Revija Lipov list, december 2019
Dobre zgodbe v slovenskem turizmu.
Dobre zgodbe v slovenskem turizmu.
Transform your PDFs into Flipbooks and boost your revenue!
Leverage SEO-optimized Flipbooks, powerful backlinks, and multimedia content to professionally showcase your products and significantly increase your reach.
DECEMBER 2019 Poštnina plačana
pri pošti 1102 Ljubljana
dobre zgodbe v slovenskem turizmu
Intervju
Urška Gaberšek o razvoju
(turističnega) Velenja
Potepanja
Kulinarično popotovanje po
Dolenjskem
Trendi
Misterion – doživetje
skrivnosti voda
Inovativno
Ruska dača
Foto: Luka Esenko/Turizem Ljubljana
DRUŠTVO KUHARJEV IN SLAŠČIČARJEV SLOVENIJE Dimičeva 13, 1054 Ljubljana
IZOBRAŽEVALNI CENTER Ekslerjeva 8, 1241 Kamnik
Društvo kuharjev in slaščičarjev Slovenije organizira tečaje kuharstva za
ljubitelje kuhanja in profesionalne kuharje.
Možni so dogovori za organizacijo tečaja za skupino in vnaprej
dogovorjeno temo.
Ali sami želite podati svoje znanje in izkušnje pa nimate zato primernega
prostora?
Zato smo tukaj mi, da vam pomagamo in skupaj organiziramo
delavnico - tečaj.
Svoje aktivnosti objavljamo na
www.kuharjislovenije.si
in facebook Društvo kuharjev in slaščičarjev Slovenije
e-mail: info@kuharjislovenije.si
Naši izvajalci tečajev so vrhunski strokovnjaki na področju kulinarike,
saj svoja strokovna znanja preizkušajo na mednarodnih tekmovanjih in
dosegajo zavidljive rezultate.
KAZALO
NASLOVNICA
Praznični čas
INTERVJU 04-06
Z Urško Gaberšek o razvoju (turističnega) Velenja
AKTUALNO 07
Jure Sodja, naj turistični prostovoljec leta 2019
POD DROBNOGLEDOM 11
Cestarji na (povprečno) zimo pripravljeni
FOKUS 12-15
TD Pekre: Kraj, kjer se vsako zimo nasmejejo do solz
KUD Galiarda: Obujanje starinskih plesov in glasbe
TURIZEM SMO LJUDJE 16-17
Zdenka Zabukovec, Društvo za ohranjanje dediščine
Gradež
TZS 19
Državno tekmovanje za zlato kuhalnico 2019
V SLOVENIJI NI DOLGČAS 21-24
NAMIG ZA IZLET 28-29
Misterion – doživetje skrivnosti voda
Pristno prleško s humornim temperamentom
ZELENI ZGLEDI 32
Nagrada za glas odgovornega turizma
SKOK K SOSEDOM 36-41
Kdor gre na Dunaj, naj poišče Korotan!
Avstrijske snežne avanture
Uspešna zgodba slovenskih podjetnikov v hrvaški Istri
Lepe božične praznike
in srečno novo leto 2020
Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v prvi polovici februarja
2020. Sporočila o novostih na območju delovanja vašega društva
in napovedi prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. januarja
2020 na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si.
UVODNIK
Pozdravljeni, spoštovani člani turističnih
društev in spoštovani bralci revije Lipov list.
Še eno leto se izteka, prav tako, kot se je pred
njim izteklo že veliko dobrih, navdihujočih
let, pa tudi takih, ki niso bila čisto po naših
željah.
Leto 2019 je bilo prelomno predvsem zame,
saj sem v začetku letošnjega marca postal
prostovoljni predsednik Turistične zveze
Slovenije in na tem mestu nasledil gospoda
Petra Misjo, ki je svoje delo opravil z odliko.
Seveda sem ob nastopu te častne, a zahtevne funkcije pripravil tudi načrt
dela do leta 2023, ko se izteče moj štiriletni mandat. Do takrat pa
nameravam zavzeto, z veliko elana in s pozitivnim pristopom izvesti
začrtani progam v celoti, morda pa celo še kaj več, saj je v njem vedno
dovolj prostora za smele in inovativne ideje s področja razvoja in rasti
turizma v Sloveniji za naše, domače turiste, ki si želijo in znajo uživati
naravne, kulturne, kulinarične in zgodovinske vrednote naše dežele.
Naj zato naštejem nekaj sicer na videz suhoparnih podatkov, ki pričajo o
udejstvovanju in delovanju TZS v letu 2019. Da je TZS živa in zelo aktivna
organizacija, katere delovanje temelji predvsem na prostovoljnem delu
tisočev članov v približno šeststo turističnih društvih, je jasno videti tudi iz
dogodkov, na katere sem bil povabljen kot predsednik v imenu vas vseh.
Dogodkov, ki sem se jih lahko udeležil, se je od letošnjega marca zvrstilo
kar 32. In še enkrat toliko vabil sem moral, žal, zaradi neodložljivih delovnih
obveznosti zavrniti, kar pa ne pomeni, da z njimi nisem bil dodobra
seznanjen. Največkrat sem bil povabljen v vaše vrste, ko ste praznovali
visoke obletnice obstoja in delovanja vaših turističnih društev, v katerih se
nenehno rojevajo nove zamisli in vizije o razvoju različnih, posebnih in zelo
samosvojih produktov, storitev in dogodkov na področju domačega
turizma. To je spodbudno za nas vse, zato sem na vas in na vašo
angažiranost izjemno ponosen. Vaše predanost, ustvarjalnost in zavzetost
na turističnem vrtiljaku naše države so opazne tako doma kot v tujini, zato
se vam lahko le iskreno zahvalim za vse, kar v svojem prostem času
podarjate Sloveniji in Slovencem. In vse to vsi mi skupaj, združeni v TZS,
počnemo že 114 let. Naj odkrito povem, da je lepo in častno biti član tako
velike družine, in prav tako je lepo in častno biti vaš predsednik.
Dovolite mi, da se tudi sam čisto malce pohvalim, predvsem zato, ker sem
želel vzpostaviti sodoben vodnik, ki bi pomagal predvsem domačim
turistom pri vandranju po naši deželi. S pomočjo sposobnih in zavzetih
sodelavcev je bila ustvarjena in naložena nova aplikacija Slovenski
turistični vodnik, ki čedalje uspešneje deluje od letošnjega oktobra. Pri
vzpostavitvi te uporabniške aplikacije so mi pomagali neutrudni sodelavci,
za kar sem jim iskreno hvaležen.
V tem prazničnem času je poleg trenutkov za veselje, obdarovanje in srečo
čas tudi za prevetritev naših načrtov, želja in potreb, ki vznikajo v vsakem
prostovoljcu, v vsakem turističnem društvu in tudi v naši in vaši turistični
zvezi. Na podlagi vseh teh načrtov se lahko smelo in z veliko mero zanosa
in radovednosti odpravimo v leto 2020, ki že čaka, da nas vse skupaj
sprejme v svoj čas, v svoje tiktakanje življenja v naši in vaši Turistični zvezi
Slovenije, v vseh slovenskih turističnih društvih in v vseh prostovoljcih, ki s
svojo prizadevnostjo in ustvarjalnim zanosom delate našo državo lepo,
prijazno, trajnostno usmerjeno in vredno bivanja in življenja v njej.
Zato naj prav vsem zaželim, da čisto preprosto, lepo in brez obžalovanj
končate leto 2019 in ga prepustite času in zgodovini, sami pa s pogumnimi
in neomajnimi koraki vstopite v sveže novo leto. Tam nas vse čakajo novi
izzivi, nove možnosti, nove priložnosti in nov košček življenja, katerega
velik del vsi mi namenjamo kakovostnemu turizmu v naši skupni, prelepi
deželi – Sloveniji.
Sreče in zdravja vam želim.
Pavle Hevka, predsednik Turistične zveze Slovenije
3
Kazalo / Uvodnik
4
Intervju
Foto: Mateja Gruden
Urška Gaberšek
Razvoj (turističnega) Velenja
Od »socialističnega čudeža«
do enega najbolj zelenih
slovenskih mest
Velenje. Najmlajše slovensko mesto, ki se je razvilo na temelju premogovništva in se razcvetelo v času
socializma – tako zelo, da so ga poimenovali »socialistični čudež«. Dokler ni mesto v osemdesetih letih
zabredlo v globoko okoljsko krizo. Ljudem je prekipelo, zahtevali so ekološko revolucijo, dovolj glasno,
vztrajno in odmevno, da so spodbudili želene spremembe. In s tem tudi razvoj, s katerim je začelo
Velenje privzemati povsem novo identiteto. Zdaj je zeleno mesto s srebrnim certifikatom Slovenia
Green Destination, dediščina premogovništva pa živi v edinstvenem muzeju in skozi edinstvena, tudi
petzvezdična doživetja.
Velenje je letos na Dnevih slovenskega turizma tudi znova prejelo priznanje
za najlepše in najbolj urejeno veliko mesto v okviru odmevne tradicionalne
akcije Turistične zveze Slovenije Moja dežela – lepa in gostoljubna; tudi
spletno glasovanje (»glas ljudstva«) ga je prepoznalo za najbolj urejen večji
kraj v Sloveniji, Učna pot Škrata Bisera v bližnji Vinski Gori pa je bila izbrana
na najboljšo tematsko pot.
O turizmu v Velenju in Šaleški dolini smo se pogovarjali z Urško Gaberšek,
strokovno sodelavko na Mestni občini Velenje, ki je že leta tesno vpeta v
turistični razvoj mesta.
V članku za enega od slovenskih medijev ste pred tremi
leti dejali, da Velenju še ne moremo reči »turistično
mesto«, sploh če ga želimo primerjati z destinacijami,
kot sta Bled ali slovenska obala. Pa zdaj, tri leta pozneje?
Pred nekaj leti je Mestna občina Velenje kupila zemljišče ob Velenjskem
jezeru in začela intenzivno urejati južno obalo Velenjskega jezera, ki smo jo
poimenovali Velenjska plaža. Uredili smo sanitarije, zagotovili reševalce in v
prostor vnesli številne prostočasne vsebine za obiskovalce. Intenzivno
urejanje Velenjske plaže je vplivalo na resno razmišljanje o turizmu, ki v
preteklosti ni bil prepoznan kot velika priložnost za mesto in dolino.
Predstavlja pa turizem tudi velik izziv, ki se ga lotevamo načrtno in
postopoma, z dobršno mero občutka za okolje. S podpisom zelene
politike smo se tako zavezali k trajnostnemu razvoju. Ustanovili smo tudi
javni Zavod za turizem Šaleške doline ter sprejeli Strategijo razvoja in
trženja turizma MOV 2017– 2021, ki uveljavlja turizem kot zelo pomemben
steber gospodarstva v nadaljnjem razvoju občine. Turistična prepoznavnost
mesta in obisk se krepita, še zlasti zaradi Velenjske plaže in povezovanja na
vseh ravneh – predvsem med ponudniki urbanega dela in podeželja, kar
je ključno za oblikovanje doživetij po meri sodobnega turista in posledično
za večji obisk. Jasno pa je, da od nekoč okoljsko močno obremenjenega
Lipov list - December 2019
mesta ne moremo pričakovati, da bo čez noč med znanimi turističnimi
destinacijami.
Kateri so zdaj najštevilnejši obiskovalci mesta?
Enodnevni obiskovalci, med katerimi prevladujejo Slovenci. Najbolj
obiskana točka mesta je zagotovo Velenjska plaža, ki je bila letos že drugo
leto zapored izbrana za naj slovensko naravno kopališče in je čedalje bolj
priljubljena. Letos je imela plaža že več kot 100.000 obiskovalcev, ki si tudi
vzamejo čas za raziskovanje mesta in njegove okolice, podeželja. Podobno
je z obiskovalci Pikinega festivala. Med turisti, ki tu prenočujejo, pa je
neprimerljivo več tujcev: največ je gostov iz Nizozemske, Srbije, Italije,
Nemčije in Kitajske (večje število kitajskih obiskovalcev je povezano s
kitajskim prevzemom Gorenja v lanskem letu). Povprečen čas bivanja se
podaljšuje, zdaj je 2,2 dneva, a prenočitev je še vedno malo. V prvi polovici
letošnjega leta jih je bilo malce več kot 13.000. Je pa velika razlika v porabi
enodnevnih in večdnevnih gostov: prvi porabijo v povprečju 32 evrov,
drugi 105 evrov na dan.
Kako pa je z nastanitvenimi zmogljivostmi – jih je dovolj?
Nastanitvenih zmogljivosti je za zdaj dovolj. V zadnjem času se pojavljajo
tudi nove manjše zasebne nastanitve v mestu in na podeželju, ki so
drugačne in so popestrile nabor nastanitvenih zmogljivosti. To so
nastanitve z zgodbo, ki gostom omogočajo pristen stik s sabo, z drugimi in
naravo. Zdaj lahko obiskovalci izbirajo med nastanitvami v hotelu s štirimi
in hotelu s tremi zvezdicami, v mladinskem hotelu, v penzionu, na
turističnih kmetijah, v vili, v kampu, v gostiščih in v počitniški hiši.
S čim, menite, bi lahko navdušili obiskovalce, da bi ostali
v Velenju in njegovi okolici več dni?
Z avtentičnimi in izvirnimi večdnevnimi doživetji, ki v največji meri
izkoriščajo posebnosti Velenja (sodobno mesto, premogovništvo, jezera),
in inovativnim prepletom aktivnosti, raziskovanja, spoznavanja Velenja,
okolice in širše regije. Še zlasti se lahko pohvalimo z novim doživetjem
Velenje Underground (kulinarična pustolovščina 160 metrov pod zemljo,
Foto: Aljoša Videtič
Velenje Underground, kulinarična pustolovščina globoko pod
zemljo, ki industrijsko dediščino reinterpretira skozi kulinariko
v najgloblje ležeči jedilnici v Sloveniji
ki industrijsko dediščino reinterpretira skozi kulinariko v najgloblje ležeči
jedilnici v Sloveniji, eno prvih petzvezdičnih doživetij z znakom Slovenia
Unique Experiences, op. p.).
Omenili ste pomembnost povezovanja za uspešen razvoj
turizma. Se povezujete tudi s širšim območjem, Koroško,
denimo?
