši kulturni spomenik na tem območju v vasi Skomarje, eni najvišje ležečih
slovenskih vasi s še vedno prevladujočim kmečkim prebivalstvom. Skomarsko hišo s pozno srednjeveško dimnico in črno
kuhinjo dopolnjuje cerkev sv. Lamberta in Vodovnikova zbirka.
3. Kosilo Okusi Rogle
Po dveh tako edinstvenih doživetjih postanete tudi kar malo lačni, mar ne? V Turistični destinaciji Rogla‒Pohorje poskrbimo
tudi za lačne in žejne. Okusno kosilo (juha, glavna jed, solata in sladica) vam bo pripravil eden od destinacijskih gostinskih
ponudnikov, katerega jedi se ponašajo tudi z blagovno znamko Okusi Rogle.
Zberite najmanj 15 odraslih oseb in se oglasite v prelepih koncih Turistične destinacije Rogla–Pohorje.
Izlet Pot med krošnjami Pohorje + skrita zgodba Skomarja + kosilo Okusi Rogle: že od 30,50 € na osebo.
Kontakt:
tic.zrece.lto@siol.net
T. 00386 (0)3 7590470
M. 00386 (0)41 720 330
www. destinacija-rogla.si
2019 – LUČE– Izletniški kraj
Prijetno gnezdece
sredi gora
Luče, značilna alpska vasica, ležijo ob sotočju rek Savinje in
Lučnice v zgornjem delu Savinjske doline. So središče občine,
ki obsega skoraj 110 kvadratnih kilometrov hribovitega in
goratega sveta vzhodnega dela Kamniško-Savinjskih Alp. Letos
so se Luče kot drugi slovenski kraj vključile v mednarodno
mrežo Gorniške vasi (Bergsteigerdörfer), ki združuje alpske
kraje, te pa svoj turizem razvijajo na temeljih gorniške tradicije,
predvsem osnovnih gorniških dejavnosti brez velike turistične
infrastrukture in s trajnostnim pristopom.
Foto: arhiv Občine Luče
Ledena dvorana Snežne jame
dostopni vrhovi z višinami blizu 2000 metrov. Zaradi številnih smučljivih
pobočij je Dleskovška planota čedalje bolj priljubljena med turnimi
smučarji.
Južni del občine Luče končuje gozdnat gorski greben, katerega najvišji
vrh je 1557 metrov visoki Rogatec. Iz tega pogorja so najlepši panoramski
razgledi na ves greben Kamniško-Savinjskih Alp. Ob vznožju
Rogatca je zanimiv tristopenjski slap Cuc, ki je priljubljen tudi za kanjoning
oziroma soteskanje.
Ob ugodnih snežnih razmerah je v Lučah veliko možnosti za zimsko
rekreacijo. V visokogorju so ugodne razmere za zimske vzpone in turno
smučanje. V dolini je manjše smučišče z nizkovrvno vlečnico, kjer
je mogoča tudi nočna smuka. Poleg smučišča je urejena še krajša tekaška
proga.
Foto: arhiv Občine Luče
23
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Reka Savinja z Raduho v ozadju
Luče so odlično izhodišče za pohodniške izlete, planinske vzpone in
gorskokolesarske ture. Krajino predstavlja hribovit in gorat svet z vmesnimi
dolinami ob Savinji, Lučnici in Lučki Beli z značilnostmi alpskega,
kraškega in predalpsko silikatnega porekla. Skoraj polovica površine
občine je uvrščena v naravovarstveno območje Nature 2000.
Slikovit gorski svet
Severno od vasi se vzpenja gora Raduha, ki je med najbolj obiskanimi
okoliškimi vrhovi. Znana je po pestri alpski vegetaciji, zaradi odmaknjene
lege pa ponuja prostran razgled. Na Raduho vodi več različno
zahtevnih markiranih poti. Pozimi je z 2062 metrov visokega vrha mogoča
lepa turna smuka na sončno planino Loka, kjer stoji planinska
postojanka. Na jugozahodnem pobočju Raduhe je na nadmorski višini
1556 metrov Snežna jama, najviše ležeča turistična jama v Sloveniji.
Posebnosti jame so večni led v vhodni Ledeni dvorani, velika količina
jamskega mleka – malgonita in bogato kapniško okrasje. Vodene
oglede v spremstvu izkušenih jamarjev imajo v poletnih mesecih.
Na zahodni strani Luč se dviga Dleskovška planota, visokogorska kraška
planota, ki se razprostira med dolinami Lučke Bele, Podvolovljeka
in Robanovega kota. Tu se je takoj po naselitvi razvilo planinsko pašništvo,
ki je vitalno še dandanes. Značilnost planote so kopasti, lahko
Savinja – ena najlepših slovenskih rek
Poleg številnih planinskih poti je v bližnji okolici vasi več lažjih sprehajalnih
in pohodniških poti, primernih za manj usposobljene pohodnike.
Razgiban teren, prepreden z gozdnimi cestami in kolovozi, je
kot nalašč za nekoliko zahtevnejše gorskokolesarske ture. Raznolika je
tudi ponudba vodnih doživetij. Reka Savinja spada med najlepše slovenske
reke in je privlačna še zlasti za ljubitelje muharjenja. Njen izraziti
alpski značaj v zgornjem toku omogoča adrenalinske spuste z rafti
ali kajaki, v vročih poletnih dneh pa je ravno pravšnja za kopanje in
osvežitev.
Odlična lokalna kulinarika
Zanimiva ponudba nastanitev bo zadovoljila različne želje in okuse.
Pomemben del turistične ponudbe je tudi lokalna kulinarika, kjer prevladujejo
domače kmečke jedi iz žit in mleka ter različni suhomesnati
izdelki. Od teh je najbolj znan zgornjesavinjski želodec, ki je geografsko
zaščitena specialiteta.
Foto: arhiv Občine Luče
Pogled na Luče in njihovo razgibano okolico
Lipov list – Oktober 2019
2019 – PARK ŠKOCJANSKE JAME – Izletniški kraj
24
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Pravljični svet,
ki jeseni najlepše zažari
V Park Škocjanske jame vas vabimo, da ga doživite, ko nanj sije
toplo jesensko sonce, in čeprav je podzemni svet lep v vsakem
letnem času, je prav jesen tisti čas, ko narava nad jamami
pokaže vse svoje barve v najlepši luči.
Obisk podzemnega raja
Škocjanske jame zavzemajo med jamami v Sloveniji in tudi v svetu
posebno mesto. Da so edinstvene, nam pove tudi to, da so že več kot
trideset let vpisane na Unescov seznam svetovne dediščine. To želimo
ohranjati, zato skrbno pazimo nanjo.
Vsak dan in ob vsakem vremenu vas bodo v Parku Škocjanske jame
pričakali izkušeni vodniki, ki vas bodo popeljali v tukajšnje slikovito
podzemlje. Šumenje reke Reke in veličastni naravni most, ki se pne
nad njo, popeljeta obiskovalce v drugačen, pravljični svet.
Foto: Borut Lozej/arhiv PŠJ
Za pohodnike in kolesarje
V Parku Škocjanske jame se lahko tudi sprehodite po Učni poti
Škocjan, ki se lahko pohvali s priznanjem za najboljšo tematsko pot
v Sloveniji. Park je odlično izhodišče za nadaljnje raziskovanje Krasa
in Brkinov ter pravi raj za kolesarje, ki radi raziskujejo manj znane poti.
Foto: Borut Lozej/arhiv PŠJ
Veličastje podzemnega sveta
Po njih nas popelje tudi nov kolesarski zemljevid. In jesen je čas ravno
pravšnjega vremena za kolesarjenje.
Če vas zanima še več ...
Če vas o Škocjanskih jamah in njihovi okolici zanima še več, ste vabljeni
na ogled muzejskih zbirk ali na obisk informacijske točke v sprejemnem
središču parka. Jesen in zima pa sta tudi letna časa, ko so obiskovalcem
na voljo različne ugodnosti in nižje cene.
Ko se park odene v jesenske barve
Park Škocjanske jame, Slovenija
Škocjan 2, 6215 Divača
telefon: (05) 708 21 10, (05) 708 21 04
e-naslov: psj.info@psj.gov.si
splet: www.park-skocjanske-jame.si
Lipov list – Oktober 2019
2019 – KAMP DANICA – Kamp
Pustolovščina v naravi za družine, starejše in mlajše,
pustolovce in tiste, ki iščejo oddih – v Kampu Danica
ste preko celega leta dobrodošli prav vsi!
Kamp Danica, Triglavska cesta 60, 4264 Bohinjska Bistrica, Slovenija
t: + 386 (0) 4 572 10 55, + 386 (0) 4 572 17 02, e: info@camp-danica.si
Bohinj Camp Danica, www.camp-danica.si
2019 – GLAMPING SONČNA DOLINA BIOTERME – Glamping
26
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Največje razkošje je
narava sama
Glamping resort Glamping Sončna dolina Bioterme leži v bližini
štirizvezdičnega hotela Bioterme in njegovega termalnega
parka. Kot zaokrožena samostojna enota svojim gostom ponuja
zasebnost, obenem pa možnost uporabe gostinskih, kopaliških
in velneških storitev v hotelu Bioterme in termalnem parku.
Ležeč na sončnem pobočju kraja Mala Nedelja se glamping elegantno
staplja z okoliško naravo, s čimer gostom ponuja popoln užitek
prostranosti gozdov, travnikov in vinskih trt, zaokrožen z mirom in tišino;
obenem pa zgolj petnajst kilometrov oddaljeni Ljutomer zadosti
vsem morebitnim potrebam po mestnem utripu.
Glamping Sončna dolina Bioterme obsega dvaindvajset glamping vil
in enajst glamping šotorov, ki lahko sprejmejo od enega do največ
šest gostov. Vse glamping enote so elegantno opremljene in zagotavljajo
udobno bivanje, obenem pa ohranjajo pristno izkušnjo kampiranja.
»Glamurozno« noto zagotavlja možnost uporabe lesene kadi z
geotermalno vodo na terasi nekaterih enot glamping vil.
Šotori so sezonske narave (odprti so od aprila do oktobra), vile pa so
na voljo vse dni v letu.
V sklopu Glampinga Sončna dolina Bioterme je na voljo tudi biološki
plavalni bazen, ki še dodatno oplemeniti ekološko obarvano zgodbo.
Glamping Sončna dolina Bioterme je idealna izbira za preživljanje
prostega časa z družino, romantični oddih v dvoje in sproščanje telesa
ter duha – kadar koli, ko začutite potrebo po tem.
Gostom glampinga je na voljo tudi ponudba hotela Bioterme in termalnega
parka – gostinske storitve, notranji in zunanji bazeni s termalno
vodo, fitnes in svet savn s petimi različnimi savnami, pa tudi
vse druge velneške storitve (za doplačilo).
Glamping Sončna dolina Bioterme je edinstven zaradi lege v neokrnjeni
naravi, obenem pa obiskovalcem zagotavlja popolno izkušnjo
z dodatno ponudbo hotelskih in kopaliških storitev.
Glamping vile in šotori so različno veliki (big, medium in small – veliki,
srednje veliki in majhni) in tako omogočajo gostom izbiro po
lastnih željah. Enote z oznako »big« sprejmejo od pet do šest oseb
(dve spalnici z zakonskim ležiščem, spalnica s pogradom), »medium«
od tri do štiri goste (spalnica z zakonskim ležiščem in spalnica
z dvema ležiščema), enote z oznako »small« pa so namenjene enemu
ali dvema gostoma (spalnica z zakonskim ležiščem). Vsaka enota
ima svojo kuhinjo, kopalnico in prostorno teraso z vrtnim pohištvom.
Posamezne enote imajo na terasi tudi leseno kad s termalno vodo.
Užitek v prepletu narave, miru in udobja je zagotovljen.
Vabljeni v Glamping Sončna dolina Bioterme, na nepozaben oddih v
objemu neokrnjene prleške narave.
Več: www.bioterme.si
Foto: arhiv Glamping Sončna dolina Bioterme
C
M
Y
CM
MY
CY
CMY
K
Lipov list – Oktober 2019
2019 – YOUTH HOSTEL ARS VIVA – Mladinsko prenočišče
Zavod za kulturno integracijo
in socializacijo družbenih skupin
www.arsviva.si
YOUTH HOSTEL ARS VIVA - NEBESA POD SNEŽNIKOM
Lokacija na podeželju
Youth hostel ARS VIVA stoji v občini Loška dolina na Notranjskem,
natančneje v vasi Podcerkev. Tam nekje za Cerkniškim jezerom med
Snežnikom, Racno goro in Bloško planoto leži naša dežela. Tu človek ni otrok
samo svojih staršev, ampak tudi pokrajine, ki mu daje dom, in podnebja, ki
mu čisto po svoje meša zračne tokove in mu zastira ter odstira sonce.
Prijaznost in udobje
Podcerkev
Podcerkev
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Hostel je odprt od januarja 2017 in deluje v okviru zavoda z istim
imenom. Ponujamo vam prijaznost, domačnost in urejene sobe, kjer si
boste lahko po lepo preživetem dnevu odpočili in si nabrali moči za nova
doživetja. Na razpolago imamo apartma s 14 ležišči in hostel z 29 ležišči.
Lahko izbirate med sobami s kopalnico, sobami s skupno kopalnico in dormiji.
Na voljo so dvorana za izobraževanje in druženje, letno gledališče, dnevni bar
in galerija z recepcijo. Gradimo pa še pokrit bazen in restavracijo.
dolina
Loška
Inovativnost in ekološka usmerjenost
Hostel se zavzema za izpolnjevanje najstrožjih eko standardov, ki so usmerjeni v
inovativnost, človeka in naravo. Želja in ambicija hostla sta, da s svojim poslovanjem
in delovanjem pripomore k razvoju regije ter ljudi navadi na bolj zdravo in
ekološko usmerjeno delovanje.
Dejavnosti
Ponujamo vam možnost za različna praznovanja, različna
izobraževanja in poučne delavnice. Poleg druženja in uživanja v miru
svoje cilje uresničujemo s pogovori, organiziranjem kulturnih
prireditev, izletov in ponujamo nepozabno izkušnjo podeželja.
YOUT HOSTEL ARS VIVA,
Podcerkev 24 - 1386 Stari trg pri Ložu - Slovenija
tel: (386) (0)5 991 50 58
mob: (386) (0)41 741 750
email: youthostel.arsviva@gmail.com
Lipov list – Oktober 2019
web: http://www.youth-hostel-ars-viva.si
2019 – NOVO MESTO – Mestno jedro
28
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Prenovljeni Glavni trg –
ne samo največji, tudi
najlepši
Zaščitni znak Novega mesta je okljuk reke Krke, ki je bil
poseljen že v železnodobnih časih, skozi stoletja pa se je razvil
v mestno središče. Novomeški Glavni trg tako velja za največji
srednjeveški trg v Sloveniji, domačini pa radi dodajo, da je po
prenovi tudi najlepši. Po novem je namreč po vzoru sodobnih
urbanih metropol namenjen samo pešcem in kolesarjem, kar
ponuja tudi izjemno kuliso za številne prireditve.
Na prenovljenem Glavnem trgu še naprej izstopajo znameniti
Kettejev vodnjak, prepoznavni arkadni hodniki in granitne kocke, postavljene
po vzorcu starodavnega tlakovanja iz 16. stoletja, ki so ga
odkrili med arheološkimi izkopavanji v sklopu prenove. In prav arheologija
je gotovo paradni konj kulturne dediščine Novega mesta,
zato ni čudno, da mu pravijo tudi mesto situl. Na bogatih in svetovno
znanih novomeških najdiščih so arheologi odkrili šestnajst situl – bronastih
posod, velikokrat okrašenih z mitskimi prizori, ki pričajo o rojevanju
evropske civilizacije v naših krajih v železni dobi. Arheološke
zbirke so na ogled v bližnjem Dolenjskem muzeju, kjer med drugim
hranijo tudi izjemno zbirko jantarnih izdelkov, ljubitelje novejše zgodovine
pa bo gotovo pritegnila razstava, posvečena enemu najbolj
znanih Novomeščanov – olimpioniku Leonu Štuklju.
V železni dobi so na območju Novega mesta živeli ustvarjalci situlske
umetnosti in spretni steklarji, v novejšem času pa so mesto in
njegova zelena okolica navdihovali številne likovne, literarne in druge
umetnike. Slikar Božidar Jakac je mestu podaril zbirko likovnih del,
upodobitev mesta in krajine, ki so na ogled v Jakčevem domu. V mestu
lahko poiščete točke njegovih razgledov na vedute.
Nepogrešljiv del teh silhuet je tudi Kapitelj s stolno cerkvijo svetega
Miklavža, ki se ponaša z oltarno sliko slavnega Benečana
Tintoretta. Pod Kapitljem se razprostira živopisna ulica Breg, ki je
nastala na obronkih srednjeveškega obzidja, vklesanega v skalo
nad reko Krko.
S slikovitim vrtom nad Krko se ponaša tudi frančiškanski samostan s
knjižnico iz 15. stoletja z okoli 21.000 knjigami, med katerimi so tudi
izjemno dragoceni primerki. Najstarejša knjiga je stara šeststo let, najdebelejša
tehta deset kilogramov, na polici pa se med drugim bohotijo
tudi originali Slave vojvodine Kranjske.
V neposredni bližini sta tudi dva mestna gozdova, Ragov log in
Portovald, ki sta po brvi dostopna neposredno iz mestnega jedra.
Urejena sprehajališča ob reki Krki in v mestnih gozdovih, v neposredni
bližini mestnega središča, vključno s čudovitim Kettejevim drevoredom,
ki vodi na arheološko bogati grič Marof in ponuja veličasten
pogled na novomeško veduto in Gorjance, navdušijo obiskovalce. V
poletnih mesecih je reka Krka primerna tudi za kopanje in za številne
druge aktivnosti.
Foto: Boštjan Pucelj Foto: Peter Žunič Fabjančič
Reka Krka daje Novemu mestu poseben pečat
Poleg junijskega Praznika situl vas v dolenjsko prestolnico vabijo poletni
festivali, kot so festival klasične glasbe Sem glasba, sem mesto,
festival Fotopub ter festival in delavnica mladih jazz glasbenikov
Jazzinty. Reko, ki objema mesto, lahko na drugačen način doživite
na Noči na Krki. Športni spektakel vsako leto gledalcem pripravijo tekači
na polmaratonu in kolesarji na Dirki po Sloveniji, ki se tradicionalno
konča s šprintom po granitnih kockah Glavnega trga, pa tudi
pogumni tekmovalci prireditve Skoki v Krko, ki se v reko odrivajo s
Kandijskega mostu, z enajstih metrov nad gladino. Kulinarične užitke
nekajkrat na leto prinaša Odprta kuhna, novembra boste tu uživali
na Dolenjskem martinovanju, zimo pa bo polepšal novomeški
Veseli december.
Glavni trg je izjemna kulisa za prireditve
Lipov list – Oktober 2019
2019 – RADOVLJICA – Mestno jedro
Vabljeni na kulinarično
obarvan jesenski izlet!
Radovljica velja za eno najlepših mestnih jeder v Sloveniji.
Na pomolu nad reko Savo, od koder se odpirajo čudoviti
pogledi na Julijce in Karavanke, se je okrog cerkve in manjšega
Ortenburškega gradu začel v 13. stoletju razvijati trg. Najpozneje
leta 1510 je postal mesto in dobil obzidje z obrambnimi stolpi,
ob vhodu pa so skopali obrambni jarek. Ta se je ohranil do
zdajšnjih dni in je edini ohranjeni mestni jarek v Sloveniji.
Foto: Miran Kambič
29
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Razvojni vrh je mesto doseglo v 16. stoletju. Še zdaj lahko na
Linhartovem trgu občudujete hiše iz 16. in 17. stoletja, mogočna graščina,
ki se je v stoletjih razvila iz prvotnega Ortenburškega gradu, pa
nosi podobo baroka. Hiše ob Linhartovem trgu niso zanimive le zaradi
slikovitih in lepo urejenih pročelij, temveč predvsem zaradi bogatih
vsebin, ki jih ponujajo obiskovalcem. Skorajda vsaka hiša govori
svojo zgodbo – bodisi skozi obrti, trgovine, gostilne ali muzeje.
Nove turistične zanimivosti
Od letos je mesto bogatejše za kar tri zanimivosti. Čebelarskemu
muzeju, Lectarski delavnici, Galeriji Šivčeva hiša in razstavi o Antonu
Tomažu Linhartu se je v začetku poletja pridružil Muzej lekarništva
in alkimije. Januarja je vrata odprla lončarska delavnica in trgovina
Manufaktura, interaktivna pot S čebelico po Radovljici, namenjena
družinam, pa ponudbo bogati od junija naprej.
Okusi Radol’ce letos v znamenju gozda
Radovljica ni nič manj bogata, ko govorimo o prireditvah. Vsem je
že dobro znan Festival čokolade, poletje z različnimi ritmi obarvajo
Festival Radovljica in koncerti na Linhartovem trgu, jesen pa je čas za
festival lokalne kulinarike Okusi Radol'ce. To je tudi razlog, da je obisk
Radovljice in njene okolice odličen (in še kako okusen) tudi jeseni.
Letošnji Okusi Radol'ce se začenjajo 25. oktobra s tržnico lokalnih
dobrot in edinstveno večerjo, ki jo skupaj in v eni kuhinji pripravijo
šefi devetih restavracij. Dogodek bo tokrat v objemu gozda, v dolini
Draga pri Begunjah na Gorenjskem. Gozd je letos tudi tema meseca
lokalne kulinarike. Od 26. oktobra do 30. novembra boste lahko v devetih
restavracijah v Radovljici in okolici pokusili posebne lokalne jedilnike,
ki jih bodo kulinarični mojstri pripravili iz lokalnih surovin, tudi
Mesec lokalnih jedilnikov Okusi Radol’ce se letos začenja
25. oktobra
Mestno jedro Radovljice – kjer vsaka hiša govori svojo zgodbo
iz sestavin iz naših gozdov. Cena jedilnika je pri vseh enaka: 19 evrov
za tri hode. Spremljevalni program in jedilniki pa bodo objavljeni na
spletni strani: www.radolca.si.