Povezovanje s širšim okoljem se v zadnjem času zelo krepi, saj s skupnimi
močmi tako premagujemo eno največjih ovir za ambicioznejši razvoj
turizma na našem območju: slab javni prevoz do naših krajev in Koroške,
kar je verjetno eden glavnih razlogov za majhno število večdnevnih
turistov. Z Regionalno razvojno agencijo za koroško regijo smo se povezali
letos – s Štrekna busom. To je tridesetsedežni avtobus s prikolico za dvajset
koles, ki je poleti vozil med Velenjem, Gornjim Doličem, Mislinjo, Slovenj
Gradcem, Otiškim Vrhom, Dravogradom in kopalnim jezerom v Labotu
(Lavamünd) na avstrijski strani. Sicer pa se prek Zavoda za turizem Šaleške
doline povezujemo tudi s Spodnjo Savinjsko dolino in Koroško z
Doživetjem treh dolin, s ponudniki Zgornje Savinjske doline prek
turističnoinformacijskih točk, s prostovoljci v turističnih društvih prek TZ
5
Intervju
Foto: Matej Vranič
Resnejše razmišljanje o turizmu je spodbudila ureditev zdaj priljubljene Velenjske plaže.
Lipov list - December 2019
6
Intervju
SAŠKA, povezovanje pa bomo v prihodnosti okrepili tudi z Mariborom in
Podzemljem Pece.
Velenje je ena prvih destinacij, ki so se vključile v Zeleno
shemo slovenskega turizma. Novembra ste prejeli
srebrni znak Slovenia Green Destination – pred tem ste
imeli bronastega. Lahko poveste kaj več o prizadevanjih
na tej ravni?
Velenje je v preteklosti dajalo velik poudarek sanaciji okolja in ohranjanju
narave. Vstop v Zeleno shemo slovenskega turizma je tako nekakšen izziv
za nadgradnjo preteklega dela in za razvoj trajnostnega turizma. Kot
ponosni član družine Slovenia Green smo se zavezali k trajnostnemu
delovanju in nenehnemu prizadevanju za izboljšave. Z izvedbo postopka
za vključitev v shemo smo pridobili celovit vpogled v trajnost destinacije in
mednarodno primerljivo oceno (bronasti znak Slovenia Green Destination).
Z dobro načrtovanimi in izvedenimi ukrepi smo izboljšali razmere in
pridobili nov, srebrn certifikat. Zavedamo se, da turizem močno vpliva na
okolje, zato v svoja prizadevanja aktivno vključujemo lokalno prebivalstvo
in gospodarstvo. Vse deležnike v destinaciji spodbujamo k odgovornemu
odnosu do naravnega in družbenega okolja. Organizatorjem prireditev
zagotavljamo izobraževanje in določene (finančne) spodbude za lažji
prehod k organizaciji okolju in ljudem prijaznih prireditev. Prizadevamo si,
da organizatorji prireditev zmanjšujejo oziroma opuščajo uporabo plastike,
da uvajajo trajnostne materiale, ločujejo odpadke in zmanjšujejo njihovo
količino, uporabljajo lokalne proizvode in storitve ter organizirajo prireditve
z družbenim učinkom (dobrodelnost in podobno). Sprejeli smo kodeks za
trajnostno naravnane turistične vodnike in izvajamo številne ukrepe, s
katerimi se ponudniki postopoma laže prilagajajo spremembam, kot so
trajnostna mobilnost, podnebne spremembe, opustitev plastike za
enkratno uporabo, ponovna uporaba, varčevanje z energijo in vodo ... O
vsem tem pa obveščamo domačine in tudi obiskovalce.
Na podlagi okoljskih analiz razvijamo ponudbo na Velenjskem jezeru le na
določenem delu bregov jezera, preostale pa puščamo nedotaknjene, kar
naravi omogoča, da opravlja samočistilno funkcijo. Razvojna usmeritev
jezera z Velenjsko plažo je trajnostno naravnana, saj predvideva na eni
strani novo raven infrastrukture (prireditveni prostor in oder, hotel na vodi,
Park&Ride), ki bo omogočal izvajanje številnih prostočasnih vsebin,
povečanje števila obiskovalcev, nova delovna mesta ter s tem nov in stalen
vir dohodka (socialni in ekonomski razvoj), po drugi strani pa ohranjanje in
varovanje okolja (pitniki, meritve kakovosti vode, umestitev med kopalne
vode in ekoremediacijski ukrepi).
To, da ste del Zelene sheme slovenskega turizma in
da ima mesto doživetje z znakom Slovenia Unique
Experiences, naj bi pomenilo tudi večjo opaznost pri
trženju v tujini, ki ga zagotavlja Slovenska turistična
organizacija. Bi lahko rekli, da ste opaznejši?
Zagotovo je Velenje zaradi številnih dosežkov in večje pozornosti Slovenske
turistične organizacije bolj prepoznavno. Še pred nekaj leti je bilo kot
industrijsko mesto prepoznavno predvsem po Gorenju in Premogovniku
Velenje, kar ni bil kakšen poseben motiv za turistični obisk. Zadnja leta
intenzivneje sodelujemo pri projektih Slovenske turistične organizacije in
Turistične zveze Slovenije, z dobrimi dosežki in certifikati pa si zagotavljamo
tudi večjo pozornost in boljšo promocijo v Sloveniji in zunaj njenih meja.
Pri razvoju ponudbe in komuniciranju poudarjamo tisto, kar je v našem
okolju avtentično in ima pristen lokalni značaj.
Velenje je tudi festivalsko mesto – z največjim otroškim
festivalom v Sloveniji, Pikinim festivalom, do drugih
prireditev ...
Naše mesto slovi po odličnih festivalih in prireditvah vse leto za različne
ciljne skupine. Septembra se mesto za nekaj dni spremeni v pravljično
mesto z največjim otroškim festivalom v Sloveniji – Pikinim festivalom.
Letošnji jubilejni, 30. Pikin festival, smo malce »pozelenili«. Naredili smo
prve korake za zmanjšanje količine odpadkov in boljše ločevanje odpadkov
ter si tako prislužili uporabo naslova Prireditev z manj odpadki. Prek
Pikinega festivala tako okoljsko vzgajamo in ozaveščamo tudi otroke in
mlade.
Katere pa so na splošno ključne ciljne skupine
velenjskega turizma, če jih opredelite po tem, kar iščejo?
Ključne ciljne skupine velenjskega turizma so aktivne družine, aktivni
nostalgiki, pari ter tisti posamezniki, ki želijo aktivni oddih z doživetjem
narave in kulturno-družabnega utripa mesta.
Mateja Gruden
Foto: Matej Vranič
Pogled na Velenje z grajsko veduto
Lipov list - December 2019
Foto: Iztok Pipan
7
Aktualno
Jure Sodja ob prejemu priznanja; ob njem predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca
Jure Sodja, naj turistični
prostovoljec leta 2019
V četrtek, 5. decembra, so v prostorih Zveze svobodnih sindikatov Slovenije v Ljubljani podelili priznanja
Državnega sveta RS za »najzaslužnejše društvene delavce – prostovoljce« v letu 2019. Med njimi je tudi
Jure Sodja.
Jure Sodja je v zadnjih letih ikona turizma in prostovoljstva v
Bohinju. Ko se je pred leti iz Ljubljane preselil v Bohinj, je v novem
okolju naglo opazil potrebe in težave v turizmu, med njimi
denimo preskromno število prireditev, ki se je na njegovo pobudo
začelo sčasoma povečevati. Izzivov tudi zdaj, po več letih življenja
v Bohinju in dela v društvu, ne spregleda; teži k napredku in
smelejšemu razvoju turizma v destinaciji, kjer živi in dela. Različne
izkušnje in znanja, ki jih je pridobival z delom še pred prihodom v
Bohinj, v turizmu in tujini, ga bogatijo in mu širijo obzorja.
Član Turističnega društva Bohinj je od leta 2007. Takoj po včlanitvi
se je začel udeleževati njegovih posvetov, delovnih akcij, priskočil
je na pomoč pri organizaciji prireditev. Kmalu so mu zaupali
koordinacijo prireditvenega odbora in usklajevanje dela društva z
drugimi bohinjskimi društvi in Osnovno šolo Dr. Janeza
Mencingerja. Bil je ustanovni član t. i. »čistilne komisije«, ki že
dvanajst let deluje pod okriljem Turističnega društva Bohinj. Jure
Sodja vsako leto tudi podeljuje priznanja za dosežke v Bohinju:
izjemen napredek, novosti, prenovo hiš, turistične privlačnosti ...
Že leta pripravlja izlete za člane društva in strokovne ekskurzije za
zaposlene v njem. Že devet let je tudi predsednik Kulturnega
društva Bohinj in več let tudi predsednik nadzornega odbora
Smučarskega društva Bohinj. Tako uspešno povezuje turizem,
kulturo in šport, kar se odraža tudi pri organizaciji in izvedbi
prireditev, ki jih z veseljem prostovoljsko tudi odvodi. Na
gostovanjih v tujini s svojo srčnostjo in predanostjo vedno poskrbi
za promocijo destinacije Bohinj. Ko v destinaciji potrebujejo
brezplačno vodenje ali sprejem skupin, je vselej na voljo, še zlasti,
kadar gre za dobrodelnost in socialno ogrožene.
V Gorenjski turistični zvezi je več let aktivno deloval kot član
upravnega odbora, dve leti je bil tudi njen podpredsednik.
Od leta 2009 je član upravnega odbora Turistične zveze Slovenije,
član upravnega odbora Skupnosti obvodnih krajev in različnih
komisij, od letos je podpredsednik TZS. Je aktiven član
ocenjevalnih komisij mladinskih projektov TZS, med njimi Turizmu
pomaga lastna glava in Več znanja za več turizma, ki sta mu
najljubša, saj ga mladi navdušujejo s svojo zagnanostjo, čemur
nameni več kot petsto prostovoljskih ur na leto. Delo z mladimi ga
je spodbudilo tudi k ustanovitvi društvene mladinske sekcije
Bohinj.
Zelo aktiven je tudi na področju dobrodelnosti. Sodeluje pri
organizaciji različnih dobrodelnih prireditev, od velikih akcij do
koncertov, in pri prevažanju pomoči. Vsako leto pripravi
dobrodelni Miklavžev koncert in akcije, s katerimi so v sedmih
letih zbrali več kot 80.000 evrov. Z oblačili tudi sam napolni
prtljažnik in jih dostavi na zbirna mesta. Poleg tega pogosto
prevzame moderiranje dobrodelnih dogodkov.
Njegova iskrenost, neomajna predanost delu, skrb za ohranjanje,
razvoj in promocijo turizma in kulture ter njegova dobrodelnost
in prostovoljstvo izjemno prispevajo k razvoju turizma in turistične
društvene organizacije.
L. L.
Lipov list - December 2019
DST 2019
8
Aktualno
Najvišja priznanja v
slovenskem turizmu
Na Dnevih slovenskega turizma, ki so bili od 11. do 13. novembra v Ljubljani, so podelili najvišja
priznanja v turizmu za letošnje leto.
Kristalni Triglav, priznanje vseh prirediteljev DST najvidnejši osebnosti,
ki je veliko pripomogla k prepoznavnosti Slovenije v svetu, je prejel
kolesar Primož Roglič. Športno pot je začel kot odlični smučarski
skakalec, bil je tudi mladinski svetovni prvak v smučarskih skokih.
Potem ga je navdušilo kolesarjenje, sledilo pa je neverjetnih 35 zmag,
med njimi tudi izjemno odmevnih, pri le tridesetih letih. Vsakič, ko se
udeleži katere od dirk, bodisi v Sloveniji bodisi v tujini, je zagotovljeno
dvoje: zanj iskreno in srčno navija vsa Slovenija, naša država kot
domovina vrhunskih športnikov, ki dosegajo neverjetne zmage, pa je
znova na prvih straneh vseh vidnih športnih in drugih medijev.
Priznanje Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo je prejel Emil
Gaspari, ki je leta 1961 tvegal in se na tovorni ladji Bohinj odpravil proti
Ameriki s 27 dolarji v žepu. Odločil se je sprejeti izziv in pridobil
študentski vizum ter začel študirati ekonomijo na Univerzi v New Yorku.
Odtlej je resnični promotor naše države in rodnega Celja. Je poslovnež,
javnosti najbolj znan kot ustanovitelj Slovenia Vodka in predsednik
Slovenian Premium Wines. »Vesel sem, da imam priložnost vračati svoji
rojstni deželi s tem, da poskušam povečati njeno prepoznavnost v
ZDA. To bo moja misija, dokler živim,« pravi in dodaja: »Kjer je volja, tam
je pot. Pozitivnost nas lahko ponese samo naprej!«
Sejalca, priznanje za inovativne in ustvarjalne turistične dosežke, ki ga
podeljuje Slovenska turistična organizacija (STO), je prejelo doživetje
Večerja treh dežel (Hit Alpinea) – zgodba, ki se dogaja v premeru
šestdesetih kilometrov. Pozdrav z aperitivom je v Kranjski Gori, topla
predjed v Trbižu, glavna jed v Podkloštru in sladica spet v Kranjski Gori.
Gostje pokusijo treviški radič, koroški kruh z drožmi, znamenite
suhomesnate dobrote iz Ziljske doline, tradicionalno furlansko skuto in
kanalske njoke. Sladica pa je slovenska potica. Hit Alpinea je tako izvirno
uporabil prostor treh dežel, ki se med seboj kulturno povezujejo že stoletja.
Finalista za priznanje Sejalec 2019 sta bili še doživetji Brko tura (Turizem
Ljubljana) in Spremeni tok zgodovine, si upaš? (Thermana Laško).
STO je podelila tudi priznanja Snovalec 2019 doživetjem Ogled
ljubljanske tržnice z zajtrkom oziroma Dobimo se na plac (Turizem
Ljubljana), Pot med krošnjami Pohorje na Rogli in Sanje & aromaterapija
& gozdna kopel v osrčju divjega gozda v Vipavski dolini (Theodosius).
Turistično gostinska zbornica Slovenije je priznanje za izjemen
prispevek k razvoju slovenskega turizma podelila Dominiku S.
Černjaku, ki mu je uspelo oživiti edinstveno lokacijo v Kranjski Gori
– ob jezeru Jasna. Z roko v roki je z lokalnimi in strokovnimi akterji
oblikoval trajnostno naravnan celosten turistični produkt, ki sobiva
med varovanjem krhkega eko sistema in izbrano turistično ponudbo
nastanitev ter ponudbo za dnevne obiskovalce.