Namig za jesenski izlet: iz Radovljice v »male Benetke«
Sploh pa, le kdo jeseni ni rad v gozdu? Najlepši je prav jeseni, ko se v
soncu lesketajo zlate barve listja, ko nam zašumi pod nogami in nas
osveži jesenski zrak ...
Čudovit izlet po jesenskem gozdu vodi iz Radovljice v Kamno Gorico.
Podajte se iz starega jedra Radovljice proti Fuxovi brvi čez reko Savo,
jo prečkajte in se skozi čarobni gozd povzpnite v idilično vasico pod
Jelovico. Mavrica jesenskih barv se bo razprostrla pred vami, če tik
pred vasjo, ob Marijinem razpelu, odidete še na razgledno točko
Zijalko, ali pa se iz središča vasi povzpnete k cerkvi sv. Trojice.
Hiše v Kamni Gorici govorijo o bogati železarski tradiciji, ki je oblikovala
ta kraj. Tu sta se rodila tudi slikar Matevž Langus in politik in pesnik
Lovro Toman. Rojstni hiši obeh znamenitih mož stojita druga ob
drugi nedaleč proč od mogočne vaške lipe. V neposredni bližini so
tudi lesene rake. Tako namreč domačini imenujejo vodni kanal, po
katerem del potoka Lipnica priteče v vas z dovolj veliko močjo, da je
nekoč poganjal vodno kolo ob vaški fužini. Zdaj voda še vedno teče
skozi vas po kanalih in pod številnimi mostički, zaradi česar so kraj
poimenovali »male Benetke«.
Še to: če boste pot prehodili v oktobru, ne pozabite posneti fotografije,
jo deliti na družabnih omrežjih z @visitradolca in morda boste
prav vi prejeli bon za dva lokalna novembrska jedilnika Okusov
Radol'ce! Več o nagradni igri pa na: www.radolca.si.
Ko gozd najlepše žari, je najlepši čas za izlet
Foto: Rožle Bregar
Foto: Aleš Krivec
Lipov list – Oktober 2019
2019 – KANAL OB SOČI – Trško jedro
30
Moja dežela – lepa in gostoljubna
Kraj umetniških duš
in razgibanega zaledja
Občina Kanal ob Soči leži v srednji Soški dolini, v zahodnem delu Slovenije. Središče občine je slikovit kraj Kanal z bogato kulturno
dediščino. Razpoznavni znak Kanala je most čez Sočo, ki ga občudujejo domačini in številni obiskovalci. S sprehodom po ozkih ulicah
starega dela kraja do trga Kontrada pa dobimo vpogled v to, kako so tod živeli nekoč.
Kraj zaznamujejo znani možje: Valentin Stanič (alpinist, duhovnik,
prosvetni delavec), Marij Kogoj (skladatelj), Ivan Čargo (slikar, ilustrator,
scenograf), Riko Debenjak (akademski slikar in grafik), Anton
Nanut (dirigent) in drugi. V Galeriji Rika Debenjaka si lahko ogledate
razstave različnih umetnikov, v galeriji Keramost izdelke Kluba keramikov
Kanal, pri gospodu Branku Žnidarčiču pa zasebno zbirko
ročno izdelanih pustnih mask.
Da v tem kraju res domujejo umetniške duše, dokazuje še poulična
razstava – poleti lahko na sprehodu po Kanalu v oknih hiš občudujemo
dela domačih ljubiteljskih ustvarjalcev. Unikatna keramika
in drugi izdelki, narejeni v kanalski občini, so na prodaj v butičnem
ateljeju GalNatural. Sir Kanalc in druge mlečne izdelke s hribovske
kmetije Pri Lukovih pa lahko pokusite v sirarni Kanal v Kanalu, tik
ob mostu.
Občina Kanal ob Soči, vpeta med hribovji Kanalskega Kolovrata na
zahodu in Banjško planoto na vzhodu, ponuja obiskovalcem veliko
možnosti za rekreacijo, sprostitev, izlete, kolesarjenje, pohodništvo,
lov, ribolov, kopanje v reki Soči in Idriji ter oglede številnih kulturno-zgodovinskih
in naravnih znamenitosti. V Parku Pečno, ki je
le 600 metrov oddaljen od središča Kanala, sta urejeni krožna pot z
razglediščem na Kanal in gorskokolesarska proga. V parku je v sodelovanju
z lokalnim klubom keramikov nastala formaviva, ki je poligon
za različne dejavnosti v naravi.
Željne aktivnega oddiha vabimo tudi na sprehod v sklopu Poti miru
po spominskem parku Prižnica s številnimi ostalinami prve svetovne
vojne in na Vodice, kjer je urejen muzej na prostem. Pohodnike
vabimo po Poti treh svetišč, ki povezuje tri romarska svetišča: Sveto
Goro, Marijino Celje in Staro Goro (Castelmonte) v Italiji, ali na učno
pot Po poteh naših prednikov (Ročinj–Čičer–Ročinj), ki ponuja
čudovite razglede na kaninsko pogorje, vasi Avškega kota, Sočo,
Kanal in Deskle, ali po drugih planinskih poteh v občini (na Jelenk,
Korado, Marijino Celje, Globočak, Lašček ...).
Slikovita veduta kraja z mostom čez Sočo
Foto: Mitja Madon
Ljubiteljem kolesarjenja priporočamo kolesarjenje po državni kolesarski
trasi, ki se vije ob reki Soči od Solkana do Plav in se nadaljuje
naprej proti Kanalu in Tolminu. Urejene kolesarske poti so tudi po
Kanalskem Kolovratu in robu Banjšic, kjer so skriti neokrnjeni kotički
narave, bogata naravna in sakralna dediščina podeželja in ostanki
prve svetovne vojne. Poti na tem območju odpirajo prečudovite
razglede na Julijske Alpe, Furlanijo in Benečijo.
Prisrčno vabljeni!
Foto: Mitja Madon
Foto: Damijan Simčič
Trg Kontrada
Kanalski Vrh
TIC Kanal
Pionirska ulica 2, 5213 Kanal
telefon: (05) 398 12 13
e-naslov: tic.kanal@siol.net
splet: www.tic-kanal.si
Lipov list – Oktober 2019
2019 – MEŽICA– Trško jedro
Tudi pod površjem se
skriva vznemirljiv svet
31
»Nekoč, pred mnogimi leti, ko so rudarji svinčevo rudo pridobivali še na preprost način, sta dva rudarja kopala v severnem pogorju
Pece. Nenadoma sta v popolni tišini nekje v daljavi zaslišala korake, ki so se nezadržno približevali in se ustavili šele tik za njima, da
jima je zaledenela kri v žilah. Iz trde teme je zadonel globok glas Perkmandeljca ...«
Legenda o Perkmandeljcu, rudarskem škratu, v Mežici še živi.
Prisluhnete ji lahko v nekdanjem rudniku svinca in cinka, zdaj turističnem
rudniku in muzeju v podzemlju Pece, ogled katerega je
edinstveno doživetje. V podzemni svet se lahko podate s pristnimi
rudarskimi vagoni ali se s kolesom odpeljete skozi goro, skrivnosti čarobnega
podzemlja pa lahko odkrivate tudi s kajakom, s katerim boste
veslali po gladini potopljenih rovov 700 metrov pod površjem
(podzemljepece.com).
Edinstvene kolesarske in pohodniške avanture
Mestece Mežica, prežeto z rudarsko dediščino, ne skriva samo vznemirljivega
podzemnega sveta; v objemu gore Pece, zelenih vrhov in
hribov ponuja tudi edinstvene kolesarske in pohodniške avanture, v
zimskem času pa je odlična izhodiščna točka za smučarske podvige
na smučišču Peca v neposredni bližini. Pravzaprav ni pomembno, ali
imate radi aktivno preživljanje prostega časa (bikeski.si) ali pa morda
romantično razvajanje v dvoje (Brunarca Kajžar), saj nastanitvene
možnosti v Mežici omogočajo vse našteto in še več.
V Mežici se dogaja
Obiščite nas v decembru, ko je v Mežici še zlasti veselo, saj v drugi
polovici meseca že več kot deset let v okviru prireditev Veselega decembra
gostimo zvezde domače in tuje glasbene scene.
Dobrodošli pri nas v poletnem času, ko se odvija vrsta odmevnih
športnih dogodkov, kot so na primer mednarodni odbojkarski turnir
Mežica Open, gorskokolesarska dirka Marš na Štenge ali edinstveni
Black hole kolesarski maraton, ki poteka skozi opuščene rudniške
rove.
Pridite spomladi, ko se okoli impozantne stavbe mestne osnovne
šole, kulturne dediščine kraja, razcvetijo japonske češnje.
Ustavite se pri nas jeseni in se v prenovljeni stavbi nekdanjega
Gutenbergerjevega mlina sprehodite skozi stalno razstavo, posvečeno
čebelarski dediščini Mežiške doline, odpravite se po čebelarski
ali geološki učni poti ali pa si zagotovite žig romarske Jakobove
Gora Peca, kjer počiva kralj Matjaž ...
Foto: arhiv Občine Mežica
poti, ki vodi skozi staro mestno jedro, ter si spotoma oglejte še Cerkev
Svetega Jakoba iz leta 1840.
Dih jemajoči razgledi in domače dobrote
Ob odkrivanju bližnje in daljne okolice vas bodo poti skoraj zagotovo
vodile mimo izletniških in turističnih kmetij, posejanih po hribih,
ki ponujajo pristne domače dobrote, pa tudi dih jemajoče razglede.
V Mežico vas vabijo bujni živo zeleni travniki in gozdovi, prepredene
planinske in kolesarske poti, domače kulinarične dobrote in bogata
rudarska zapuščina podzemlja Pece, gore, ki skriva še eno legendo,
tisto o kralju Matjažu in o dobrih ljudeh, ki živijo tod.
Razlogov za obisk je veliko, zato obiščite Facebook stran ali spletno
stran Občine Mežica (www.mezica.si) in dodajte Mežico v svoj potovalni
načrt še danes.
Foto: arhiv Občine Mežica
Kolesarjenje v podzemlju Pece, edinstveno doživetje
Foto: arhiv Občine Mežica
Oživljamo trško jedro
Sprehodite se po obnovljenem trškem jedru v središču mesta, ki
mu poseben pečat daje osrednji kip Spomenik rudarjem, pomnik
bogati rudarski dediščini kraja. Trško jedro je v Mežici že od nekdaj
glavni prostor za druženje in oživljanje tradicije trškega dogajanja.
V srcu kraja smo zato postavili novo tržnico, ki je postala osrednja
turistična informacijska točka in odličen prostor za prodajo lokalnih
pridelkov in drugih izdelkov.
Lipov list – Oktober 2019
2019 – ŠENTJUR - ZGORNJI TRG – Trško jedro
32
ZGORNJI TRG ŠENTJUR
BISER, KI GA MORATE OBISKATI
Staro trško jedro Šentjurja ima v zgodovini slovenstva in
domoljubja prav posebno mesto, saj so tu rojeni znameniti
slovenski skladatelji in zavedni Slovenci Ipavci. Obiščite nas in
spoznajte bogato zgodovino trga ali preprosto uživajte v
njegovi lepoti in prireditvah.