Priznanje sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici
Slovenije (OPZS) za življenjsko delo v gostinstvu je prejel Anton Magdič iz
gostilne Ančka v Šenčurju pri Kranju. Ta je s svojo ponudbo odličen primer
stalne kakovosti in dejstva, da se uspeh na kulinaričnem področju lahko
gradi tudi iz ene same značilne jedi, v tem primeru iz štrukljev. Gostilna
sicer velja za eno najboljših, ki ponujajo hišne, lokalne in regionalne jedi
Slovenije. Anton Magdič je bil tudi podpredsednik upravnega odbora
sekcije za gostinstvo in turizem pri OPZS, vrsto let pa je predsednik sekcije
gostincev pri Območni obrtno-podjetniški zbornici v Kranju. Aktivno
deluje tudi v Društvu vinskih svetovalcev Sommelier Slovenije.
Kristalni Triglav 2019, priznanje, ki ga podeljuje Društvo turističnih
novinarjev Slovenije, je prejel BTC City Ljubljana. Vsako leto ga obišče 21
milijonov ljudi, Slovencev in turistov iz številnih držav, inovativno okolje
pritegne poslovne in kongresne goste, še zlasti Maraton Franja pa tudi
športnike. S kakovostno ponudbo 450 trgovin je močno vpet v nakupovalni
turizem, ki povečuje turistično porabo in je pomemben člen v ustvarjanju
možnosti za nakupovalna, rekreativna in kulturna doživetja v prestolnici.
BTC City Ljubljana ponuja hotel, s široko paleto kulinarike pod blagovno
znamko Food Bluz – Okusni Bluz pa bogati kulinarično ponudbo mesta;
poleg tega sodeluje še pri drugih vidnih projektih na področju turizma.
Priznanje Turistične zveze Slovenije: Jože Prah
Priznanje za izjemen prispevek pri razvoju turistične društvene
organizacije je prejel Jože Prah, gozdarski inženir, ki je začel s
prostovoljnim delom že leta 1974 v Planinskem društvu Lisca
Sevnica. Pri TZS aktivno deluje od leta 2002, kot član komisije za
razvoj turizma v gozdnem prostoru, od leta 2008 pa kot njen
predsednik. Je član UO TZS, kjer vodi Svet za turizem. Zaznamujejo
ga projekti, ki načrtno posegajo v razvoj okolja. Prepoznamo ga v
etnografsko zanimivih dogodkih, je predsednik Društva oglarjev
Slovenije in predsednik komisije za Evropske pešpoti v Sloveniji.
Verjame, da slovensko podeželje ponuja možnosti za razvoj
izjemnih gozdnih doživetij. Svoje znanje rad prenaša na mlade.
Izdal je številne zloženke, vodnike, sodeloval je pri filmih in je redni
gost časopisov, televizijskih oddaj in tematskih razstav. Je
pobudnik tekmovanja za Naj tematske poti v Sloveniji in član
ocenjevalnih komisij mladinskih projektov TZS. Za svoje delo je
leta 2012 prejel posebno priznanje TZS, leta 2014 pa plaketo
Državnega sveta za najzaslužnejše prostovoljce. Prejel je priznanja
občin Sevnica in Radeče, Občinske turistične zveze Sevnica in
številna druga. »Delam prav tisto, kar si želim. Ne poznam meje
med delovnim in prostim časom. Pri meni se vse to prepleta, kar
mi je super, ni pa včasih super tudi drugim. Kar dam, to dobim.
Verjamem v dobro ljudi, Narave in Gozda,« pravi Jože Prah.
Jože Prah (levo) in predsednik TZS Pavle Hevka
Foto: Nino Verdnik/STO
STO
Lipov list - December 2019
Michelin prihodnje leto tudi
v Sloveniji
»Odkar je pred skoraj 120 leti izšel prvi Michelinov vodnik, je naše poslanstvo odkrivanje najboljših
kulinaričnih destinacij po vsem svetu. Slovenija se nedvomno uvršča mednje, še zlasti zaradi izjemnih
kulinaričnih mojstrov, ki zaradi izjemnega naravnega bogastva, ki omogoča pridelavo visokokakovostnih
surovin, iz dneva v dan ustvarjajo izjemne jedi,« je ob napovedi, da bo tudi Slovenija dobila znameniti
gastronomski vodnik Michelin, dejal Gwendal Poullennec, svetovni direktor Michelinovih vodnikov.
9
Dogaja se
Prihod gastronomskega vodnika Michelin je za Slovenijo velika
priložnost za povečanje prepoznavnosti kot vrhunske gastronomske
destinacije in za izboljšanje kakovosti v slovenski gastronomiji, za
najodličnejše slovenske restavracije pa je edinstvena priložnost za
pridobitev nadvse želenih Michelinovih zvezdic.
Slovenija – vznemirljiva gastronomska destinacija
Romain Perrier, direktor prodaje in marketinga Michelin, pravi: »Slovenija
je nadvse vznemirljiva destinacija za gastronomske turiste in veseli nas,
da bomo Michelinov izbor najboljših slovenskih restavracij in talentov
marca prihodnje leto predstavili svetovni javnosti. Kakovost slovenske
gastronomije za Michelin ni presenečenje, zdaj je napočil čas, da jo
predstavimo tudi našim bralcem. Na stičišču svetov je Slovenija unikatna
destinacija z izjemnimi naravnimi danostmi in močno trajnostno zavezo,
ki omogoča pridelavo sestavin najvišje kakovosti. Nadarjeni slovenski šefi
jih spreminjajo v edinstvene kulinarične stvaritve, ki skozi oči Michelina
Slovenijo pozicionirajo kot destinacijo, ki jo je treba obiskati.«
Dodaten izziv in motivacija
»Izjemno sem vesela, da je Slovenijo kot vrhunsko gastronomsko
destinacijo prepoznal vodilni, svetovno prepoznavni in vplivni
gastronomski vodnik Michelin. Gre za najmočnejšo blagovno znamko
na področju gastronomskih vodnikov z zelo velikim vplivom na celovit
razvoj in promocijo destinacije. Michelin vstopa zgolj v destinacije z
dokazanim kulinaričnim potencialom in pri tem sledi svoji razvojni
politiki. Uveljavljen je v 32 destinacijah po vsem svetu. Je edinstven
komunikacijski kanal za nagovarjanje najzahtevnejših gastronomskih
navdušencev z veliko kupno močjo. In prav takšne goste si želimo
pritegniti v Slovenijo,« poudarja Maja Pak, direktorica Slovenske turistične
organizacije, in dodaja: »Michelinove zvezdice bodo dodaten izziv in
motivacija številnim vrhunskim slovenskim kuharskim mojstrom in
restavracijam za oblikovanje kulinaričnih presežkov. Prihod Michelina je
rezultat prizadevanj različnih deležnikov slovenskega turizma, ki
prepoznavajo vrhunsko gastronomijo kot enega ključnih produktov pri
izpolnjevanju vizije Slovenije kot destinacije edinstvenih butičnih
doživetij za zahtevnega gosta in povečanja dodane vrednosti v turizmu.
Pomeni tudi izpolnjevanje ciljev, zastavljenih v strateških dokumentih,
kot sta Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021 in
Akcijski načrt razvoja in trženja gastronomskega turizma 2019–2023.
Michelin je poleg gastronomskega vodnika Gault&Millau in naslova
Slovenija Evropska gastronomska regija 2021 dodaten zagon za naše
delo. Vse to so odlične zgodbe, ki jih bomo z velikim ponosom
vključevali v osrednjo dveletno promocijsko temo slovenskega
turizma, ki bo v letih 2020 in 2021 osredotočena na gastronomijo.«
Tiskana različica rdečega vodnika bo izšla prihodnje leto, kar dodatno
poudarja pomen gastronomije kot ključne razvojne in promocijske
tematike slovenskega turizma v letih 2020 in 2021.
TTA
Foto: Nino Verdnik/STO
Razpis za priznanja Naša Slovenija 2019
Gibanje Kultura-Natura Slovenija bo že desetič podelilo priznanja
Naša Slovenija za zgledne dosežke pri ohranjanju in uveljavljanju
slovenske kulturne in naravne dediščine oziroma krajine. Priznanja so
doslej podelili 111 prejemnikom iz Slovenije in zamejstva. Razpis za
oddajo predlogov za priznanja je odprt do 11. februarja prihodnje
leto.
Predloge za priznanja v štirih kategorijah (ohranjanje dediščine;
raziskovanje in uveljavljanje dediščine; zasluge posameznikov ali
organizacij; izobraževanje, usposabljanje in ozaveščanje) bo do aprila
2020 pregledal odbor za podelitev priznanj Naša Slovenija in izbral
po dva prejemnika v posamezni kategoriji. Predsednica petčlanskega
odbora bo tudi tokrat dr. Herta Mautrt-Lausegger, znana slovenistka
in etnologinja s Koroške.
Priznanja Naša Slovenija niso denarna nagrada, temveč likovna
pozornost trajne vrednosti. Doslej so jih prispevali umetniki Valentin
Oman, Luisa Tomasetig, Gašper Jemec, Klavdij Tutta, Franko Vecchiet,
Gustav Januš in Barba Štembergar Zupan, Dora Plestenjak in Andrej
Jemec; tokrat bodo delo oblikovalca Oskarja Kogoja, ki v svoje
stvaritve vključuje samosvoja spoznanja iz proučevanja tisočletnih
kultur ter slovenske kulturne in naravne dediščine.
Priznanja bodo podelili predvidoma 16. maja 2020 v Festivalni
dvorani na Bledu.
Več: www.kultura-natura.si
S. M.
Lipov list - December 2019
10
Dogaja se
Foto: Matevž Lenarčič/www.slovenia.info
Triglav
Odprli novo pohodniško
pot okoli Julijskih Alp –
Juliana Trail
Skupnost Julijskih Alp je sredi oktobra v Logu pod Mangartom odprla novo daljinsko pohodniško pot
okoli Julijskih Alp – Juliana Trail, 270 kilometrov dolgo pot, ki s šestnajstimi etapami obkroži Julijce.
Krožna pohodniška pot okoli Julijskih Alp ponuja pohodniku
drugačno doživetje Triglava in njegovega pogorja. Ponuja spoštljivo
in obzirno doživetje Triglavskega narodnega parka (TNP) na malce
drugačen način, kot ga je vajenega večina obiskovalcev TNP. Na
pohodniški poti Juliana Trail spoznavamo kraje in ljudi ob vznožju
gora, pogledi na Triglav in osrčje Triglava so od daleč. Pot ponuja
doživeto spoznavanje preddverja Julijskih Alp, vodi pod visokimi
gorami in vanje le spoštljivo vabi.
Pot okrog Julijskih Alp poteka v smeri urnega kazalca in je razdeljena
na priporočljive etape. Dnevne etape so zasnovane tako, da je v krajih
začetka oziroma konca etap mogoče prenočiti oziroma so tam tudi
možnosti za okrepčilo ali nakup hrane in pijače.
Juliana Trail je speljana skozi vasi, ki se jim za zdaj še uspe skriti pred
številnimi obiskovalci. Pešci, ki se bodo sprehajali skozi vasi, bodo
vsekakor spremenili dinamiko življenja v njih, kar bodo lokalni
prebivalci lahko tudi izkoristili s svojo ponudbo obiskovalcem
(prodajo rokodelskih, kulinaričnih izdelkov, gostinsko ponudbo,
ponudbo doživetij …).
Nova pohodniška pot, ki je bila v začetku novembra tudi v osredju
predstavitve Slovenije na eni najpomembnejših svetovnih turističnih
borz WTM London, je torej dolga 270 kilometrov, pohodnik pa na njej
premaga 7163 metrov višinske razlike. Povprečna dolžina etape je
17,5 kilometra, kar naj bi pomenilo od štiri do pet ur hoje.
Pohodnike bo po poti usmerjal elektronski vodnik na spletni platformi
OutdoorActive, kjer bo na voljo tudi aplikacija za prenosne telefone.
V pripravi je tudi vodnik v knjižni obliki, ki bo bralcem in pohodnikom
že ob načrtovanju poti poleg osnovnih informacij ponudil vpogled v
doživetja, ki jih čakajo na posameznih etapah.
Juliana vodi tudi ob smaragdni Soči
TTA
Foto: Nikola Jurišič/www.slovenia.info
Lipov list - December 2019
11
Pod drobnogledom
Nekakšni kažipoti, na katere je obešena vejica bršljana, označujejo, pri katerem vinogradniku in vinarju je osmica. Domačini jih
postavijo brez dovoljenja tam, kjer so najvidnejše, pozabijo pa jih odstraniti, ko osmica zapre svoja vrata. Zato morajo za njihovo
odstranitev poskrbeti cestna podjetja, sledi pa plačilo iz davkoplačevalskega žaklja!
Republiški turistični drobnogled TZS
Cestarji na (povprečno)
zimo pripravljeni
V Sloveniji imamo 39.000 kilometrov kategoriziranih cest, od tega jih je šest tisoč v upravljanju direkcije
za ceste, 1400 kilometrov, skupaj s priključki, v upravljanju Darsa, vse druge pa spadajo pod 212 občin. In
po ugotovitvah Republiškega turističnega drobnogleda Turistične zveze Slovenije (RTD TZS) so prav te
praviloma najbolj kritične. Se pa stvari iz leta v leto izboljšujejo, tudi zato, ker je za to namenjenega nekaj več
proračunskega denarja.
Predsednik TZS Pavle Hevka, vinogradnik in vinar Jožef Adamič iz
Tomačevice na Krasu in Karl Vernik, predsednik RTD TZS so si bili
v Adamičevi kleti enotni: »Kakovost letošnjega terana je odlična!«
kot je bila lani. Teran je zelo zdrav, če ga seveda pijemo v zmernih
količinah. Ima kar osemsto različnih sestavin, zelo je bogat s silikati in
železom, na človeški organizem deluje zdravilno kot antioksidant,
znižuje holesterol v krvi, zavira arteriosklerozo,« rad poudari
vinogradnik in vinar Jožef Adamič iz Tomačevice.
Brez kritike med obiskom Krasa pa le ni šlo: »Le kdo so nebodijihtreba,
ki puščajo stare gume, različno plastiko in drugo nesnago ob cestah?
Pred leti so Kras ’krasila’ številna divja odlagališča nesnage, a so bila
odstranjena – z veliko pomočjo Republiškega turističnega
drobnogleda TZS in direkcije za ceste. Da se ne bo podoba ponovila?«
je kritičen Karl Vernik.
Besedilo in foto: Duša Podbevšek - Bedrač
»Po naših informacijah so na prihajajočo zimo na omenjeni direkciji
pripravljeni, koncesionarji so ustrezno opremljeni, soli je za povprečno
zimo dovolj,« pravi Karl Vernik, predsednik RTD TZS. In dodaja, da bo
po dolgoročni napovedi vremenoslovcev zima blaga, več bo dežja
kot snega, kar je za cestarje ugodno. Večina cest na Krasu je v dobrem
stanju, ugotavlja RTD TZS, ki jo je tokrat mahnil v ta del naše države.
Tudi zaradi turistične ponudbe veselega decembra. »Ta ni skromna,
so pa med najbolj obiskanimi osmice, kjer gre najbolj v prodajo
avtohtono kraško vino – teran,« ugotavlja Vernik.
»Letošnja količina terana je pod povprečjem, je pa kakovost boljša,
Stare avtomobilske gume, plastika in še marsikaj »krasi« Kras.
Lipov list - December 2019
12
Fokus
Pekrska gorca
Turistično društvo Pekre
Kraj, kjer se
vsako zimo
nasmejejo do
solz
Pekre, kraj na obronkih Pohorja, v bližini Maribora, so v Sloveniji (pa tudi zunaj njenih meja) znane še zlasti
po – komediji. Tamkajšnje turistično društvo namreč prireja odmeven festival komedije ljubiteljskih dramskih
skupin, ki je bil letos pozimi že petnajsto leto zapored. Ima pa kraj, ki se je v zgodovino samostojne Slovenije
za vselej zapisal s tako imenovanimi »pekrskimi dogodki«, tudi prijeten nabor zanimivosti in drugih dogodkov.
Zgodovina društva
TD Pekre je bilo ustanovljeno pred tridesetimi leti na pobudo Boja
Čertaliča, Jožeta Virta, Branka Horjaka, Vere Zupe in Ivana Straška, ki
je bil tudi njegov prvi predsednik. Prva leta delovanja je društvo
razgibalo dogajanje v domačem kraju še zlasti s prireditvijo »Pekrska
noč«, leta 1994 pa je začelo pisati novo zgodbo – z včlanitvijo
Milana Pavlina, Branka in Cvetke Mlaker, Franca Riedla, Vojka Robiča,
Majde Cenc, Alojza Vrbnjaka in Jožeta Kurnika ter z novim
predsednikom Zlatkom Partličem.
Odtlej pripravlja TD Pekre več dogodkov, kot sta denimo pustovanje
in otroško božičkovanje, znano je tudi po postavitvi Pekrskega
klopotca. V letih od 1994 do 1997 smo postavljali največji klopotec
daleč naokoli: eno krilo je bilo dolgo osem metrov!
Vsako leto organiziramo pohod »Pekre 1991« – v spomin na pekrske
dogodke v zadnjih dneh maja leta 1991, ki so bili uvod v slovensko
osamosvojitveno vojno. Prihodnje leto bo že 29. spominski pohod:
23. maja, z začetkom ob 11. uri.
Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo in zvezo Nato smo v začetku
maja leta 2004 postavili brajde in posadili vinsko trto; Pekre so
namreč v sedemdesetih letih že slovele po vinu – vinu Pekrčan.
Tako imamo vsako leto tudi vinsko trgatev, iz grozdja, ki ga
natrgamo, pa pridelujemo vinski liker.
Pekrske znamenitosti
Ob 30-letnici društva smo posneli film »Pekre v besedi in sliki« z
željo, da svoj kraj postavimo na turistični zemljevid Slovenije – z
dogodki in znamenitostmi, ki jih premore. Dogodke smo že našteli,
predstavimo še znamenitosti.
Pekrska gorca je osameli grič, ki leži na geološki prelomnici, na 352
metrih nadmorske višine. Njena severovzhodna stran je porasla z
gozdom, jugovzhodna pa z vinsko trto. Nanjo povede križev pot,
poimenovan Slovenska kalvarija, do cerkve Marije žalostne matere
božje, zgrajene leta 1835. V njej je ohranjen vzidan križ iz leta 1664.
V petdesetih letih so na Pekrski gorci zgradili 60-metrsko skakalnico
po načrtih inženirja Slavka Bloudka. Pozneje so jo po načrtih bratov
Gorišek rekonstruirali za skoke, dolge do 80 metrov. Na skakalnici, ki
so jo podrli pred slabimi tremi desetletji, so bila mednarodna
tekmovanja in vsako leto turneja treh dežel.
Cerkev sv. Bolfenka na Pohorju je bila v značilnem nemškem
poznogotskem slogu zgrajena leta 1501 na mestu, kjer je pred tem
zelo verjetno že stala manjša kapela. Leta 1861 je bila obnovljena in
dozidan je bil razgledni stolp. Požar je leta 1950 stavbo uničil,
obnovili pa so jo leta 2000.
Cerkev sv. Bolfenka
Lipov list - December 2019
Kapela je bila zgrajena leta 1890, obnovili pa so jo leta 2005 s
pomočjo benediktincev. Posebna značilnost kapele je Božji grob
pod oltarjem. Vsako četrto nedeljo v maju so ob njej šmarnice.
Vinogradniško-sadjarsko šolo, pozneje poimenovano »viničarsko«,
je leta 1832 zgradil in ustanovil nadvojvoda Janez. To je bila prva
takšna šola na območju tedanje Štajerske v avstro-ogrski monarhiji.
V devetdesetih letih je bil v Pekrah zgrajen Dom obrambe, pozneje
imenovan 710. Učni center teritorialne obrambe Pekre, kjer se je
začela osamosvojitvena vojna za Slovenijo. Zdaj je stavba
namenjena usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč. V njej
oziroma v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje pa je tudi
spominska soba pekrskih dogodkov. Ob njihovi 25-letnici je
razstavo v spominski sobi dopolnilo Društvo vojnih veteranov
Pekre – Ig 1991 pod naslovom: »Življenje in delo v 710. učnem
centru Pekre«.
Spominska soba v Izobraževalnem centru za zaščito in
reševanje
Praznovanje 30-letnice TD Pekre
Festival komedije
Pa še malce o našem festivalu, ki nas je postavil na kulturni zemljevid
Slovenije. Prihodnje leto bo v Pekrah že 16. festival komedije,
srečanje ljubiteljskih dramskih skupin iz Slovenije in zamejstva.
Festival je tekmovalne narave, na njem se predstavi osem najboljših
predstav po izboru selektorja. Prihodnje leto se bo začel v petek, 6.
marca, bo vsak petek in soboto, končal pa se bo v nedeljo, 29.
marca.
Praznovanje obletnice
Okroglo, 30-letnico delovanja smo praznovali 22. novembra, tudi v
družbi Alenke Iskra, podžupanje Mestne občine Maribor in predsednika
Turistične zveze Slovenije Pavla Hevke, ki nam je na dogodku podelil
bronasti znak TZS, predsednik Štajerske turistične zveze Janez Ribič pa
pisno priznanje – zlati znak ŠTZ. Priznanja oziroma zahvale društva so
prejeli najzaslužnejši člani, ki so s svojim delom pripomogli, da društvo
uspešno deluje že trideset let: Bojan Čertalič, Milan Pavlin, Rado
Pavalec, Ilka Riedl, Stane Vauda in Zlatko Partlič.
Foto: Janez Platiše
Več: www.td-pekre.si
Besedilo in foto: TD Pekre
13
Fokus
Pekrski turistični podmladek
Lipov list - December 2019
14
Fokus
KUD Galiarda iz Celja
Obujanje starinskih plesov
in glasbe
Kulturno-umetniško društvo (KUD) Galiarda iz Celja obuja plese in glasbo iz 14., 15. in 16. stoletja, obenem pa
oživlja tudi kulturo oblačenja iz tistega časa. Nastopamo na različnih prireditvah v Sloveniji in tujini, še zlasti
tistih, ki so povezane z zgodovino, pa tudi na drugih dogodkih, kot so razstave, obletnice, sejmi ...
Društvo je nastalo leta 2001 na pobudo Milanke Kralj in Zorana
Mirčeta. Milanka Kralj je bila tudi umetniška vodja in predsednica
društva do leta 2015, zatem je predsedovanje prevzela Barbara Suša,
ki je društvu dodala novo dimenzijo.
Pod njenim vodstvom sta se povečala število članov društva in
število nastopov – teh je v povprečju od petnajst do petintrideset na
leto, letos pa jih je bilo največ doslej, triinštirideset. Zgodovina
nastopov KUD Galiarda je bogata: nastopamo na skoraj vseh
gradovih po Sloveniji in tujini, lani smo se, denimo, udeležili tudi
mednarodnega folklornega festivala v Sanremu v Italiji. Imamo
štiriindvajset članov, ki prihajajo iz bližnje in širše okolice Celja. Smo
raznolika skupina – a z eno željo: po druženju zaradi ljubezni do plesa
in zgodovine.
Skrb za avtentičnost – plesov in oblačil
Galiarda pomeni – plesni korak. Glavna dejavnost društva je namreč
plesanje in obujanje starinskih plesov, predvsem iz 14., 15. in 16.
stoletja, ki so jih plesali na italijanskih, francoskih in angleških dvorih.
Iz zgodnejšega časa plešemo predvsem »branle«, ki je dokaj lahkoten
krožni ples. Pogosto plešemo renesančne plese z italijanskih in
francoskih dvorov, pa tudi plese angleške verige »longway«. Vsi naši
plesi so avtentični in obujeni po zapiskih plesnih učiteljev, ki so že v
srednjem veku poučevali plese na dvorih.
Oblačilna kultura skupine je zelo raznolika: naši kroji segajo od
Lipov list - December 2019
15
Fokus
srednjega veka do zgodnje renesanse. Glavne značilnosti oblek iz
srednjega veka so preproste rahle tunike in dolgi rokavi, pozneje pa
se že pojavljajo bogatejše blago in ženske obleke, ki so rezane pod
prsmi. Sčasoma so postajala oblačila čedalje bogatejša, z žlahtnimi
materiali žameta in svile, v pozni renesansi pa s krinolinami in stezniki.
Pri moških oblačilih pa se je spremenilo predvsem to, da so preproste
tunike zamenjale lepe, razkošne balonaste hlače.
Oblačila so bila v tistem času enako pomembna kot ples – pri obojem
je bilo poskrbljeno tudi za najmanjše podrobnosti, s katerimi želimo
gledalcem tudi sami približati čarobnost in skrivnost tistega časa.
Znanje smo si skozi leta nabirali na različnih plesnih delavnicah v
tujini, zdaj pa ga izpopolnjujemo tudi pod strokovno taktirko
umetniškega vodje Alena Kovačiča.
Plesni festival srednjeveških plesnih skupin
Od konca lanskega leta smo člani Turistične zveze Slovenije. Pod
njenim pokroviteljstvom smo tudi izpeljali inovativen projekt: Plesni
festival srednjeveških plesnih skupin.
Takšnega festivala si je želel marsikateri plesalec, ki se je počutil
odrinjenega na rob ob poplavi številnih drugih plesnih tekmovanj,
revij in festivalov. Z njim smo hoteli pokazati Sloveniji in Evropi, kdo
smo in kaj znamo.
Plesni festival srednjeveških plesnih skupin je edinstven v Sloveniji in
Evropi, saj je posameznikov in skupin, ki plešejo takšne plese, malo
tudi v širšem evropskem prostoru.
Na festivalu so (poleg nas) nastopili tudi skupina Pallegrina s Ptuja, na
novo sta se nam prvič pridružili še dve skupini, že prekaljeni plesni
mački iz Kulturnega društva igralske skupine viteza Gašperja
Lambergarja z Gorenjskega in novinci na plesni sceni Šaleška
gospoda iz Velenja. Da pa obiskovalci ne bi ves večer gledali samo
starinskih plesov, smo festival popestrili s solistko Marijo Erjavec, z
orientalsko skupino Sayyidah iz Dramelj in z akustično skupino Kontra
kvartet iz Maribora, ki igra tradicionalno judovsko glasbo.
KUD Galiarda
Foto: arhiv KUD Galiarda
Lipov list - December 2019
16
Foto: Mateja Gruden
Turizem smo ljudje
Zdenka Zabukovec
Zdenka Zabukovec, Društvo za ohranjanje dediščine Gradež
Ljubezen do dediščine in
skrb zanjo – a kako dolgo še?
Sušilnica sadja iz leta 1938 s pečjo na drva, črna kuhinja, stara gostilniška klet, vodnjaki, kašče in kozolci,
Marijini kapelici, hiša skladatelja Marija Kogoja, zbirka kmečkega orodja, čebelnjak z razglednim panjem;
tradicionalne prireditve, ki oživljajo dediščino, kot so Praznik pomladi, Praznik suhega sadja in največja
razstava jaslic v Sloveniji; obujanje starih šeg in navad ... To je Gradež, vas pri Turjaku, kjer so iz spoštovanja do
dediščine in v želji, da ne bi utonila v pozabo, pred petnajstimi leti ustanovili Društvo za ohranjanje dediščine.
Z Zdenko Zabukovec, ki je pri društvu pristojna za seznanjanje
javnosti z njihovim delom ter dogajanjem na Gradežu in v njegovi
okolici – tod so grad Turjak in rojstne vasi znamenitih literatov
Primoža Trubarja, Josipa Stritarja in Frana Levstika, zato so ti kraji
znani tudi kot »zibelka slovenske književnosti« –, ureja spletno
stran društva, je pa tudi tajnica društva in na splošno »deklica za
vse«, kot pove napol v šali in napol zares, sva se pogovarjali ob
topli peči v sušilnici sadja. V njej so se v teh dneh sušili kakiji,
zadnje letošnje sadje, ki so ga posušili. V sosednji izbi se police
šibijo od vreč, polnih letošnjega »pridelka«: suhih sliv, hrušk,
jabolk in kakija.
V stari peči na drva sicer sušijo večinoma sadje, ki ga kupi društvo
(če je le mogoče, če je letina dobra, ga kupujejo od bližnjih in
znanih sadjarjev), so pa vrata sušilnice odprta tudi za druge, ki bi
želeli v njej posušiti svoje sadje.
To je na Gradežu sušeno na star, ekološki način. Sušilnica z zidano
pečjo na drva je edinstven primer ohranjene tehnološke in
kulturne dediščine, v Sloveniji pa naj bi bila edina še delujoča
vaška sušilnica sadja. Zgrajena je bila leta 1938, potem ko je
turjaško sadjarsko in vrtnarsko društvo poskrbelo za zasaditev
sadovnjakov. Zatem je sušenje zamrlo, leta 2003 pa so krajani s
pomočjo občine (Velike Lašče) sušilnico obnovili.
Poklon dediščini
In prav obnova sušilnice je spodbudila ustanovitev Društva za
ohranjanje dediščine (leta 2004), pripoveduje Zdenka Zabukovec,
obenem pa je med vaščani zasejala vprašanje, kaj bi še lahko ponudili
obiskovalcem. Na »seznamu« so se pozneje znašli še črna kuhinja,
stara gostilniška klet, vodnjaki, kašče in kozolci, Marijini kapelici, hiša
skladatelja Marija Kogoja, zbirka kmečkega orodja z blizu štiristo
Prebiranje sadja v sušilnici iz leta 1938
Foto: arhiv DOD
Lipov list - December 2019
razstavnimi predmeti in čebelnjak z razglednim panjem.