Čas konca 19. stoletja je Šentjur zaznamovala rodbina slovenskih
skladateljev, zdravnikov in domoljubov Ipavcev, ki so živeli in ustvarjali
v Zgornjem trgu. Lani je bila v Ipavčevi hiši prenovljena razstava
o delu in življenju te velike slovenske rodbine, ki s sodobnimi avdiovizualnimi
pristopi obiskovalcem predstavi bogastvo njihovega
ustvarjanja.
V Zgornjem trgu se nahajajo tudi Turistično informacijski center,
Muzejska zbirka Rifnik in njegovi zakladi, Spominska soba New
Swing Quarteta – Pesem južne železnice, potomka najstarejše trte
z Lenta – modra kavčina, Galerija Zgornji trg, cerkev sv. Jurija z
lepo urejeno okolico in markantnima objektoma župnišča in
kaplanije ter doprsnimi kipi skladateljev Ipavcev v bližini. Na vrtu
Ipavčeve hiše, kjer stoji Plečnikov vodnjak, je prireditveni prostor,
kjer ne manjka prireditev, predvsem v sklopu Šentjurskega poletja.
Letos je dobil novo podobo, ki je bodo še posebej veseli
mladoporočenci, saj so dobili čudovito kuliso za poroke na prostem.
V Zgornjem trgu vsako leto poteka največja turistična
prireditev v Občini Šentjur Šentjurjevo. V kostanjevem nasadu se
nahaja senzorični park za otroke, ki s svojo naravno kuliso nudi
posebno prireditveno doživetje, ki v poletnih mesecih zaživi z edinstveno
kulturno-gostinsko ponudbo Pri kulturni pip’ci.
Obiščite nas in spoznajte bogastvo zgodovine in kulturni
utrip trga, ki s ponosom nosi ime enega najlepših trških
jeder v naši domovini.
TIC Šentjur
tic@turizem-sentjur.com
www.turizem-sentjur.com
03 749 25 23, 041 660 091
KOLEDAR DOGODKOV
Ime dogodka Datum Kraj Kontakt Organizator
Prikaz starih kmečkih opravil na Gori
pri sv. Miklavžu
12.10.2019 - 13.10.2019 Laze v Tuhinju 041 223 631 Turistično društvo Gora Sv. Miklavž
20. kostanjev praznik v Rodiku 13.10.2019 "Kozina" 041 361 785 Turistično društvo Rodik
Pod vaško lipo 13.10.2019 Bodonci 02 545 96 70
GO-KART 14.5.2019 - 15.10.2019 Šempeter pri Gorici 041 308 138
Sadje in vino 18.10.2019 - 20.10.2019 Malečnik 041 981 776
18.tradicionalni pohod po sromeljski
pešpoti – Pot vina in sonca
Zveza kulturnih in turističnih društev občine
Puconci
Športno, kulturno, turistično, kmetijsko,
umetniško društvo GAS Vrtejba
Turistično društvo Šempeter Malečnik
Ruperče
19.10.2019 "Sromlje" 07 477 80 21 Turistično društvo Sromlje
23. praznik kostanja 19.10.2019 - 20.10.2019 Šempas 031 571 960 Kulturno turistično društvo Vitovlje
Vinski festival Mlada portugalka 19.10.2019 Metlika 07 363 70 00 Vinska klet KZ Metlika
Dobrodošli pri nas – XI. Bučijada –
Likof
20.10.2019 Ilirska Bistrica 031 641311
Praznovanje izolske legende 20.10.2019 Izola 05 640 10 50 TIC Izola
Kulturno etnološko turistično športno
društvo Alojz Mihelčič Harije
Velenje, mesto cvetja 22.10.2019 - 23.10.2019 Velenje 041 424 122 Turistično društvo Velenje
Noč čarovnic v Kranju 25. 10. 2019 - 31. 10. 2019 Kranj 04 238 04 54 TIC Kranj
Okusi Radol'ce 25.102019 - 01.12.2019 Radovljica 040 460 675 TIC Radovljica
22. pohod po sledeh soške fronte 27.10.2019 Komen 031 670 760 Turistično društvo Brest
Dobova se predstavi 30.10.2019 Dobova 040 648 949 Turistično društvo Dobova
Noč čarovnic na Blejskem gradu 31.10.2019 Bled 04 574 11 22 TIC Bled
Jesenski strašni B.O. FEjST 31.10.2019 Bohinjska Bistrica 04 574 60 10 Turistično društvo Bohinj
50. Zlata vrtnica in metla 2019 07.11.2019 Celje 041 742 926 Turistično in kulturno društvo Celje
Martinovanje v Ormožu 08. 11. 2019 - 11. 11. 2019 Ormož 051 63 43 11 TIC Ormož
9. Martinov pohod »od kleti do kleti« 08.11.2019 – 09.11.2019 Lendava 040 250 636 Turistično društvo Dolina
Vinska pot v Rovih pod starim
Kranjem
08. 11. 2019 - 16. 11. 2019 Kranj 04 238 04 54 TIC Kranj
Martinovanje v Kamnici 09.11.2019 - 10.11.2019 Kamnica 031 722 512 Turistično društvo Kamnica
Martinovo rajžanje od kleti do kleti 09.11.2019 – 10.11.2019 Velenje 070 474 889 Turistično društvo Šentilj pri Velenju
Martinov sejem na Bizeljskem 2019 09.11.2019 Bizeljsko 051 620 168 Turistično društvo Bizeljsko
Plesni festival srednjeveških plesnih
skupin
09.11.2019 Ljubečna 064 228 928 Kulturno umetniško društvo Galiarda Celje
Razhodnja 09.11.2019 Velika Loka 031 796 378 Turistično društvo Čatež
Martinovanje na PVTC odsek Limbuš
09.11.2019
– Vrhov dol
Limbuž 041 350 893 Turistično društvo Limbuš
Praznovanje jeseni in martinovanje
v Beli krajini
15.11.2019 - 16.11.2019 Semič 040 625 148 TIC Semič
11. sejem rabljene smučarske
opreme
23.11.2019 - 24.11.2019 Kranjska Gora 051 352 989 Turistično društvo Kranjska Gora
Paslejdn'ca 2019 24.11.2019 Podbrdo 041 601 248 Društvo Baška dediščina
25. Andrejev sejem 30.11.2019 Železniki 031 876 535 Turistično društvo Železniki
Več o prireditvah na www.turisticna-zveza.si, www.slovenia.info
34
TZS
Prvi izlet TZS za člane krovne turistične organizacije
Druženje turističnih
prostovoljcev v Lipici in na
Sveti Gori
Turistična zveza Slovenije si je z novim predsednikom Pavletom Hevko zadala za enega od ciljev tudi krepitev
druženja med člani, ki sestavljajo zvezo, in spoznavanje lepih slovenskih krajev. Ta cilj je bil v programu novega
predsednika naveden kot prvi, saj si želi vzpostaviti res pristno in vzajemno sodelovanje s turističnimi društvi
po vsej Sloveniji, z njihovimi koordinatorji in z vsemi člani, ki zavzeto in vztrajno, predvsem pa prostovoljno
že leta in leta skrbijo za turistični razvoj svojih krajev širom Slovenije. In prav to zavzetost, ki se izraža skozi
ure in ure prostovoljskega dela, se bo z organizacijo takšnih izletov tudi nagradilo, ji dalo pravo vrednost in ji
izkazalo globoko spoštovanje.
Prvo druženje je bilo ob prazniku Marijinega Vnebovzetja, 15. avgusta,
udeležila pa so se ga številna društva iz vse Slovenije, saj je bilo
poskrbljeno za regijsko organizacijo prevozov – s sedmimi avtobusi, s
katerimi so se na izlet zapeljali člani iz različnih delov Slovenije.
Izlet je bil sestavljen iz dveh delov: dopoldanskega v Kobilarni Lipica in
popoldanskega na Sveti Gori nad Solkanom.
Udeleženci izleta na obisku v Lipici
V Lipici
V Lipici so udeležence sprejeli lokalni vodniki iz kobilarne, ki so na
zanimiv in izčrpen način predstavili Lipico in konje. Pot ogleda je vodila
od hlevov z žrebci in kobilami do kapele Sv. Antona Padovanskega,
Kraškega muzeja kulinarike in seveda številnih zgodovinskih objektov,
ki so del zibelke lipicancev. Ogled kobilarne se je končal s konjeniško
predstavo v pokriti jahalnici, z ogledom nove predstave Lipiške šole
klasičnega jahanja – Zgodba o Lipici, ki pripoveduje o izjemni dediščini
kobilarne, belem lipicanskem konju in njegovi povezanosti z jahačem.
Ogledu je sledila pogostitev na travniku, ki je bila odlična priložnost za
druženje in izmenjavo izkušenj turističnih prostovoljcev.
Predsednik TZS Pavle Hevka je velik ljubitelj lipicancev
Konjeniška predstava v pokriti jahalnici
Lipov list - Oktober 2019
35
TZS
Sveta maša v veličastni baziliki na Sveti Gori
Na Sveti Gori
Udeleženci izleta so se iz Lipice odpeljali do Svete Gore nad Solkanom,
kjer jih je pričakal pater Bogdan Knavs; pred kratkim se je vrnil v
samostan kot gvardijan frančiškanskega samostana in rektor bazilike
Marijinega Vnebovzetja.
Sveta Gora je biser evropske Povezovalne poti treh romarskih svetišč,
saj jo krasijo veličastna bazilika, frančiškanski samostan, romarski dom
in duhovno-izobraževalno središče Tau, obenem pa je izjemna
razgledna točka nad dolino Soče.
Popoldanska sveta maša v Baziliki je bila namenjena še zlasti
udeležencem izleta, ki so cerkev tudi dodobra napolnili.
Po sveti maši sta udeležence nagovorila pater Bogdan Knavs in
predsednik Turistične zveze Slovenije Pavle Hevka. Pater Bogdan je
poudaril še zlasti duhovno plat izletov v Marijina svetišča in to, da »nas
Marija spodbuja, da si med sabo pomagamo, da smo med seboj
tovariši v tistem najbolj svetem delu te besede, da si drug drugemu
pomagamo prevzemati del bremena.«
Pavle Hevka je v nagovoru po sveti maši med drugim dejal,
da je izjemno ponosen na delo turističnih društev in zvez.
Pavle Hevka je dejal, da je izjemno ponosen na delo turističnih društev
in zvez, »saj odločilno prispevate k razvoju in razcvetu turizma v
Sloveniji. Pa ne samo turizma – prispevate tudi k ohranjanju narave,
obujanju in ohranjanju kulturne dediščine, prenosu znanj med
generacijami, skrbite, da manjša mesta in vasice ostanejo živi, in
popestrite življenje prebivalcev ter še veliko več. V vse to pa vlagate
svoj prosti čas, znanje, dobro voljo in turizmu odpirate srca. Ob prazniku
vam želim, da se duhovno okrepite, bratsko povežete, medsebojno
spoznate in skupaj okrepite tisto narodno zavest, ki vas kljub vsem
razlikam povezuje in vabi k požrtvovalnemu delu za iskanje skupnega
dobrega za vas ter za vaše otroke in vnuke. Upam, da bomo lahko vsi
skupaj uživali v takem prijetnem druženju vsako leto in si izmenjali
svoje izkušnje, znanje in zanimivosti.«
Besedilo in foto: Iztok Pipan
Izlet je bil odlična priložnost za druženje in izmenjavo
izkušenj turističnih prostovoljcev.