Dediščino Gradeža si lahko obiskovalci ogledajo na tradicionalnih
prireditvah društva: Prazniku pomladi, poletnem Večeru na vasi, Prazniku
suhega sadja na pragu jeseni in na razstavi jaslic V skritih kotičkih
Gradeža, ki jo odpirajo 15. decembra (lani je bilo na njej na ogled več kot
350 jaslic različnih ustvarjalcev). Kako pa si lahko ljudje ogledajo
zanimivosti v vasi, ko ni prireditev in vodenih ogledov? »Vse si lahko
ogledajo – najlaže po vnaprejšnji napovedi, sicer pa je na vratih sušilnice
objavljena telefonska številka, nekdo od članov društva bo zagotovo
dosegljiv in bo obiskovalce lahko popeljal po vasi,« pove sogovornica.
Ohranjanje dediščine se ji zdi izjemno pomembno: »Moramo vedeti,
od kod izviramo, kaj pomenijo naše korenine, kaj nas zaznamuje v
nekem okolju, kaj so nam dali naši predniki ...«
Nazaj v rodno vas
Zdenka Zabukovec se je v društvo sicer včlanila pred sedmimi leti, po
upokojitvi. Je profesorica slovenščine in primerjalne književnosti –
»zibelka slovenske književnosti« je torej pravšnje okolje zanjo? Res je,
pokima, tako, denimo, vsako leto znova uživa na pohodu po Trubarjevi
rojstni fari, ki ga društvo pripravlja v okviru Praznika suhega sadja –
bodisi kot vodnica bodisi kot udeleženka in poslušalka zgodb o
Trubarju, kajti vselej je mogoče izvedeti kaj novega, se nasmehne.
Ponosna je, da živi na območju, kjer so zapustili sled tako veliki možje.
Na Gradež se je preselila iz Ljubljane – pred dobrim desetletjem, a so
jo na vas vse življenje vezali prijetni spomini, saj je od tod njen oče in
na Gradežu je preživela del svojega otroštva. Zato, pravi, se je »vrnila v
rodno vas«. V društvu, ki šteje skupaj malce več kot devetdeset članov
– ožji del vasi ima okoli osemdeset prebivalcev, ves Gradež pa približno
250 –, so tudi sicer ljudje iz drugih krajev, bližnjih, pa vse do Ljubljane.
Kako pomladiti društvo?
Ob omembi članstva pa se sogovornica dotakne najbolj pereče
težave društva – in turističnih društev v Sloveniji na splošno: pretežno
starejšega članstva. »Kar nekaj jih je starejših od 80 let, še več jih ima 70
let in več. Če si bomo želeli ohranjati tukajšnjo dediščino tudi v
prihodnje, bomo morali pomladiti društvo. A kako? To je naša glavna
težava. Kaj ponuditi mladim, da bi jih pritegnili medse? Starši pripeljejo
svoje otroke, ki pojejo na razstavi jaslic, na primer, a mi bi potrebovali
tudi njih, torej starše. Da bi sčasoma prevzeli naše delo, ko ga ne bomo
več mogli opravljati. Pri čemer se zavedamo, da tempo življenja to
komajda dopušča, da so mlajše generacije prezaposlene.«
Kar zadeva prostovoljstvo, meni, da imajo zagotovljeno prihodnost
društva s humanitarno noto. Za druga ni tako prepričana ... Pa vloga
Zbirka kmečkega orodja
društva kot povezovalca ljudi, pobudnika dogajanja, še zlasti v manjših
krajih, na vaseh? »Zagotovo imajo društva na vaseh oziroma v manjših
krajih močno povezovalno vlogo. In skorajda ni kraja, ki ne bi imel
nečesa, kar lahko ponudi obiskovalcem. Kdo bi se sicer ukvarjal s
turizmom v manjših krajih, če ne društva?«
Turizem v Velikih Laščah
Kaj pa meni o tem, da so Velike Lašče kljub temu, da so »zibelka
slovenske književnosti« in premorejo dovolj zgodb (in zanimivosti),
turistično dokaj spregledane? »Turizem prej ni bil prepoznan kot večja
priložnost občine, da bi ga ta sistematično razvijala – čeprav je vselej
podpirala naše društvo. Ne vem, ali je v naši občini sploh kakšno
prenočišče ... Zdaj se to spreminja, občina se bolj vključuje v
prizadevanja za razpršitev turističnega obiska Ljubljane v regijo
Osrednja Slovenija, katere del so tudi Velike Lašče.«
Društva povezujejo ljudi
Zdenka Zabukovec je tesno vpeta v delo društva – kot pišoča o njem
in o območju, kjer živi, tudi fotografiranje je njena domena, sodeluje
pri vseh opravilih društva, pri vseh njegovih prireditvah, pa pri
pogostitvah, ki jih pripravlja društvo ob dogodkih na, recimo, bližnji
Trubarjevi domačiji ... A meni, da bi moral vsakdo v društvu delati
predvsem tisto, kar ga veseli – tisto, za kar si rad vzame čas. Sicer bo v
društvih čedalje manj ljudi ...
Da so za skupnost društva pomembna, o tem pa ni dvoma: »Zagotovo
smo zaradi Društva za ohranjanje dediščine na Gradežu bolj povezani
med seboj, kot bi bili, če ga ne bi bilo – in tudi zato je življenje na vasi
prijetnejše.«
Arhiv kamp Koren/www.slovenia.info Foto: arhiv DOD
Mateja Gruden
17
Turizem smo ljudje
Foto: arhiv DOD
Jaslice v skritih kotičkih Gradeža
Lipov list - December 2019
18
TZS
Moja dežela – lepa in gostoljubna 2019
Najbolj urejeni in gostoljubni
kraji letošnjega leta
Končana je letošnja vseslovenska akcija Turistične zveze Slovenije (TZS) Moja dežela – lepa in gostoljubna
pod častnim pokroviteljstvom predsednika vlade Marjana Šarca. TZS je 13. novembra na večerni slovesnosti v
okviru Dnevov slovenskega turizma v Ljubljani podelila priznanja najboljšim v akciji.
Letos se je na državno tekmovanje akcije Moja dežela – lepa in
gostoljubna uvrstilo uvrstilo 90 mest in krajev, 18 kampov in
glampingov, sedem mladinskih prenočišč, 28 tematskih poti in
Petrolovi bencinski servisi. Na slovesnosti na DST so podelili priznanja
najbolje ocenjenim mestom, turističnim, zdraviliškim in izletniškim
krajem, mestnim, vaškim in trškim jedrom, mladinskim prenočiščem,
kampom, glampingom, tematskim potem in Petrolovim bencinskim
servisom ter zmagovalcem spletnega glasovanja.
Zmagovalci akcije, ki je bila letos že 28. leto zapovrstjo, so: med
večjimi mesti Velenje, srednjimi Slovenj Gradec in manjšimi Črna
na Koroškem. Med turističnimi kraji je prvo mesto pripadlo Kranjski
Gori, med zdraviliškimi Rogaški Slatini, med izletniškimi Parku
Škocjanske jame. Priznanje za najlepše urejeno jedro so prejeli:
Novo mesto za Glavni trg z okolico (mestno jedro), Rateče (vaško
jedro) in Kanal za Trg Kontrada (trško jedro). Najboljši kamp je
Kamp Danica v Bohinjski Bistrici, glamping pa Glamping Olimia
Adria village. Prvo mesto med mladinskimi prenočišči je zasedel
MCC Hostel Celje. Naj tematska pot je postala Učna pot Škrata
Bisera. Najbolje ocenjen Petrolov servis je BS Mengeš Kamniška.
Glas ljudstva (po spletu) pa je presodil, da prvo mesto za urejenost
med večjimi mesti pripada Velenju, Podčetrtku med zdraviliškimi
kraji ter Izoli med turističnimi kraji.
Najbolje ocenjeni v akciji Moja dežela – lepa in gostoljubna 2019 v posameznih kategorijah (1., 2. in 3. ter 4. mesto)
Večja mesta: Velenje, Kranj, Koper
Srednja mesta: Slovenj Gradec, Ptuj, Postojna
Manjša mesta: Črna na Koroškem, Slovenske Konjice, Mozirje
Turistični kraji: Kranjska Gora, Izola, Bovec,
Zdraviliški kraji: Rogaška Slatina, Zreče, Podčetrtek
Izletniški kraji: Park Škocjanske jame, Luče, Mojstrana
Mestno jedro: Novo mesto (Glavni trg z okolico), Radovljica,
Slovenj Gradec
Vaško jedro: Rateče, Šmarje pri Kopru, Kamna Gorica
Trško jedro: Kanal (Trg Kontrada), Mežica, Šentjur (Zgornji trg)
Mladinska prenočišča: MCC Hostel Celje, Hostel Pekarna
Maribor, Youth Hostel Ars Viva
Kampi: Kamp Danica Bohinjska Bistrica, Camping Bled, Kamp
Koren Kobarid
Glampingi: Glamping Olimia Adria village, Gozdna vasica
Theodosius, Glamping Sončna dolina
Naj tematska pot: Učna pot Škrata Bisera, Pot kulturne dediščine
Žirovnica, Pot močvirskih škratov na Mali plac, Krožna pot
vojaške zgodovine
Bencinski servisi Petrol: BS Mengeš Kamniška, BS Dul AC jug, BS
Planina pri Sevnici
Spletno glasovanje: Velenje (večja mesta), Podčetrtek
(zdraviliški kraji), Izola (turistični kraji)
Lipov list - December 2019
Državno tekmovanje za zlato kuhalnico 2019
Izjemna motiviranost
mladih pri ustvarjanju
19
TZS
Na desetem državnem tekmovanju Turistične zveze Slovenije (TZS) za zlato kuhalnico, ki je bilo 11. novembra
v okviru Gostinsko-turističnega zbora Slovenije v GH Union v Ljubljani, se je šestnajst ekip učencev šestega,
sedmega in osmega razreda pomerilo v pripravi ljubljanskih jedi: letečih žgancev s praženim krompirjem in
skutnih palačink. V Ljubljani so se pomerile ekipe, ki so na regijskih tekmovanjih dosegle najboljše rezultate.
Učenci so leteče žgance (ocvrte piščančje perutničke ali bedrca)
pripravljali s tolikšno vnemo, da so žganci skoraj dobesedno leteli.
Živost tradicionalne recepture praženega krompirja je bila več kot
opazna pri pripravi in okusu krompirja. Pri skutnih palačinkah je bilo
opaziti dobršno mero vnašanja sodobnih trendov v pripravo in
postrežbo te tradicionalne jedi, pa tudi ustvarjalnosti.
Učenci so bili pri pripravi jedi izjemno motivirani, čutiti je bilo tudi
tekmovalnega duha. Strokovna ekipa sodnikov, priznanih kuharjev –
članov Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije –, je ocenjevala
urejenost tekmovalcev, način priprave delovnega mesta, sestavo
recepta, čas priprave jedi, mehansko in toplotno obdelavo živil – in
najpomembnejše: videz in okus jedi ter ustvarjalnost krožnika.
O TekmOVanje 2012
kuHaLnica
Ocenjevalna komisija je imela zahtevno delo, saj so se vse tekmovalne
ekipe zelo potrudile in pripravile odlične jedi. Zato so na končni izbor
najboljših vplivale tudi najmanjše podrobnosti. Jedi so bile tako
kakovostno pripravljene, da bi jih z lahkoto postregli v restavraciji. Pri
tem je bila izjemno pomembna tudi velika podpora mentorjev pri
pripravi učencev na tekmovanje.
Prejemniki zlate, srebrne in bronaste kuhalnice
Zlato kuhalnico so prejeli učenci OŠ Toma Brejca Kamnik, srebrno
učenci OŠ Srečka Kosovela Sežana, bronasta kuhalnica pa je šla na OŠ
Miška Kranjca Velika Polana. Vse sodelujoče ekipe so prejele nagrado
sponzorja Ljubljanskih mlekarn. Najboljše tri ekipe je znani slovenski
chef Uroš Štefelin povabil na kuharsko delavnico v svojo restavracijo,
priznano Vilo Podvin v Radovljici, TZS pa jih bo popeljala na enodnevni
izlet v Kobilarno Lipica.
V Društvu kuharjev in slaščičarjev Slovenije smo na tekmovanje za
zlato kuhalnico zelo ponosni. Vse priznanje tekmovalcem in njihovim
mentorjem, še zlasti letošnjim dobitnikom priznanj.
Izboljševanje ugleda kuharskega poklica
Takšni dogodki, kot je tekmovanje za zlato kuhalnico, so mladim v veliko
pomoč pri odločanju za poklicno pot, želimo pa si tudi, da bi okrepili ugled
poklica kuharja. Ustrezno vrednotenje in ugled poklica kuharja v strokovni
in tudi splošni javnosti sta ključnega pomena za izobraževanje zanj, pa tudi
za izobraževanje drugih strokovnih kadrov v gostinstvu in turizmu.
Dušan Veršec, predsednik ocenjevalne komisije
Lipov list - December 2019
20
TZS
Drugi natečaj TZS za izbor kulinaričnih in gastronomskih spominkov
Najboljši spominki Termalne
Panonske Slovenije
Turistična zveza Slovenije (TZS) je kot partnerica projekta Slovenija – Evropska gastronomska regija 2021 letos
izvedla drugi natečaj za izvirne gastronomske in kulinarične spominke, tokrat za turistično regijo Termalna
Panonska Slovenija. TZS bo v prihodnjih letih izvedla še dva natečaja, prav tako za izvirne gastronomske in
kulinarične spominke za preostali turistični regiji.
Strokovno komisijo za izbor najboljših spominkov so sestavljali: dr.
Bojana Rogelj Škafar (Slovenski etnografski muzej), Darja Škufca
Adlešič (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo) in etnolog
dr. Janez Bogataj (ambasador projekta Slovenija – Evropska
gastronomska regija 2021).
Komisija je ocenila dvanajst kulinaričnih pripomočkov in 33
prehranskih spominkov iz regije Termalna Panonska Slovenija.
Strokovna komisija je po pregledu in izboru spominkov ugotovila, da
imajo tudi izdelki, ki se niso uvrstili v ožji izbor, ob odpravi nekaterih
manjših pomanjkljivosti velik tržni potencial (pomanjkljivosti je
komisija navedla ob vsakem izdelku).