Pater Bogdan Knavs
Zaradi velikega angažiranja predsednika TZS pri pridobivanju
sponzorjev je bila participacija udeležencev na izletu manjša od
tretjine polne cene izleta, kar tudi kaže na to, da novi predsednik
zveze resno in uspešno izvaja svoje zastavljene cilje.
Lipov list - Oktober 2019
36
TZS
Mladi na sklepnem tekmovanju v Novem mestu
Mladi turistični vodnik – šesto leto zapored
Izjemne predstavitve v
Novem mestu
Turistična Zveza Slovenije (TZS) že vrsto let pripravlja natečaj in tekmovanje Mladi turistični vodnik, s katerim
želi mlade navdušiti, naučiti, pripraviti in spodbuditi k opravljanju tega poklica. Letos je bilo tekmovanje šesto
leto zapored, njegov sklepni del pa je bil v začetku oktobra v Novem mestu.
Tekmovanje je namenjeno mladim do 29. leta starosti in je
sestavljeno iz treh delov. Kandidati morajo najprej pripraviti
seminarsko nalogo o poljubno izbranem kraju, ki mora vključevati
vse vidike dela turističnega vodnika pred začetkom vodenja. V
drugem delu tekmovanja dobijo vnaprej izbrani kraj, ki ga morajo
raziskati in pripraviti načrt vodenja po njem. Sklepni del pa je tudi
vodenje po tem kraju.
Letos so mladi vodili po Novem mestu. Že pred vodenjem so dobili
smernice za vsebine na različnih odsekih, tako da so se lahko nanj
temeljito pripravili. Odseke, na katerih so vodili, pa so izžrebali.
Najboljša trojica
Vodenje na prvem odseku je začela letošnja tretjeuvrščenka in s tem
dobitnica bronaste značke za mladega turističnega vodnika Klara
Veronika Leonard. Kandidatka je strokovno komisijo prepričala s
svojim nastopom: takoj je – ob odličnem uvodu – prevzela skupino,
z njo vzpostavila stik in ga ves čas uspešno ohranjala; njen nastop je
bil samozavesten in na vodenje je bila dobro pripravljena. Poleg
značke je kandidatka dobila tudi bon za udeležbo na tečaju za
turističnega vodnika Turistično gostinske zbornice Slovenije (TGZS).
Z dobro opravljeno nalogo si je prislužila tudi hospitacijo na izletu v
okviru agencije CMT.
Na drugo mesto (srebrna značka) se je uvrstila Maša Grmovšek, ki je
poleg odličnega nastopa v svoje vodenje vključila tudi elemente
trajnostnega razvoja – lokalna priporočila, pa tudi na splošno je
informacije podajala zanimivo in prepričljivo. Maša si je prislužila
udeležbo na tečaju za turističnega vodnika v okviru TGZS in
hospitacijo v okviru agencije CMT.
Prvo mesto in s tem zlato značko Mladi turistični vodnik 2019 pa si je
prislužil Job Stopar, ki je s svojo predstavitvijo navdušil tako komisijo
kot tudi druge udeležence tekmovanja. Prejel je nagrado TGZS:
udeležbo na tečaju za turističnega vodnika in prvo opravljanje izpita,
s tem pa možnost nadgraditi svoje znanje tudi s pridobitvijo uradne
licence za turističnega vodnika.
Letos tudi četrto mesto
Na letošnjem tekmovanju smo imeli priložnost slišati kar nekaj
odličnih predstavitev in splošen vtis tekmovanja je bil, da so
kandidati svojo udeležbo na njem vzeli resno in se temu primerno
nanj tudi pripravili. Odločitev o nagrajencih je bila zahtevna, saj so
bili nekateri kandidati precej izenačeni. Zato smo letos podelili tudi
nagrado za četrto mesto – Alenu Golobiču. Njegova predstavitev je
bila izjemno aktualna in zanimiva, obenem pa lepo povezana s
preteklostjo. Alen si je tako prislužil nagrado agencije CMT za
hospitacijo na njenem izletu.
Turistični vodnik je v destinaciji pogosto edini stik obiskovalcev z
lokalno kulturo. Veseli me, ko opazujem mlade – bodoče turistične
vodnike, ki bodo temu izjemno pomembnemu poklicu v ponos.
Tina Hudnik, turistična vodnica in članica strokovne komisije
Nagrajenci (od leve prosti desni): Job Stopar (zlata značka),
Klara Veronika Leonard (bronasta značka), Maša Grmovšek
(srebrna značka) in Alen Golobič (četrto mesto)
Lipov list - Oktober 2019
Foto: Darko Korošec
37
TZS
Turistični spominek mojega kraja – Slovenske Bistrice
Darilo rojenice: »Bodi vesel,
zdrav, dober ...«
V okviru mednarodnega festivala Več znanja za več turizma smo na Srednji šoli Slovenska Bistrica s skupino
dijakov in z mentoricama v šolskem letu 2018/2019 pripravili raziskovalno nalogo na temo Turistični spominek
mojega kraja. Oprli smo se na ljudske zgodbe in zgodbe pisatelja Jožeta Tomažiča, ki opisujejo vile rojenice
na Bistriškem Pohorju. Hkrati smo nadaljevali sodelovanje v čezmejnem projektu Živa coprnija, ki ga podpira
Evropski sklad za regionalni razvoj Interreg Slovenija – Hrvaška.
Na predlog vodilnega partnerja v projektu, Razvojno-informacijskega
centra Slovenska Bistrica, smo se odločili v raziskovalni nalogi in pri
oblikovanju turističnega spominka opreti se na bajeslovni lik rojenice,
saj je bil v okviru projekta Živa coprnija poleg hrvaškega kresnika
izbran za vodilni lik slovenskega oziroma pohorskega dela projekta.
Pri oblikovanju izdelkov smo se ob povezavi s slovstveno folkloro iz
našega okolja zavedali tudi potreb različnih turistov, ki prihajajo v naš
kraj oziroma v kraje po poteh Žive coprnije. Tako smo izdelali
Foto: Vesna Sever
turistične spominke, povezane z rojenico in njenimi zgodbami. Pri
oblikovanju smo uporabili naravne materiale iz našega okolja, ki smo
jih »nadciklirali«, in takšne, ki so značilni za našo lokalno industrijo.
Na javnem natečaju za izbor spominka Žive coprnije v okviru
čezmejnega projekta Interreg je bil eden naših spominkov – obesek
za ključe – tudi izbran za turistični spominek našega kraja.
Obesek, poimenovan Darilo rojenice, je spominek, ki se navezuje na
bajeslovje Pohorja. Sestavljata ga naplavljen les potoka Bistrica, v
skalah nad njim naj bi po izročilu rojenice živele, ter klobčič vrvi –
atribut rojenic, ki je »nit življenja«. Obesek je izdelan v beli in rdeči
barvi, ki ponazarjata rojstvo in zrelo obdobje človekovega življenja.
Predkrščansko mitološko izročilo smo nadgradili s sporočili, vžganimi
v les. Ta prinašajo v življenje posameznika dobre želje, blagoslove
oziroma vrednote.
Z obeskom za ključe sporočamo: »Bodi vesel, zdrav, dober, spoštovan,
ljubljen … vse življenje.« Obesek za ključe je izdelan z napisi in
razlago v treh jezikih: v slovenščini, angleščini in hrvaščini.
S spominkom želimo širiti vrednote. Naš spominek je že izdelan v
večjih količinah za udeležence čezmejnega projekta, od konca
projekta naprej (novembra 2019) pa ga bo mogoče kupiti tudi v
lokalnem TIC. Izdelovali ga bomo v sodelovanju z VDC POLŽ iz
Slovenske Bistrice in tako ponudili delo socialno ranljivi skupini.
Vesna Sever in Simona Luetić, mentorici raziskovalne naloge
Lipov list - Oktober 2019
38
TZS
Sprevod po Zagorju v počastitev praznika rudarjev
Rudarsko muzejsko in etnološko društvo (RMED) Srečno Zagorje
Spoštujmo in ohranjajmo
rudarsko dediščino
Zagorje je mesto v osrčju Slovenije, kjer je razvoj 250 let krojilo kopanje premoga. Kdo ve, kako bi se razvijali
kraji ob reki Savi, če v 17. stoletju, za časa Janeza Vajkarda Valvazorja, ne bi tukaj odkrili premoga, ki so mu
takrat rekli premogova ali zmajeva kri in ki so ga uporabljali kot zdravilo za živino. Kmalu so odkrili tudi
njegovo energetsko vrednost in začeli razmišljati o njeni uporabnosti ... Tako so v 250 letih v podzemlju
Zagorja (premog so pridobivali v jamah Šemnik, Podstrana, Orlek, Kisovec, Loke, Kotredež in Dole) izkopali
približno 580 kilometrov rudniških rovov in okoli 36 milijonov ton rjavega premoga.
Leta 1755 so izdali prvo dovoljenje za pridobivanje premoga v Zagorju
Francu Rakovcu – baronu Raigersfeldtu. Z njim je baron začel lomiti
premog na območju hriba Pešenk pri Zagorju. Do konca 18. stoletja se
je pridobivanje premoga na tem območju zelo počasi, a vztrajno
razvijalo. Pravi zagon je rudarjenju v Zagorju dala gradnja železnice
Dunaj–Trst, ki je leta 1849 Zasavje povezala s Celjem in z Ljubljano.
Železnica je bila tudi največji kupec premoga – do gradnje
termoelektrarn v Sloveniji.
Premog je 250 let privabljal na območje Zagorja ljudi od blizu in daleč,
ljudi, ki jim ni bilo težko poprijeti za delo, ljudi, ki so imeli pridne roke
in pogum ter veliko srce, ljudi, ki so s svojo požrtvovalnostjo in
spoštovanjem do sočloveka premikali gore, in ne nazadnje ljudi, ki so
kljub trdemu delu vedno našli razlog za veselje. V Zagorju skoraj ni
družine, ki ne bi imela prednikov rudarjev.
Rudarska tradicija se je končala leta 1996, ko so rudarji zadnji petek v
juliju v jami Kotredež izkopali zadnje tone rjavega premoga za
Toplarno Ljubljana. To je bil žalosten dan zanje ... Toda: »Vsega je enkrat
konec,« so dejali in se lotili zapiranja jam; 24. decembra leta 2004, po
dobrih devetih letih in več 10.000 kubičnih metrih vgrajenega
zasipnega materiala, je bil vhod v rudarsko podzemlje zagorskih jam
dokončno zaprt.
Ustanovitev RMED Srečno Zagorje
Odtlej je med rudarji tlela zamisel, da je treba v Zagorju ustanoviti
društvo, ki bo skrbelo za ohranjanje rudarske dediščine, pa tudi za
bogatitev in promocijo rudarskega muzeja. Rudarska četa in
ustanovitelji, ki nam je bilo mar za vse to, smo združili moči in 17.
oktobra leta 2013 ustanovili RMED Srečno Zagorje. Med
najzaslužnejšimi ustanovitelji društva so bili Franc Mlinar, Metod
Malovrh, Marijan Manfredo, Roman Perklič in Franci Brinovec.