Strokovna komisija je izbrala devet kulinaričnih spominkov in izdelkov
s področja kuhinjske opreme, ki bodo v prihodnje predstavljali
Slovenijo na mednarodnih spletnih straneh. Njihovi proizvajalci
prejmejo potrdilo, ki dokazuje, da je njihov izdelek izbran med dvajset
najboljših slovenskih gastronomskih in kulinaričnih spominkov za
izbor IGCAT (Mednarodnega inštituta za gastronomijo, kulturo,
umetnost in turizem).
Komisija je poleg tega podelila zlato, srebrno in bronasto priznanje ter
posebno priznanje v vsaki od dveh kategorij (kuhinjski pripomočki in
kulinarični spominki). Zlato priznanje v kategoriji kuhinjskih
pripomočkov je podelila spominku »Podboški cegu – loncenosec«, ki
ga je na natečaj prijavilo TD Podbočje, njegova avtorica pa je Ivanka
Černelič Jurečič v sodelovanju s tamkajšnjim turističnim podmladkom.
Srebrno priznanje je prejel Domen Žagar (Domendizajn) za
»Okrancljajek: lesen pripomoček za okraševanje prehrambnih izdelkov
z različnimi motivi«, bronasto pa TD Lovrenc Raka za spominek »Raška
č'bula v lončeni posodi«, ki ga je izdelal Alojz Kerin. Zlato priznanje v
kategoriji prehranski spominek je prejela Nika Poslek za »Šlathno
izabelo«, srebrno Gašper Puhan (Galerija okusov) za »Lojz Lojz čebulna
marmelada s timijanom«, bronasto pa Dominika Ros (Domačija Ros) za
spominek »Bučni namaz«. Posebno priznanje za izvirno zamisel za
prehranski spominek je prejel turistični podmladek OŠ Miška Kranjca
Velika Polana z mentorico Jasno Cigut za »Joušof želod«.
L. L.
Lipov list - December 2019
v sloveniji ni dolgčas
21
Dogodki
Praznični december se je začel, »vesel«, kakor mu radi pravimo, saj se povsod po Sloveniji odpirajo (ali pa
so se že odprli) božično-novoletni sejmi, kraje lepšajo praznične luči, na obisk prihajata Božiček in dedek
Mraz, marsikje z živimi jaslicami oživljajo božično zgodbo, na številnih koncertih je mogoče prisluhniti
različnim glasbenikom ... Le še dobrega pol meseca nas loči od novega leta, ki mu bo mogoče nazdraviti
v številnih krajih tudi na prostem, ob glasbi in plesu ter polnočnem ognjemetu. Želimo vam prijetne
praznike in srečno v novem letu!
Foto: Dejan Bulut, arhiv Zavod za turizem Maribor – Pohorje/www.slovenia.info
Božična bajka
v Mozirskem gaju
Konec novembra so v Mozirskem gaju odprli 4.
Božično bajko Slovenije, zimsko pravljico, ki jo letos
ustvarja 1,5 milijona prazničnih lučk. Svetlobni
predor, magična mavrica, božično mesto, etnološka
dediščina, evropski drevored, največji uglašeni
vetrni zvončki v Evropi, razgledni stolp, kapelica z
zvončkom za srečo, začarane vasi z vilinskimi
hišicami, vilami in drugimi pravljičnimi bitji … Vse v
soju prazničnih lučk in številnih barv. Do začetka
januarja, ko se bo park tudi zaprl – do pomladi. Lani
je Božično bajko Slovenije v Mozirskem gaju v
dobrem mesecu obiskalo 35.000 (navdušenih)
obiskovalcev od blizu in daleč.
Več: www.mozirskigaj.com
Foto: www.mozirskigaj.com
Lipov list - December 2019
22
Dogodki
Jaslice v skritih kotičkih Gradeža
Društvo za ohranjanje dediščine vabi na razstavo jaslic v skritih
kotičkih Gradeža (pri Turjaku), ki jo bodo odprli v nedeljo, 15.
decembra, ob 17.30, s kratkim božičnim koncertom pri sušilnici
sadja. Jaslice, lani jih je bilo na ogled 350, bodo razstavljene v
sušilnici, hišah, kapelicah, kleteh … in na prostem po vsej vasi.
Vodeni ogledi po razstavi bodo 15., 22. in 29. decembra ob 17.30.
Vse tri nedelje in ob koncu razstave (2. januarja 2020 ob 17.30)
čakata obiskovalce topla pijača in ponudba na stojnici, zazvenele
bodo božične pesmi, malčke bo občasno presenetil kateri od
dobrih mož ... Razstavo si je mogoče v spremstvu vodnikov
ogledati tudi med tednom od 16. do 19. ure, ob sobotah in
nedeljah pa od 13. do 19. ure.
Z. Z.
Več: http://gradez.si
Foto: arhiv DOD
Božična zgodba
z živimi jaslicami
Božična noč pri
Ivanovem izviru na Razkrižju
Na božični večer, 24. decembra, ob 19. uri, bodo v Razkrižju znova
uprizorili Božično noč pri Ivanovem izviru, kulturno-verski
dogodek po svetopisemskem izročilu Kristusovega rojstva, ki mu
ustvarjalci dosledno sledijo. Skupaj s tehničnim osebjem v
predstavi sodeluje okoli 120 ljudi. Poleg igralsko-govornega dela
je v njej veliko odličnega petja celega cerkvenega pevskega
zbora razkriške župnije in vseh glavnih igralcev: Jožefa, Marije in
drugih, ki del svojih vlog tudi odpojejo. Enourna predstava
Božična noč je postavljena v čudovito naravno okolje in poteka
zelo dinamično. V šestih slikah predstavijo prizore: Angel Gabrijel
obišče Marijo, Marija obišče sorodnico Elizabeto, Potovanje
Jožefa in Marije v Betlehem, Iskanje prenočišča, Namestitev v
štalici ter Rojstvo in prihod treh kraljev. Turistično narodopisno
društvo Razkrižje bo predstavo ponovilo še prvo soboto v novem
letu ob 18. uri.
Turistično društvo Tuhinjska dolina že vrsto let prireja
prikaz božične zgodbe z živimi jaslicami in tako
poskrbi za čarobnost praznikov. Letos bo predstava v
nedeljo, 22. decembra, z začetkom ob 17. uri, v
Bizjakovih dolinah pred Termami Snovik. Pred
obiskovalci bo znova oživel Betlehem s svojimi
prostranimi pašniki, ovcami in pastirji. Marija in Jožef
iščeta prenočišče v Betlehemu, kjer zanju ni prostora.
Zato se z oslom odpravita naprej, dokler ne najdeta
prostora v hlevčku. Ko se rodi Jezus, se prikaže tudi
zvezda repatica, ki naznani rojstvo novega upanja.
Rodi se dete – novi kralj. Kralj brez kraljestva in vojske,
usmiljen in dobrega srca, kralj odpuščanja in veselja,
kralj miru. Novorojenemu Jezuščku se poklonijo tudi
sveti trije kralji: Gašper, Miha in Boltežar.
Več: www.td-tuhinjskadolina.si
Foto: www.td-tuhinjskadolina.si
Več: www.razkrizje.si
Foto: www.razkrizje.si
Lipov list - December 2019
5
6
Pohod z baklami v Lendavi
Zadnjo decembrsko nedeljo, 29., vabijo v Lendavi na pohod z
baklami: »Še preden se prepustimo silvestrskemu praznovanju,
se podajmo na pot z ’ravnice v gorice’ z baklami. Ne gre za
kakršenkoli pohod: osvetljena ’kača’ pohodnikov se v čarobnem
soju bakel počasi vije skozi mesto in zasnežene lendavske
gorice. V prijetnem vzdušju, dobri družbi pohodnikov od blizu
in daleč ter vmesnem okrepčilu je dve uri trajajoč pohod kot
nalašč za vse, ki si želijo zadnje dni leta preživeti nekoliko
drugače.« Pohod se bo začel ob 17. uri na Mlinski ulici v Lendavi,
pohodniki pa morajo imeti s seboj baklo ali plamenico.
Več: www.lendava-lendva.si
Foto: www.slovenia.info
Štefanovo v
Dolenji Stari vasi
23
Dogodki
V Dolenji Stari vasi bodo tudi letos pripravili tradicionalno
prireditev blagoslova konj na štefanovo (26. decembra). Ob 9.
uri bosta zbor konjenikov in oblikovanje povorke na
hipodromu v Šentjerneju; ob 9.30 bo povorka krenila s
hipodroma po Trdinovi cesti, nato po Novomeški cesti čez
križišče do bencinskega servisa Petrol in po Kotarjevi cesti
proti Dolenji Stari vasi do cerkve, kjer bo ob 10. uri pri
tamkajšnji cerkvi sv. Štefana blagoslov konj.
Foto: www.slovenia.info
Srednješolska turistična tržnica Več znanja
za več turizma na temo FESTIVAL naj bo,
bo 29. januarja 2020 na sejmu Alpe-Adria v
Ljubljani med 10. in 19. uro.
4 3 2 1
Na njej se bo z lokalno turistično
ponudbo predstavilo 39 srednjih
šol iz vse Slovenije in tujine.
Teden pred začetkom sejma
(od 22. 1. do 29. 1.) pa bo mogoče
njihove turistične spote že všečkati
na Facebooku TZS.
Vabljeni k ogledu in všečkanju!
Turistični vodnik
Razpisujemo tekmovanje
Turistični vodnik 2020 za mlade
od 16 do 29 let. Kandidate lahko
prijavijo turistična društva ali šole na
prijavnem obrazcu www.turisticna-zveza.si.
Tekmovanje vključuje teoretični del, ki zajema
pripravo seminarske naloge in praktični del,
ki zajema vodenje skupine na terenu.
Rok za prijavo na tekmovanje je
20. januar 2020.
Rok za oddajo seminarske naloge je
30. marec 2020.
Regijska tekmovanja bodo potekala maja 2020,
državno pa septembra 2020 v Radovljici.
www.turisticna-zveza.si
Lipov list - December 2019
TZSoglasFNB.indd 15 09/12/2019 TZSvodnikOglas2.indd 08:39
14 08/12/2019 22:41
KOLEDAR DOGODKOV
Ime dogodka Datum Kraj Kontakt Organizator
Praznik občine Dobrovnik 13.12.2019 Dobrovnik 041 349 927 Turistično društvo Dobrovnik
9. pohod generacij in spominov 14.12.2019 Dobrovnik 041 349 927 Turistično društvo Dobrovnik
Pravljična Ljubljana in božični
Vojnik
14.12.2019 – 4.1.2020 Selnica ob Dravi 041 571 440
Rokodelsko, izobraževalno in turistično
društvo Godi mi
Božični Vojnik 14.12.2019 - 4.1.2020 Vojnik 031 301 746 Turistično društvo Vojnik
Razstava jaslic v skritih kotičkih
Gradeža
15.12.2019 - 2.1.2020 Turjak 070 243 677 Društvo za ohranjanje dediščine
Božičkovanje v Pekrah 20.12.2019 Limbuš 041 458 309 Turistično društvo Pekre
Praznična Dobrna 21.12.2019 - 1.1.2020 Dobrna 041 769 684 Turistično društvo Dobrna
Tihe jaslice 21.12.2019 Zg, Kungotra 040 251 567
Kje si Božiček? 21.12.2019 Selnica ob Dravi 041 571 440
Prihod Božička in lutkovna
predstava
LOSI, društvo za organiziranje lokalnih
aktivnosti
Rokodelsko, izobraževalno in turistično
društvo Godi mi
21.12.2019 Mojstrana 041 680 157 Turistično društvo Dovje-Mojstrana
Advent v Kapelah 21.12.2019 Kapele 051 521 212 Turistično društvo Kapele
Božična zgodba z živimi jaslicami 22.12.2019 Laze v Tuhinju 041 943 332 Turistično društvo Tuhinjska dolina
Pohod z lučkami k polnočnici 24.12.2019 Prevalje 031 773 437 Turistično društvo Poljana
Predstava Božična noč pri
Ivanovem izviru na Razkrižju
Pohod z lučko miru na Pekrsko
gorco
24.12.2019, 4.1.2020 Ljutomer 041 797 606 Turistično narodopisno društvo Razkrižje
24.12.2019 Maribor 041 409 653 Turistično humanitarno drzštvo Glas
Legenda o potopljenem zvonu 25.12.2019 Bled 04 578 05 00 Turizem Bled
Žive jaslice - Božična skrivnost v
jami Pekel
25.12.2019 -
26.12.2019
Šempeter 031 645 937
Turistično društvo Šempeter v Savinjski
dolini
Blagoslov konj 26.12.2019 Velenje 070 474 889 Turistično društvo Šentilj pri Velenju
Domovinski pohod z baklami 26.12.2019 Kranj/Kokrica 031 270 652 Turistično društvo Kokrica
Srečanje konjerejcev in Blagoslov
konjev
26.12.2019 Bodonci 031 208 553 Turistično društvo Vrtnica
Božični koncert 26.12.2019 Ig 051 374 475
Kulturno umetniško in turistično društvo
Fran Govekar Ig
Božično-novoletni koncert mengeške
26.12.2019
godbe in podelitev turističnih priznanj
Mengeš 031 725 621 Turistično društvo Mengeš
Prednovoletn druženje
26.12.2019 -
30.12.2019
Cerknica 041 248 220 Turistično društvo Cerkniško jezero
Mednarodno tekmovanje s pištolo
in revolverjem ob dnevu državnosti
26.12.2019 Dobrovnik 041 349 927 Turistično društvo Dobrovnik
Pohod in srečanje na meji Žitkovci-
Bödeháza
29.12.2019 Dobrovnik 041 349 927 Turistično društvo Dobrovnik
Silvestrovanja na prostem 31.12.2019 različne lokacije Različni organizatorji
18. Janezov pohod 2020 12.1.2020 Dobrovnik 041 349 927 Turistično društvo Dobrovnik
Več o prireditvah na www.turisticna-zveza.si, www.slovenia.info
25
Potepanja
Štruklji so ena najznačilnejših dolenjskih jedi
Kulinarično popotovanje: kolektivna blagovna znamka Dobrote Dolenjske
Ko zagotovilo: »To je
dolenjsko!« še kako drži
Sledljivost, pristnost, prepoznana kakovost in dolenjsko poreklo izdelka. To so ključne značilnosti, ki jih
potrošniku zagotavlja certifikat kolektivne blagovne znamke Dobrote Dolenjske. In zagotovilo, da je vsaj 70
odstotkov surovin v izdelku dolenjskega porekla, kar uvršča znamko med najzahtevnejše na Slovenskem.
Znamka združuje že 73 ponudnikov in ponuja že več kot 450 visokokakovostnih certificiranih izdelkov in
storitev z območja Dolenjske.
Dolenjska, nekoč Dolenja Kranjska, je del dedne dežele Kranjske, ki so
jo sestavljale zdajšnje pokrajine Gorenjska, Notranjska in Dolenjska.
Meje zgodovinske Dolenjske so tudi meje območja, ki ga vključuje
kolektivna blagovna znamka Dobrote Dolenjske: na zahodu poteka
meja po vzhodnem delu Babnega polja in Bloške planote (občina Loški
Potok je še del Dolenjske), po reki Iški, južnem delu Ljubljane, na severu
in severovzhodu po reki Savi do meje s Hrvaško, na jugu in jugozahodu
po slovensko-hrvaški meji in reki Kolpi ter zaokroži nazaj do Babnega
polja.
Trgovina – obenem pa kuhinja, pekarna ...
Z Barbaro Jerovšek iz Zavoda za trajnostni razvoj Temeniške in Mirnske
doline, ki je spodbudil razvoj znamke in bedi nad njo, se sprehodiva po
lično opremljeni trgovini Dobrote Dolenjske v Trebnjem, ki jo tega
dopoldneva preveva prijeten vonj po svežih piškotih; ta uhaja iz
sosednjega prostora, pojasni sogovornica, saj ima zavod tudi lastno
proizvodnjo izdelkov: »To je še ena naša posebnost – kot je, na primer,
visok odstotek zahtevanih surovin dolenjskega porekla v izdelkih; tudi
po lastni proizvodnji se razlikujemo od drugih kolektivnih blagovnih
znamk. To, da jo imamo, pa nam omogoča tudi nenehen razvoj in
inovativnost, hitro lahko sledimo potrebam in željam trga.« Sicer so se
lastne proizvodnje lotili bolj iz potrebe, pravi, da bi bila ponudba
izdelkov pod okriljem znamke dovolj velika; veliko potencialnih
ponudnikov namreč ni imelo možnosti za vključitev v znamko, na
kmetijah, recimo, niso imeli možnosti za odprtje dopolnilne dejavnosti
ali pa je bil to zanje prevelik finančni zalogaj. Zato so se lotili lastne
proizvodnje, ki seveda prav tako izpolnjuje zahtevo po 70-odstotnem
deležu surovin dolenjskega porekla in druge stroge kriterije za
pridobitev certifikata.
Od domačih piškotov do marmelad in še toliko vsega vmes
»Iz lastne proizvodnje so vsi ročno izdelani piškoti,« razlaga Barbara
Jerovšek. »Moko zanje, recimo, dobivamo iz Štupnikovega mlina, jajca
z ekološke kmetije Rogelj, v medenjakih je lokalni med ... Imamo velik
izbor zeliščnih sirupov – vsa zelišča zanje (in za čaje ter druge izdelke)
nabiramo v neokrnjeni dolenjski naravi; to so divja zelišča, ki jih
nabiramo od marca do pozne jeseni. Izračunali smo, da iz desetih
Iz lastne proizvodnje so vsi ročno izdelani piškoti
Lipov list - December 2019
26
Potepanja
Vse hišne marmelade so v kategoriji »ekstra domačih«
kilogramov svežih zelišč dobimo manj kot kilogram suhih! Med čaji
imamo zeliščne mešanice in čaje iz posameznih zelišč: od koprive do
ajde in vsega, kar je vmes.«
Od čajev se premakneva k policam z marmeladami: »Vse so v kategoriji
’ekstra domačih’, se pravi, da spadajo v najvišjo kategorijo po slovenski
zakonodaji glede na vsebnost sadja. Vse so skuhane tukaj in iz lokalnega
sadja. Pri ustvarjanju okusov marmelad poskušamo biti čim bolj
inovativni. Naše najbolj znane marmelade so cvičkova z roženkravtom,
kuhana iz grozdnega soka, marmelada iz modre frankinje s timijanom
in jurkina. Naj omenim še slivovo z orehi ali s čokolado, marmelade iz
muškatne buče, hrušk, breskev ... Pripravljamo tudi omake: sladko-kislo
iz raške čebule s cvičkom, čemažev pesto, karamelizirano rdečo
papriko, karameliziran zeleni paradižnik in druge. Iz naše proizvodnje
so tudi likerji. Zanje kupujemo domače osnovno žganje (tudi iz
kartuzije Pleterje), zatem pa z dodajanjem sestavin ustvarjamo cvičkov,
roženkravtov, lipov in bezgov liker ter druge.«
Nič več šal o cvičku!
V trgovini v Trebnjem – še eno imajo v Stari Ljubljani (ta je novembra
prejela največ točk pri ocenjevanju ljubljanskih trgovin uglednega
gastronomskega vodnika Gault&Millau za prvo izdajo vodnika
Gault&Millau Ljubljana/Ljubljanska kakovost) – so na prodaj še drugi
izdelki s certifikatom Dobrote Dolenjske: vina, na primer, pri čemer se
sogovornica takoj ustavi ob cvičku, kajpak. S police vzame dve
buteljčni steklenici: Vinske kleti Frelih in podjetja Vina Zajc.
»Brez cvička na Dolenjskem seveda ne gre. Vsakdo pomisli nanj, ko
omenimo Dolenjsko ali njeno gastronomijo. In cviček je res posebnež.
Je edina zvrst belih in rdečih grozdnih sort poleg toskanskega
chiantija na svetu! In v zadnjih letih je naredil velik kakovosten
preskok. Naj poudarim dva primera odličnega cvička: Vinske kleti
Frelih in podjetja Vina Zajc. Vinska klet Frelih je bila prva, ki je pred
tremi leti prijavila cviček na mednarodno tekmovanje – na največje
in najvplivnejše svetovno tekmovanje vin Decanter; in na njem je
njen cviček prejel nagrado za priporočilno vino. To je opogumilo
druge vinarje in tako je cviček podjetja Vina Zajc prejel bronasto
priznanje na tekmovanju Decanter. Veseli smo, da se cviček vendarle
uveljavlja kot odlično vino in da ga ljudje čedalje manj uporabljajo v
šalah,« se nasmehne Barbara Jerovšek, »kajti mi smo nanj izjemno
ponosni.«
Število ponudnikov in izdelkov se nenehno povečuje
Med izdelki drugih ponudnikov je v trgovini najti še druge žgane pijače
(med njimi tudi dolenjski džin), suhomesnate izdelke, sir, mlevske
izdelke, suho sadje, namaze, olja, kis, rokodelske izdelke ... Sogovornica
pot po trgovini, ki traja presenetljivo dolgo glede na majhnost prostora
(tako veliko izdelkov je na njenih policah), sklene z letošnjo novostjo –
Hišno špajzo. »Sami smo se lotili tudi pridelave vložnin. Med njimi so
klasične, kot so kisle kumarice, sladki feferoni in paprike, do posebnejših,
kot so vložene bučke, pa hokaido buča z ingverjem in rjavim
sladkorjem.«
Bržkone smo kakšne izdelke v trgovini izpustili, a resnično jih je veliko ...
Sogovornica ob tem pove, da se bo številka 73 (ponudnikov) kmalu
povečala za približno novih deset in da se s tem število izdelkov in
storitev pod kolektivno blagovno znamko Dobrote Dolenjske nenehno
povečuje.
Izdelki so poleg tega na prodaj še v nekaterih drugih trgovinah v
Sloveniji, jeseni pa so jih začeli prodajati tudi v avstrijskem Pliberku.
Gastronomska piramida Dolenjske
Zavod za trajnostni razvoj Temeniške in Mirnske doline že od
vzpostavitve znamke sodeluje z neodvisno zunanjo komisijo priznanih
slovenskih strokovnjakov, ki ocenjuje in podeljuje certifikat izdelkom in
storitvam v sedmih kategorijah: kulinarični izdelki in pridelki, rokodelski
izdelki, turistični produkti, kulinarične prireditve, jedi in pijače v
Vina (še zlasti cviček) so nepogrešljiv del dolenjske
gastronomije
Lipov list - December 2019
gostinskih lokalih, nastanitve in Hiša Dobrote Dolenjske, kjer se oceni
vsa ponudba (nastanitev, gostinska ponudba, lastni izdelki domačije).
Komisiji predseduje etnolog dr. Janez Bogataj, njena člana pa sta še dr.
Tanja Lesnik Štuhec z Univerze v Mariboru in Franc Jezeršek, znani
slovenski gostinec.
V sodelovanju z Janezom Bogatajem so pripravili tudi Strategijo
gastronomije Dolenjske, katere osrednji del sta kulinarična piramida
(najznačilnejše jedi in pijače Dolenjske) in kulinarični zemljevid Okusi
Dolenjske – prvi na Slovenskem.
Na vrhu gastronomske piramide so štiri jedi in tri pijače, za katere
načrtovalci pričakujejo, da jih bodo turisti in drugi gostje dobili v večini
dolenjskih gostiln: češpljeva kaša, matevž s kislim zeljem ali repo,
pečena svinjska rebra in štruklji, ter tri pijače – cviček, dolenjski sadjevec
in kostelska rakija ... Ali lahko gostje dolenjskih gostiln že pokušajo te
jedi? In kako se gostinci na splošno odzivajo na to pobudo? »Nekatere
jedi – in seveda cviček – so v ponudbi bolj kot ne vseh dolenjskih
domačih gostiln. Se pa zavedamo, da je to proces. Gostince že nekaj let
seznanjamo s projektom, dosegli smo preskok, da v jedilnike vključujejo
vsaj nekatere značilne dolenjske jedi, da se zavedajo pomembnosti
uporabe lokalnih surovin. A gastronomska ponudba Dolenjske je že
kar bogata. Imamo nekaj izjemnih gostincev z dobrimi zgodbami, kot
so Gostilna Repovž, Domačija Novak, Oštarija Helberier, Domačija
Javornik, pr’Mrtinet, Hiša Fink in Hotel Grad Otočec.«
Kulinarična doživetja in kmalu tudi izleti
Trgovina v Trebnjem je odprta od leta 2014 (v Ljubljani so jo odprli pred
tremi leti). Kako to, da je ni (tudi) v Novem mestu, središču Dolenjske?
»Ker od tod izviramo. Kot pove že ime našega zavoda (za trajnostni
razvoj Temeniške in Mirnske doline, op. p.), smo začeli razvijati zgodbo
na območju omenjenih dolin, zatem smo koncept širili. Začeli smo s
sobotnimi tržnicami z domačimi pridelki in izdelki v Trebnjem, se
lotevali novih projektov in naposled razvili kolektivno blagovno
znamko Dobrote Dolenjske,« pojasnjuje sogovornica.
Poslanstvo zavoda je odkrivanje, raziskovanje in nadgradnja kulinarične
dediščine Dolenjske. »In promoviranje Dolenjske kot turistične
destinacije,« dodaja Barbara Jerovšek. Tako so začeli pripravljati tudi
Tudi brez suhomesnatih izdelkov seveda ne gre
vodena kulinarično-izobraževalna doživetja, na katerih lahko
obiskovalci na enem mestu pokusijo in občutijo kulinarično Dolenjsko
s tradicionalnimi jedmi in pijačami. Pripravljajo jih v Trebnjem in
Ljubljani. Na seznamu doživetij so, denimo, pokušnja dolenjskega
zajtrka in malice, jedilnikov za vsak letni čas, sladic, medenih dobrot ...
»Zdaj to nadgrajujemo s kulinaričnimi izleti s predstavitvijo in
interpretacijo kulinarične dediščine. Skozi vse, kar počnemo, si želimo
pritegniti obiskovalce na Dolenjsko,« razlaga sogovornica. »Vsakomur,
ki vstopi v našo trgovino, ponudimo zgodbe – in z njimi doživetja. Da
lahko vsakdo dobi vsaj občutek, kaj ponuja Dolenjska. Veliko turistov, ki
obiščejo našo trgovino v Ljubljani (pravimo ji tudi ’dolenjska ambasada’)
in si ogledajo videoposnetke in fotografije Dolenjske, je navdušenih
nad tem, kar vidijo. Še Dolenjce presenetimo! Pred kratkim je bil na
našem kulinaričnem doživetju nek gospod in po njem dejal: ’Sem z
Dolenjskega, a nisem poznal nič od tega, kar sem doživel tukaj. Še
moram priti!’ Dolenjcem se verjetno to, kar premore regija, zdi
samoumevno. Naš cilj je tako tudi, da se tudi oni zavedo, koliko lepega
premoremo – za videti in pokusiti.«
Mateja Gruden
Foto: Tomo Jeseničnik
27
Potepanja
Zelišča za hišne čaje nabirajo v neokrnjeni dolenjski naravi
Lipov list - December 2019
28
Namig za izlet
Na koncu popotovanja po poti Misterion goste pri Danijeli Cerjanec na kmetiji z odlično kulinariko, vinom in nastanitvijo »Ob
izviru Krupe« v Krupi pri Semiču pričakajo veseli harmonikar Tone Plut in pevca ter plesalca Katja in Jakob Štukelj, ki sta v sorodu z
legendarnim Novomeščanom Leonom Štukljem. Trio zaigra, zapoje in zapleše tiste najlepše belokranjske ...
Edinstvena doživetja
Misterion – doživetje
skrivnosti voda
Občine Semič (kot vodilni partner), Metlika in
hrvaška Kamanje na drugi strani Kolpe so združile
moči in nastal je čezmejni turistični produkt pod
naslovom »Misterion – doživite skrivnosti voda«.
Zanj so občine prejele dober milijon evrov iz
evropskega sklada za regionalni razvoj.
V učilnici šole Brihtna glava na Radovici, ki je opremljena, kot je
bila leta 1950, je zelo stroga tovarišica učiteljica, ki neposlušnim
učencem zaukaže za kazen klečanje na zrnih koruze. Med
tokratnimi najbolj neposlušnimi učenci drugega razreda je bil
Matjaž Pavlin iz novomeške turistične agencije Kompas. Za
nameček pa tudi tokrat ni izdelal razreda – že četrtič!
Zanimivo in pestro turistično ponudbo je pod okrilje vzela Turistična
agencija Kompas iz Novega mesta, ki je pred dnevi po poti Misteriona
popeljala nekaj turističnih novinarjev in turističnih vodnikov, ki so si
enotni: vsa dogajanja na poti so zelo zanimiva, izstopajo pa Arheološki
park s sodobno multimedijsko tehnologijo pri jami Vrlovki na območju
občine Kamanje, Muzejska hiša v Semiču ter šoli Brihtna glava in Bistra
buča na Radovici pri Metliki. »Programi na poti so primerni za različne
ciljne skupine – za šolarje, upokojence, vinogradnike, čebelarje, turiste
od blizu in daleč, pare in manjše skupine, za en dan ali več dni,« pravi
Matjaž Pavlin iz novomeškega Kompasa.