Ker smo imeli jasne cilje in močno strokovno ekipo starejših kolegov,
smo že na ustanovnem zboru društva sprejeli bogat letni program
dela. Takratni izvršilni odbor s predsednikom Borutom Fliskom je že v
prvem letu delovanja društva pripravil vrsto prireditev, katerih osnovni
namen je bil in ostaja ohranjanje rudarskih običajev in dediščine, tudi
v želji, da bi z njimi seznanjali mlajše generacije.
Prireditve, ki obujajo rudarsko tradicijo
RMED Srečno Zagorje pripravi (ob finančni podpori Občine Zagorje
ob Savi) vsako leto vsaj štiri tradicionalne prireditve, ki so čedalje bolj
prepoznavne in obiskane. Med njimi je, denimo, julijska prireditev ob
prazniku slovenskih rudarjev s skokom čez kožo v častni rudarski stan
pred zdajšnjim Rudarskim muzejem Zagorje. Ta je obnovljen, člani
Lipov list - Oktober 2019
RMED Srečno Zagorje pa smo s svojim strokovnim znanjem
prostovoljno sodelovali pri postavitvi vsebine zunanjega dela muzeja,
geološke muzejske zbirke in jamskega dela muzeja.
Druga tradicionalna prireditev je v začetku decembra, na dan svete
Barbare, ko se s tradicionalnim sprevodom čete uniformiranih rudarjev
po Zagorju, kulturnim programom in druženjem ob kipu svete
Barbare v Kulturnem centru Delavski dom Zagorje spomnimo na
praznik rudarjev in na njihovo zavetnico sveto Barbaro, ki so si jo
rudarji in tudi drugi poklici pri zelo zahtevnem in nevarnem delu
izbrali kot zaščitnico, v pomoč in uteho.
39
TZS
Medgeneracijsko sodelovanje
Da svet stoji na mladih, se zavedamo tudi v našem društvu, zato vsako
leto pripravimo natečaj za ustvarjalno delavnico na temo rudarstva. V
šestih letih, odkar jih pripravljamo, so mladi ustvarili več kot 740
likovnih in literarnih stvaritev – na temo rudarske kulinarike, rudarskih
simbolov, rudarske opreme, škrata Perkmandeljca, zgodb, ki jih
pripovedujejo rudarji ...
Lani smo aktivni člani društva sodelovali tudi s predstavitvijo rudarjenja
in skoka čez kožo na srečanju z otroki iz vrtca pri projektu »Kjer
preteklost sreča prihodnost« ter predstavili delovanje društva in
rudarjenja v Zagorju v osnovnih šolah v Litiji in Zagorju.
Sodelujemo tudi z domovi za ostarele in popestrimo dogajanje v njih
s kulturnim programom na temo rudarstva.
Rudarska pohodna in učna pot
Uresničili smo zamisel, da bi nepremične ostaline 250-letnega rudarjenja
zagorskih knapov povezali v Rudarsko pohodno in učno pot, ki smo jo
tudi opremili z informacijskimi tablami. Po približno deset kilometrov
dolgi in razgibani poti z začetkom v rekreacijskem parku Evropark in
koncem pri Rudarskem muzeju Zagorje smo se letos v organizirani
pohodniški skupini sprehodili že četrtič. Pohod po njej je vsako leto
vključen tudi v program prireditev ob občinskem prazniku, predvidoma
drugo soboto v septembru. Za posamezne napovedane skupine pa
pripravimo pohod tudi v drugih dneh – poleg tega lahko popestrimo
druge dogodke s knapovskimi recitali, uprizorimo skok čez kožo,
organiziramo nastop pevske skupine Knapovske punce ...
V društvu skrbimo tudi za še ohranjene rudarske spomenike na območju
občine Zagorje; vsako leto jih očistimo v okviru spomladanske čistilne
akcije.
Skok čez kožo v častni rudarski stan
Letos smo v opuščenem skladišču goriv in maziv rudnika pripravili
prvo podzemno razstavo rudarskih svetilk in opreme. Razstavne
eksponate je prispeval zbiratelj Boris Jevšnik iz Kostanjevice na Krki.
Uspešen turizem na podlagi preteklosti
Prepričani smo, da se turizem v Zagorju lahko razvija še zlasti na
temeljih preteklosti – in rudarjenje je nepogrešljivo povezano z njo,
obenem pa še vedno živo. Prizadevali si bomo, da bo tako tudi v
prihodnje, saj je ohranjanje dediščine, ki je pustilo pri nas tako velik
pečat, obenem pa je je v svetu čedalje manj, izjemno pomembno.
Čeprav se je v petnajstih letih po zaprtju zadnje jame v občini Zagorje
naše mesto že zelo spremenilo, saj »donfarca ne vozi več kuolma na
štacjon«, kot poje Vlado Poredoš, lahko še vedno na vsakem koraku
opaziš, da je imelo rudarstvo tukaj stoletja poglavitno vlogo, saj je
pozdrav: »Srečno!« slišati na vsakem koraku. Naj poudarimo, da ima ta
pozdrav med rudarji globlji pomen – izraža namreč vrline rudarjev:
resničnost, enotnost, človečnost, načelnost in odločnost.
Rudarsko muzejsko in etnološko društvo Srečno Zagorje letos praznuje
šesto leto delovanja. Njegovo članstvo se iz leta v leto povečuje. Zdaj
šteje že več kot 220 članov. A niso leta obstoja društva tista, ki štejejo.
Šteje, koliko se je zgodilo v njih. In zgodilo se je res veliko.
Več: www.rmed-srecno.si, rmed.srecno@gmail.com
Maja Malovrh Repovž
Foto: arhiv RMED Srečno Zagorje
Letošnji pohod po rudarski učni poti
Lipov list - Oktober 2019
40
Turizem smo ljudje
Foto: Mateja Gruden
Zorka Požar v pisarni TD Mengeš
Zorka Požar, Turistično društvo Mengeš
Delo, ki ga opravljaš z dušo
in iz veselja
Zorka Požar je predsednica Turističnega društva Mengeš že tretji mandat, članica društva pa je že okoli
petindvajset let. Pravi, da to ni delo za vsakogar: »Za to sta potrebna volja in veselje do prostovoljstva.« Sama
ju premore veliko, pravi, da mirovanje ni zanjo, poleg tega rada dela z ljudmi. Od nekdaj je vpeta v društveno
življenje, tesno sodeluje tudi s Kulturnim društvom Mihaelov sejem in KD Mengeška godba, sicer pa TD, ki bo
prihodnje leto praznovalo šestdesetletnico, na splošno odlično sodeluje z drugimi društvi v občini in Občino
Mengeš. Sodelovanje je nujno, poudarja sogovornica; včasih ni najlaže, pogledi se utegnejo razhajati, a nihče
ni vseved, treba je prisluhniti tudi drugim, se nasmehne.
TD Mengeš, ki ima nekaj več kot sto članov (aktivnih je sicer blizu
deset), še zlasti predstavlja občino in kraj na sejmih v Sloveniji in tujini
ter skrbi za urejeno okolje. Tesno sodeluje z matično osnovno šolo: na
različnih delavnicah seznanja osnovnošolce s turizmom. Pripravlja
kulturno-etnološko prireditev »Mengeš iz preteklosti v sedanjost in
za prihodnost«; letos je bila avgusta in na temo planin. »Vselej
povabimo medse kakšnega zanimivega gosta; letos je prišel Tone
Škarja, znani slovenski alpinist, himalajec. Lani pa je bila tema
dogodka glasba – Mengeš je navsezadnje kraj, kjer je glasba doma.
Mengeška godba, iz katere je izšlo veliko znanih slovenskih
glasbenikov, letos tudi praznuje 135 let,« pripoveduje Zorka Požar. (V
znamenju velike obletnice je bila tudi letošnja tradicionalna prireditev
Sejem v Mengšu oziroma Mihaelov sejem, ki je bil konec septembra.)
Nekoč je imela skorajda vsaka hiša vsaj po enega godbenika, Mengeš
pa je znan tudi po izdelovanju glasbil. Takoj po drugi svetovni vojni
so tod odprli tovarno glasbil Melodija, zdaj pa tradicijo izdelovanja
inštrumentov nadaljuje Melodija Glasbila. Glasba tod še vedno
povezuje ljudi, pripoveduje sogovornica.
Ker smo že omenili planine, naj ob tem zapišemo še to, da se Zorki
Požar ob omembi slovenskih gora zaiskrijo oči. Nekdaj je veliko
zahajala vanje, še zlasti Julijske Alpe so ji ljube. Zahtevne in daljše hoje
ne zmore več, a ko pogovor nanese na poti in vrhove v naših Alpah,
se spomini usujejo kot poletni dež. Veliko jih je, saj so bile gore
pomemben del njenega življenja.
Od pohodništva do zanimive kulturne dediščine
Iz Mengša se odpira lep pogled nanje, sicer pa so po Mengeškem
polju, Gobavici in okoliškem hribovju speljane številne pohodniške
poti. Z vznožja Gobavice je, denimo, slabe pol ure do Mengeške koče,
od koder je mogoče nadaljevati pot po grebenu na Dobeno in naprej
Lipov list - Oktober 2019
do razglednega stolpa na Rašici, priljubljenem pohodniškem cilju na
robu Ljubljane. V mengeški občini so tudi številne kolesarske poti,
turistično pa so zanimivi tudi župnijska cerkev sv. Mihaela v Mengšu
z gotskim prezbiterijem iz 15. stoletja z znamenitimi freskami Janeza
Ljubljanskega in krstilnico ter spovednico, ki sta delo slovitega
arhitekta Jožeta Plečnika; grad Jablje v Loki pri Mengšu, ki so ga
postavili grofje Lambergi in ki premore dragoceno arhitekturo in
freske s posvetnimi prizori Franca Jelovška; tod sta tudi Staretov in
Ravbarjev grad; območje je znano po čebelarstvu (ima čebelarsko
Predstavitev TD Mengeš v avstrijskem Beljaku
Foto: arhiv TD Mengeš
društvo, ki povezuje čebelarje iz Mengša in okolice) ... Obujajo tudi
tradicionalno kulinariko: najbolj znani jedi sta Trdinova jed Mengeški
»bizgec« (enolončnica iz časa pisatelja Janeza Trdine, ki je bil rojen v
Mengšu) in »hvancat«, flancatu podobno ocvrto pecivo. Med jedmi,
ki jih Mengšani štejejo za »svoje«, pa so še ocvirkovka, koline, jedi iz
ajdove kaše, rajželjc ...
Čedalje manj navdušenja za delo v društvih
Zorki Požar se mandat predsednice TD Mengeš izteče prihodnje leto.
Upa, da bo vajeti društva prevzel kdo mlajši, čeprav jih ni prav lahko
pritegniti v društvene vrste, obžaluje. »A saj jih razumem – imajo
službe, družine, časi so se spremenili ...« Društva se ji zdijo pomembna,
še zlasti za manjše kraje, a čedalje teže je navdušiti ljudi za delo v njih,
ugotavlja. Številni prebivalci Mengša v njem živijo, a delajo drugje,
zato je kraj že v precejšnji meri spalno naselje, poleg tega je način
življenja povsem drugačen, kot je bil pred desetletji, razmišlja. »Takrat
so bila društva resnično pomemben ustvarjalec dogajanja v kraju.«
Meni, da delo društev ni dovolj cenjeno, saj ga številni ljudje niti ne
poznajo, ne vedo, koliko truda je vloženega vanj. Boji se, da bo
pripravljenosti zanj še naprej čedalje manj. »To je res delo, ki ga
opravljaš z dušo, zato, ker s tem pomagaš občini, kraju. Zakaj ne bi, če
lahko – zato, da bo življenje prijetnejše.«
Mateja Gruden
41
Turizem smo ljudje
Andrej Kamerički: »Hvala za
pol stoletja zaupanja«
Minilo je pol stoletja, odkar je Andreja Kameričkega želja po samostojni poslovni poti napotila na Pohorje. Kot
gostinec in oskrbnik je začel na Glažuti, se po dveh letih odpravil na Roglo in od podjetja Unior Zreče prevzel
planinsko kočo Rogla. »Takrat je za vse Pohorje še veljalo, da so tam samo medvedi in pridni gozdarji. Ni bilo
lahko, ampak kot mlad pob, poln zagona, sem jasno vedel, kaj je moj cilj,« pravi Andrej Kamerički.
Po sedmih letih bivanja v planinski koči Rogla se mu je ponudila
priložnost, da se vrne na Glažuto in jo prevzame kot upravnik. »Bil sem
prvi samostojni podjetnik na Pohorju. Glažuta je bila moja več kot
devetnajst let in je postala srce Mariborskega in Ruškega Pohorja,«
pripoveduje Andrej Kamerički.
Na Glažuti so bili na zimskih ali poletnih počitnicah otroci iz številnih
vrtcev in osnovnih šol iz vse Slovenije, veliko vzgojiteljev, učiteljev,
ljubiteljev smučanja in planinarjenja. »Takrat so bile še prave zime,
tudi s pet metrov snežne podlage.«
Zaradi denacionalizacije Glažute je po dobrih devetnajstih letih
poiskal nov izziv: leta 1997 se je odločil za nakup nekdanjega
Pajkovega doma, ki ga je preimenoval v Andrejev dom - Pajk. Avgusta
je omenjeni dom zapustil – »je naprodaj«. Hudomušno pravi, da ni
več mladenič, da je prišel čas za upokojitev.
Veliko ima spominov, tudi na čase, ko sta z Marjanom Osoletom,
direktorjem Uniorja Zreče, organizirala prvi tek na smučeh na Rogli,
pa prvo rekreativno smučanje za zvezo slepih in slabovidnih. In kako
se je v letih 1974 in 1975 učil veščin kuhanja v Parizu ... »Vsak dan sem
bil v drugi pariški restavraciji,« se spominja Andrej Kamerički.
Avgusta se je iz Andrejevega doma selil v Podčetrtek, »kupil sem hišo
z njivo na samem, rad imam samoto, kjer bova s partnerko Vilmo
zagotovo zelo uživala.« Ob slovesu je še dodal: »Hvala za petdeset let
zaupanja vsem gostom, ki so bili pri meni na Glažuti, Rogli ali v
Andrejevem domu.«
Besedilo in foto: Duša Podbevšek - Bedrač
Lipov list - Oktober 2019
42
Potepanja
Foto: Boris Klavžar/www.slovenia.info
Podčetrtek že desetletja živi za turizem
Podčetrtek – Evropska destinacija odličnosti 2019
Modro oko zelenega
Obsotelja
Podčetrtek je letos naposled pristal na turističnem prestolu odličnosti. Evropska komisija je za letošnjo krovno
temo izbora Evropskih destinacij odličnosti (EDEN) izbrala turizem dobrega počutja, strokovno komisijo
pod vodstvom Janeza Bogataja pa je med finalistkama izbora (Dolenjska in Podčetrtek) najbolj prepričala
destinacija Podčetrtek.
Obsotelje kot nežno zgubana pokrajina prijaznih gričev, z
umetelno čipko gorc in cerkvami, ki kot diamanti v bogatem
plašču narave odsevajo utrip zgodovine in kulture nekega časa,
med Bočem in Bohorjem, ob meji s Hrvaško, kjer je vulkansko
bobnenje v davnini zapustilo bogato dediščino skrito globoko v
zemlji, podarja počitek od stresa in ponuja paradiž za telo in dušo.
Sredi tega bogatega zelenja občina Podčetrtek že kar nekaj
desetletij živi za turizem, kraj sam pa, ob vznožju Rudnice in na
desnem bregu Sotle, mejne reke s Hrvaško, že dolgo, ko so po
Sloveniji šele začele brsteti turistične zgodbe, ohranja turistični
briljant. Podčetrtek je že desetletja zaokrožena celota doživetij,
čemur zdaj pravimo destinacija. Bila je prva v Sloveniji! Takrat smo
temu kraju s čudežno, zdravilno vodo rekli Atomske Toplice in
vedelo se je, da je kraj, kjer »Pesem ptic ni preglasil še nihče!«
(eden takratnih sloganov), tisti slovenski kraj dobrega počutja,
kjer v vodi najdeš izgubljeni fizični elan – zdravje, kjer te doživetja
narave, kulinarike, dediščine in turistične zgodbe napolnijo z
veseljem in zazibljejo v duševni mir, in kjer so ljudje, ki so se še
znali smejati z očmi in s svojo srčno predanostjo in pojočo
govorico, podarjali radost.
Toplice so se zaradi modnih muh in strahu pred marketinškim
znanjem morale preimenovati v Terme Olimia, imenovane po
kraju Olimje, enem od krajev občine Podčetrtek, ob vznožju
Kozjanskega hribovja. Pravzaprav škoda, kajti pridevnik atomski
ne prihaja zgolj iz jedrske fizike in se ne nanaša samo na zloveščost
atomske bombe, temveč se nanaša na atom (iz stare grščine: a –
nedeljiv in tomski – rez), kar bi z ustrezno naklonjenostjo vodi in
nedeljivi celoti vseh tistih, ki so že zdavnaj vedeli, da so samo
skupaj močni in najboljši, torej nedeljivi, zastavili slavospev in
spomenik vodi.
Razvoj destinacije Podčetrtek k odličnosti
Koča čarovnica, Jelenov Greben, Haler, Amon, Minoritski samostan
z eno najstarejših lekarn v Evropi, Čokoladnica in drugi so
zdravilnim termam tlakovali imidž in postavili temelje, na katerih
se je razvijala vodna turistična oaza Olimija in na svojo zvezdniško
tiaro nenehno pripenjala nove turistične atribute. Zdaj ves kraj in
občina, župan in turistični delavci, strokovno osebje hotelov in
velneških oaz delajo za skupni cilj – turistično odličnost, ki ima
veliko imen: Orhidelia, Termalia, Sotelia, Armonia, Aqualuna,
predvsem pa, kot smo videli letos, so Terme Olimia in njihova
ponudba in njihovi ljudje zadostili kriterijem kakovostne ponudbe,
Lipov list - Oktober 2019
temelječe na razvoju trajnostnega turizma, pristnih doživetij in
bogate lokalne turistične ponudbe. Ter prejeli odličje!
Destinacija Podčetrtek je letos stopila v mrežo Evropskih destinacij
odličnosti in s tem povečala prepoznavnost, postala destinacija
dobre prakse in podčrtala svojo sicer zelo dobro pot in poslanstvo.
S ključno značilnostjo – zavezanostjo k socialni, kulturni in okoljski
trajnosti.
Uspešno povezovanje treh občin
Slovenija je sicer v letošnji finale uvrstila dve destinaciji: Dolenjsko
in Podčetrtek. Zmagal je Podčetrtek, tesno povezan s Termami
Olimia, destinacija, ki sicer združuje tudi občino Bistrica ob Sotli in
Kozje. Tako je na podelitvi prestižnega naslova v začetku
septembra Boštjan Misja, direktor Turizma Podčetrtek, povedal, da
je destinacija Podčetrtek primer dobre prakse uspešnega
povezovanja treh občin in treh županov: Petra Misje (Podčetrtek),
Milence Krajnc (Kozje) in Franja Debelaka (Bistrica ob Sotli).
Različni turistični produkti, ki nagovarjajo različne segmente
gostov in temeljijo na ponudbi programov zdravja in dobrega
počutja v Termah Olimia, so plod zavedanja, da je treba slediti
trendom in pričakovanjem gostov. Tudi zato je njihova turistična
ponudba vedno znova obogatena z manjšimi ponudniki, ki
zagotavljajo individualnost in personalizacijo.
Destinacija Podčetrtek je tudi prva v Sloveniji, ki je na skupni seji
občinskih svetov vseh treh sodelujočih občin (Podčetrtek, Kozje
in Bistrica ob Sotli) sprejela Strategijo razvoja turizma za obdobje
2019–2023. Njihovo vodilo je trajnostni razvoj – razvoj, ki
zadovoljuje potrebe sodobnega človeka, ne da bi ogrozili
možnosti prihodnjih rodov, da zadovoljijo svoje potrebe. Občina
Podčetrtek pa je bila tudi med prvimi, ki so vstopili v certifikacijski
sistem Zelena shema slovenskega turizma, v okviru katerega je
prejela najvišje priznanje, zlati znak Slovenia Green Destination.
Kaj ponujata partnerski občini Kozje in Bistrica ob
Sotli?
Turistične, izletniške in predvsem ekološke kmetije, vinogradniška
doživetja in bogato naravno in kulturno dediščino, kot so Svete
gore, trg Podsreda s prangerjem in seveda veličastni grad
Podsreda sredi Kozjanskega regijskega parka, kot krono
posajenega v gozdno zelenje.
Kozjanski park
Kozjanski park ima status biosfernega rezervata pod zaščito
Unesca. Ima urejene pešpoti, kolesarske steze, informacijske
table, na gradu Podsreda pa pripravlja prireditve s prikazi
tradicije in sodobnega ustvarjanja. Sicer pravijo, da je grad
Podsreda, ki je odprt med aprilom in oktobrom, »najbolj grajski
med gradovi na Slovenskem«. Zaradi svoje bogate kulturne
dejavnosti je na njem še zdaj živahno in je eden redkih kulturnih
spomenikov romanske dobe, ki je v zadnjih tridesetih letih iz
skoraj propadajočega stanja skozi celovito prenovo postal
pomemben nosilec kulturne, promocijsko-izobraževalne,
družabne in turistične ponudbe v tem delu Slovenije. V toplejših
mesecih vabijo nanj različne razstave, kinopredstave in druge
prireditve, med njimi tudi glasbeni seminarji, ki udeležencem
omogočajo, da z vrhunskimi mentorji dosegajo izjemen glasbeni
razvoj.
Izjemna je osrednja, tradicionalna prireditev Kozjanskega parka
z imenom Praznik kozjanskega jabolka, ki ga pripravljajo v
Podsredi vsak drugi teden v oktobru (letos že 20. leto). Ta je
43
Potepanja
Foto: M. G.
Minoritski samostan z eno najstarejših lekarn v Evropi
Lipov list - Oktober 2019
44
Potepanja
Grad Podsreda, spomenik lokalnega pomena, je v lasti občine Kozje, medtem ko je njegov upravljavec Javni zavod Kozjanski park.
odraz skupnih prizadevanj pri varovanju narave in ohranjanju
kmetijske kulturne krajine na Kozjanskem, katere najbolj tipični
razpoznavni krajinski element so visokodebelni travniški
sadovnjaki s starimi sortami jablan.
Bistrica ob Sotli
V oči stopi prijazen nagovor na občinski turistični spletni strani,
kjer je zapisano, da lahko popotniki, turisti in obiskovalci občine
kadarkoli in vse dni v tednu od 7. do 19. ure, če potrebujejo
pomoč, vodenje, informacijo ali družbo, pokličejo na telefon 031
516 963.
Zagotovo jim potem povedo tudi, da se morajo oglasiti v odlični
gostilni Šempeter, obiskati manjši pokriti prostor za tržnico, ki je
vzniknila kot posledica občinske soudeležbe pri projektu Posavska
špajza, jih napotijo na ribarjenje, kolesarjenje, sprehode po vodni
ali učni poti Kunšperk – Klestje, jih usmerijo na obisk kraškega
izvira Davjek, pa k ribniku Trebče, kjer posebna pozornost velja
kačjim pastirjem, ali pa jih povabijo na Svete gore nad Bistrico, na
Marijino romarsko pot, ki kraljuje na 521 metrov visokem, z
gozdom poraščenem vrhu, kjer je tradicija slovenskega bogoslužja
dolga več kot dva tisoč let.
Pred kratkim so v kraju odprli hostel in ga domiselno in človeku
prijazno tudi opremili. Tako so rešili 132 let staro stavbo, ki so jo
sprva nameravali podreti, potem pa je občina poskrbela za
celovito prenovo.
Renata Picej
Foto: Renata Picej in JZ Kozjanski park
Atrij gradu, kjer so poleti v okviru programa Glasbeno poletje
na gradu Podsreda koncerti priznanih slovenskih in tujih
glasbenikov.
Mladinski hotel z dvajsetimi ležišči in infrastrukturo, ki omogoča
različne dejavnosti, so zaupali lokalnemu mladinskemu klubu,
ki skrbi, da Hostel Gabronka živi z domačini in turisti.
Lipov list - Oktober 2019
45
Trije predsedniki ob podpisu mirovnega sporazuma (z leve proti desni): Stanko Munda, Naša Republika Prlekija, Toni Gašperič,
Svobodno belokranjsko ozemlje, in Gojmir Lešnjak Gojc, Demokratična anarhična republika Škofi
Zgodovinski dogodek na Radovici pri Metliki
Povezovanje treh republik: Anarhične republike Škofi, Naše republike Prlekije in Svobodnega belokranjskega
ozemlja (SBO). Lani pobratenje s Prleki, letos trojni mirovni sporazum. »Zadnje besede še nismo rekli,« zatrjuje
samooklicani predsednik SBO Toni Gašperič.
V času, ko se svet gleda skozi topovske cevi in si države namesto
humanitarne pomoči pošiljajo iz letal rušilne bombe, so predsedniki treh
republik podpisali mirovni sporazum o sožitju in nenapadanju na morju, v
zraku in na zemlji. To so konec septembra storili na Radovici v občini
Metlika, in sicer: Stanko Munda, Naša Republika Prlekija, samooklicani
dosmrtni predsednik Svobodnega belokranjskega ozemlja Toni Gašperič
in najvišji predstavnik Demokratične anarhične republike Škofi Gojmir
Lešnjak Gojc. Zgodovinskega dogodka se je udeležil tudi predsednik
Turistične zveze Slovenije gospod Pavle Hevka, ki je v pozdravnem govoru
pohvalil prostovoljce na področju turizma.
Slovesnost je potekala pred dvesto petdeset let staro stavbo Osnovne šole
Bistra buča, zato jo je moderiral tamkajšnji učitelj Jože Matekovič, sicer tudi
restavrator, amaterski gledališki in filmski igralec, gonilna sila kulturnega
dogajanja v slikoviti in lepo urejeni vasi.
Svobodno belokranjsko ozemlje je bilo v popolni državniški sestavi. Iz
Ljubljane je prišel konzul Jože Pečarič, z Jugorja carinik Peter Badovinac, iz
Semiča minister za penjenje Gregor Simonič, iz Podzemlja Andreja Veselič,
dekanka Vinske univerze SBO, ki prodaja doktorske in profesorske diplome,
iz Drašičev, vinorodnega raja pod Gorjanci, se je podpisa mirovnega
sporazuma udeležil doktor Orehović s Klinike za navajanje na odvisnost od
olj. Seveda ne smemo pozabiti na ministra za kulturo SBO gospoda Pavleta
Ravnohriba, ki mu je likovni opremljevalec SBO Branko Babič obesil okrog
vratu lento, da se je vedelo in videlo, kaj je kdo.
Hišni ansambel SBO Jugorski cariniki in Prleški muzikanti so zaigrali in
zapeli himni svojih republik, Dolc kvintet, v katerem jih navadno poje šest,
na dogodek na Radovici pa so prišli le štirje, je zapel odo metličku,
protokolarnemu vinu SBO, ki vam ga bodo postregli z belimi rokavicami na
rokah, v lične stekleničke pa ga polni Tone Vinopivec Dolc. Prleški muzikanti
so dodali nekaj pesmi, ki ne pojejo o krompirju, temveč o vinu, slovenski
narodni pijači. Da bo vse skupaj veljalo in držalo, so nazdravili z belim
vinom, imenovanim bučman, se podprli s pogačami in z jagenjčkom ter
odojkom z ražnja ter si obljubili, da ne bodo prekršili mirovnega sporazuma,
razen takrat, ko se bodo pogovarjali, katera vina so boljša: prleška,
belokranjska ali tista s Krasa.
Razšli so se z zadnjo mislijo iz mirovnega sporazuma, ki se glasi: »Samo
trezna glava in mir sta zagotovilo za družbeni in družabni napredek.«
Nad podpisom mirovnega sporazuma sta bila zelo
navdušena Andrej Kavšek, župan Občine Črnomelj, in Karel
Vernik, predsednik Republiškega turističnega drobnogleda
TZS, pa tudi nad poukom v osnovni šoli Bistra buča pod
vodstvom učitelja Jožeta Matekoviča.
Foto: Duša Podbevšek - Bedrač Foto: Rudi Vlašič
Duša Podbevšek - Bedrač
Zgodbe v turizmu
Lipov list - Oktober 2019
46
Iz knjigarne
Foto: Pixabay
Kako se laže sporazumevati z različnimi ljudmi?
Kako razumeti tiste, ki jih ni mogoče razumeti? Odgovor je dolg 302 strani – ali kolikor jih ima svetovna knjižna
uspešnica z naslovom Obkroženi z idioti avtorja Thomasa Eriksona, ki je izšla pri založbi Učila.
»Zagotovo ste že opazili, da se z nekaterimi
ljudmi bolje razumete kot z drugimi. Da z
nekaterimi takoj vzpostavite stik, pogovor
steče sam od sebe, z drugimi pa kar ne gre. Zdi
se vam, da sploh ne dojamejo, kaj jim govorite,
in samo buljijo v vas, kot da ste z drugega
planeta – in včasih se vam zazdi, da ste res.
Tako imenovani ‘idioti’ oziroma bedaki, kreteni,
butlji in še kar nekaj podobnih besed je v
našem kolektivnem besednjaku, pa so
najpogosteje le ljudje, ki imajo drugačen
vedenjski profil in slog sporazumevanja kot mi,
ugotavlja švedski vedenjski strokovnjak,
predavatelj in pisec Thomas Erikson,« pravi
Branka Fišer, ki je knjigo uredila.
Thomas Erikson v knjigi, ki je na Švedskem
takoj postala uspešnica, bila pozneje
prevedena v številne jezike, po svetu pa so je
prodali več kot milijon izvodov, govori o štirih
vrstah vedenjskih tipov: o rdečih, ki so
dominantni in gospodovalni, o rumenih, ki so
družabni in optimistični, o zelenih, ki so
sproščeni in prijazni, ter o modrih, ki so analitični
in natančni – ter pojasnjuje, kako prepoznati
vsak tip in se sporazumevati z njim.
Namesto da bi bili obremenjeni s pretirano
strokovnimi kategorizacijami, lahko s preprostim
štiribarvnim sistemom kmalu določite, kakšen je
vaš prijatelj ali sodelavec, in prilagodite svojo
komunikacijo z njim, pravi Erikson. Knjiga je zato
polna praktičnih informacij za sporazumevanje
z ljudmi na podlagi njihove barve, vključno s
prednostmi in slabostmi vseh profilov, z navodili,
kako dajati pozitivne in negativne povratne
informacije vsakemu, in z nasveti za
najprimernejše izražanje v elektronskem
sporočilu nekomu z drugačnim profilom. Knjiga
Obkroženi z idioti nam zaupa preprost, vendar
revolucionaren način, kako razumeti ljudi okrog
sebe, z njim pa se bo spremenilo vaše
sporazumevanje z vsemi, od sodelavcev do
zakonca.
D. P. B.
Slovenska turistična revija Lipov list, nadaljevanje
Turističnega vestnika, izhaja 2. teden v sodem mesecu
UDK 338,34+796,5(497,12), ISSN 0352-4353
Oktober 2019
Izdaja:
Turistična zveza Slovenije
Naslov uredništva:
Turistična zveza Slovenije,Miklošičeva cesta 38/VI,
SI – 1000 Ljubljana, tel. 01/43 41 670, faks: 01/43 41 680,
info@turisticna-zveza.si, www.turisticna-zveza.si
Svet revije Lipov list:
Boštjan Luštrek, Iztok Pipan, Jure Sodja, Karmen Grebenc Burger
Transakcijski račun:
SI56 03100-1000010639
Naročilo na Lipov list oddate na info@turisticna-zveza.si
Celoletna naročnina je 32 evrov.
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost se od glasila
obračunava DDV po 9,5-odstotni stopnji.
Lipov list - Oktober 2019
VABLJENI NA 66. GOSTINSKO
TURISTIČNI ZBOR SLOVENIJE
11. ̶ 13. NOVEMBER
GH UNION LJUBLJANA
Pridružite se nam na tekmovanjih za
gostince in hotelirje ter mnogih
izobraževalnih vsebinah.
Na gala večeru bomo združili kulinariko
vrhunskih chefov z družbeno odgovorno
noto. Podrobnejši program poiščite na
www.gtzslovenije.si ali nam pišite na
info@tgzs.si.
TEKMOVANJA
NAGRADNI
SKLAD
DELAVNICE
BREZPLAČNA
PRIJAVNINA ZA ŠOLE
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO,
SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI
DOBIMO
SE NA PLAC’
Kulinarično doživetje ljubljanske tržnice z zajtrkom.
Začutite živahen utrip glavne ljubljanske tržnice,
degustirajte sezonske izdelke lokalnih pridelovalcev in
vstopite v nov dan z okusnim zajtrkom.
Vsako soboto ob 9.00 pred Turističnim informacijskim
centrom, Adamič-Lundrovo nabrežje 2.
visitljubljana.com
ŽIVAHNA. ŽIVA. #VISITLJUBLJANA
Change language