Med lokacijami Misteriona so tudi reka Kolpa s športno ponudbo in
kampi na obeh straneh reke, Belokranjski muzej in Slovenski gasilski
muzej v Metliki, številne učne poti (Divji potok, Kraška učna pot od
Lebice do Krupe, Učna pot Kučar ...), sakralna dediščina z romarskim
kompleksom Tri fare, cerkev sv. Trojice na Vinjem vrhu, cerkev
Marijinega imena, pa Soseska zidanica Drašiči.
G. B.
Foto: Gorazd Bedrač
Lipov list - December 2019
Turistična destinacija Jeruzalem
Pristno prleško s humornim
temperamentom
»Prekrasna narava, odlična vina, vrhunska kulinarika in pridni ljudje so tisto, kar krasi naš kraj in našo
destinacijo Jeruzalem. Pri nas čas teče drugače, to začutijo vsi, ki nas obiščejo in z nami doživijo živost, ki jo
ponuja ta del Slovenije.«
29
Namig za izlet
Tako nagovori Danijel Vrbnjak, župan občine Ormož, obiskovalce
turistične destinacije Jeruzalem. V to so vključene občine Ormož, Sv.
Tomaž in Središče ob Dravi. »V osrčju Ljutomersko-Ormoških goric se
novih priložnosti vse bolj zavedamo. V destinacijo Jeruzalem smo
povezali ponudnike in poudarjamo to, kar nas že od nekdaj odlikuje,
torej čudovite vinorodne kraje s čudovitimi vedutami, bogato
dediščino, pristno prleško kulinariko, odličnimi vini in humornim
prleškim temperamentom,« pravi Andreja Brglez, direktorica Javnega
zavoda za turizem, kulturo in šport občine Ormož.
Stara, lepo obnovljena zidanica, krita s slamo, kakršne so bile
nekoč, se lepotiči v občini Sveti Tomaž. Poleg hiše cimprače,
ki stoji nedaleč stran v Koračicah, je ena najbolj fotografiranih
hiš v Jeruzalemu. In zakaj letnica 1988? »Tega ne vem, vem
pa, da je zidanica stara več kot sto let. To najbrž ve samo
njen lastnik – oče najboljše slovenske smučarke,« odgovori
turistični vodnik Stanko Ivanuša.
Jeruzalem bolje spoznamo in okusimo, če jo doživljamo vsaj dva
dni,« doda Andreja Brglez.
D. P. B.
Foto: Gorazd Bedrač
Kje v Prlekiji se dobro je in pije? Stanko Ivanuša: »Povsod,
odlično pa na turistično-vinogradniški kmetiji Hlebec na
Kogu – pri Milanu starejšemu in Milanu mlajšemu, ki ponujata
seneno ekološko govedino na različne načine in točita odlično
vino vinarja Mira Munda. In kjer za priboljšek postrežejo
slastno mokro pijano tepko z orehi in lešniki!«
In kam naj jo mahne turist, ki pride v Jeruzalem za en dan? Brglezova
predlaga obisk z zajtrkom na kmetiji Ozmec v Cvetkovcih pri Ormožu,
nadaljevanje poti v Veliko Nedeljo na ogled tamkajšnje cerkve, gradu
in muzeja, naprej v Koračice v občini Sveti Tomaž na hrustljavi
postržjačo in kvasnico k Minki in Tončku Brumen, kjer si je obvezno
treba ogledati njun muzej – staro hišo cimpračo s kletjo iz 18. stoletja
– in pokusiti kozarček njunega rujnega. Nato predlaga postanek
pred Gradom Ormož (in v njem) in nadaljevanje čez Svetinjo in
Jeruzalem na Kog na kulinarično razvajanje. »Seveda pa destinacijo
Nenavaden suhi šopek krasi poročno dvorano na Gradu Ormož,
skoraj nihče ne ugane, iz česa so narejene »vrtnice«. Andreja
Brglez, direktorica Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport
občine Ormož: »Iz suhih listov nam zelo drage vinske trte.«
Lipov list - December 2019
30
Zgodbe v turizmu
Foto: arhiv Ruska dača
Ruska dača v Zgornjih Gameljnah pri Ljubljani
Ruska dača
Plemenitost zamisli in
žlahtnost zgodb
Ruska dača v Zgornjih Gameljnah pri Ljubljani, primer ruske počitniške hiše, ki je bila v zemljiško knjigo vpisana
že leta 1879 in je odtlej zamenjala že niz lastnikov (zdajšnji je dr. Aleš Musar, tudi direktor podjetja Ruska dača), je
zgolj najbolj reprezentančni del istoimenskega podjetja. Podjetja, ki združuje kulturna, kulinarična, zgodovinska
in potovalna doživetja ter v slovenskem prostoru piše prav posebne, žlahtne zgodbe.
Primestna Vila Ruska dača
Zdaj je to kulturni spomenik, ki po zadnji prenovi, ta se je končala
junija letos, navdušuje s podobo iz leta 1908. Obnovljeni so vsi vitraži,
posebne notranje poslikave sten v posameznih sobah, obnovljen je
lesen strop in vsi tlaki. V pritličju je ohranjen tudi štiribarvni brušeni
terazzo. Vsak kos pohištva, vsaka slika, vsaka skodelica, vaza, knjiga,
lestenec, stenske luči – vse je bilo skrbno izbrano in sega v čas med
prelomom stoletja in prvo svetovno vojno.
Na ogled in zgodovinsko popotovanje vabi ob sobotah ob 11. in 12.
uri, ko na vodenem ogledu spoznavate plemenito vilo, ki se
predstavlja kot v preteklost ujeta zgodba, ki zbuja slutnjo
premožnejšega slovenskega meščanstva z začetka 20. stoletja. V
enem od salonov lahko popijete čaj in pokusite hišno torto Napoleon.
Na pomlad bodo odprli še kavarno poletnega vrta.
Cena doživetja Ruske dače za štiri osebe je 200 evrov in vključuje
45-minutni vodeni ogled s pogostitvijo: steklenico šampanjca Ruska
dača (0,75 l) in 15 gramov kaviarja Ruska dača, postreženega na
toastu ali blinih z maslom. Sicer je ambient primeren za poslovne in
druge dogodke, predvsem pa za trenutke, ki v zasebnem ali
poslovnem življenju pomenijo poseben dogodek, mejnik ali
pomemben trenutek.
Rolls Royce Phantom VI
Rolls Royce Phantom VI, to plemenito vozilo, prav tako spada v
ponudbo Ruske dače, da je za prevoz njenih gostov čim bolje
poskrbljeno. Phantom VI je zadnja generacija klasičnih Rolls Roycev,
Lipov list - December 2019
Foto: arhiv Ruska dača
Zeleni salon – ruska eleganca
Dača premore tudi knjižnico
Foto: arhiv Ruska dača
31
Zgodbe v turizmu
kjer je velika potniška kabina s pomično stekleno pregrado ločena od
vozniškega dela. Ročno so ga izdelovali kar dve leti, leta 1971 ga je za
svoje službene potrebe kupila princesa Aleksandra, sestrična
britanske kraljice Elizabete II. Kot članica kraljeve rodbine je imela
veliko častnih in delovnih obveznosti. Avto se je leta 2018 znašel na
dražbi v Goodwoodu, kraju, kjer ima Rolls Royce svojo novo tovarno
in kjer se na bližnjem posestvu zvrsti nekaj ekskluzivnih avtomobilskih
dogodkov na leto. Ker je dr. Aleš Musar študiral na univerzi Lancaster
in svoj doktorat prejel celo iz rok princese Aleksandre, ki je bila do leta
2004 njena rektorica, je bil Rolls Royce že vprogramiran v eno
plemenitih zgodb Ruske dače.
Blagovna znamka z butičnim razlikovanjem
Razvoj blagovne znamke Ruska dača že v svoji strateški zasnovi
vključuje edinstvene, butične storitve, zato možnost najema limuzine
Rolls Royce ali potovanja v manjših skupinah v kraje, ki navdihujejo
ljubitelje drugačnosti, pa tudi najem vile za prenočitve, namenjene
le enemu najemniku za največ deset oseb.
Ruska dača pa razvija in oblikuje tudi prav posebne, lastne kulinarične
izdelke in jim nadeva slovenske blagovne znamke, dosegljive le v
njihovem butiku. Za posebne priložnosti, kjer se okus, estetika in
dizajn združijo v triangel harmonije. Ustvarjalci znamke so že
predstavili prva izdelka iz kulinarične linije, kaviar in šampanjec.
Pravi kaviar – tisti, ki se tudi uradno sme tako imenovati – pridobivajo
iz rib družine jesetrov. V Ruski dači so za kulinarično doživetje izbrali
kaviar ruskega jesetra (Acipenser gueldenstaedtii), ki velja za najbolj
tradicionalnega med vrhunskimi kaviarji in med poznavalci za enega
najbolj cenjenih. Je pravi in prvi kaviar slovenske blagovne znamke.
Za Rusko dačo ga pripravlja priznani italijanski proizvajalec Caviar
Giaveri.
Šampanjec je najslavnejše peneče se vino na svetu in le šampanjec,
ki prihaja iz francoske Šampanje, pripravljen zgolj in samo po
tradicionalni, šampanjski metodi, se sme tako imenovati. Seveda ob
izborni sortni sestavi iz modrega pinota (poskrbi za strukturo), pinota
meunier (sadnost) in chardonnayja (finesa). Šampanjec Ruska dača
prihaja iz odličnih vinogradov z oznako premier cru – prva lega – hiše
Vilmart & Cie, s pobočij vasi Rilly la Montagne v Šampanji. Šampanjec
Ruska dača Vilmart & Cie Grand Cellier je prva lastna blagovna
znamka šampanjca v Sloveniji. K izboru so povabili poznavalca
Roberta Gorjaka in se osredotočili na smer, ki najbolj odraža prefinjen
značaj Ruske dače.
Potovanja z Rusko dačo
Doživetja, ki puščajo lepe spomine, so motiv stvaritev v prenekateri
branži. Potovanja, ki pustijo spomine z nepozabnimi slikami, glasbo,
vonjavami, okusi, in rastejo v občutenje prave radosti, je toliko teže
ustvariti. A Ruska dača, ki z majhnimi skupinami in kakovostnim
vodenjem pluje po oceanu zemeljskih destinacij, izbira v morju in
poplavi produktov tiste posebne, ki so kot pravi sanjski otoki. Pa najsi
gre za obisk mjuzikla Cats v dunajskem Ronacherju, spoznavanje
Speče dežele »Sib-ir«, s svojim v polmesec zgrbljenim 640 kilometrov
dolgim in 80 kilometrov širokim Bajkalskim jezerom, kjer domuje
golomjanka, živorodna, prosojna in svetlikajoča se ribica, ki živi blizu
dna 1642 metov globokega jezera, obisk Gruzije, kjer nagovarjajo
goste s ponudbo, ki bo kot objem Kavkaza zapustila močan občutek
prave odločitve in pričarala nepozabne slike Erevana s kuliso Ararata,
ali Tbilisi – nekdanji Tiflis, ki dolguje svoje ime toploti, porojeni iz
toplih žveplenih vrelcev. In več!
Vabijo različna potovanja, med katerimi trenutno prednjači
spoznavanje Rusije. Sankt Peterburg, seveda! Na več načinov. In v
pripravi so druga; z nepozabnim posebnim vlakom od Moskve do
Ulan Batorja, pa do Murmanska. Napoveduje se vlak do Severne
Koreje ...
Prva lastna blagovna znamka šampanjca v Sloveniji
Renata Picej
Foto: Renata Picej
Lipov list - December 2019
32
Zeleni zgledi
Nagrada za glas odgovornega turizma
Zeleni mikrofon letos v
Mjanmar
G-Guides (Green. Global. Great.)/(Zeleni. Svetovni. Odlični.) je zasebni inštitut, ki skrbi za vključevanje
odgovornega turizma v delo turističnih vodnikov. Pri svojem delu sledi smernicam ciljev trajnostnega razvoja,
ki so jih zasnovali pri Organizaciji združenih narodov (OZN).
V času, ko se besedne zveze, kot sta trajnostni in odgovorni turizem,
uporabljajo vsepovprek, je izjemno pomembno dobro poznavanje in
razumevanje ciljev trajnostnega razvoja. Prav tako jih je treba znati
ustrezno predstavljati in vključevati v delo turističnih vodnikov.
Zato sva ustanoviteljici šole G-Guides, Tina Hudnik in Maja Čampelj,
napisali nov kodeks turističnih vodnikov, prilagojen ciljem
trajnostnega turizma, in ga postopoma vključujeva v delo v različnih
destinacijah po Sloveniji in svetu. Poleg kodeksa je bil izdelan tudi
nov kurikulum za izobraževanje turističnih vodnikov, ki ga upošteva
že več kot dvajset občin v Sloveniji in tujini. Prenova izobraževalnega
sistema za turistične vodnike je bila lani predstavljena tudi na sedežu
OZN v Ženevi.
Zeleni mikrofon
Zeleni mikrofon je nagrada za turistične vodnike, ki pri svojem delu
zagovarjajo trajnostni in odgovorni turizem. Gre za poznavanje in
uporabo smernic trajnostnega in odgovornega turizma, pri čemer je
pomembno, da se turistični vodnik zaveda svoje vloge pri razvoju
destinacije in s svojim delom pripomore k blaginji različnih deležnikov
v turizmu. Turistični vodniki so ambasadorji svoje destinacije in
pogosto edini stik z lokalnim okoljem, ki ga doživi obiskovalec. Zato
imajo v svojih rokah izjemno moč; od njihovega dela je odvisna
gostova percepcija destinacije.
Glede na to, da je po svetu kar nekaj turističnih vodnikov, ki se
odgovornosti svojega dela zavedajo in ga temu primerno tudi
opravljajo, smo se pri G-Guides odločili, da bomo takšne primere
dobrih praks nagradili. Tako je nastala nagrada Zeleni mikrofon – Glas
odgovornega turizma, ki ga na svetovni dan turizma, 27. septembra,
podeljuje inštitut G-Guides.
Zeleni mikrofon je šel letos v Azijo
Letošnja podelitev Zelenega mikrofona (na fotografiji Tina
Hudnik, desno, in Maja Čampelj)
Udeleženci z vsega sveta
Zanimanje za nagrado prihaja iz različnih koncev sveta. Tako so se
doslej na tekmovanju predstavili kandidati s treh celin in iz šestnajstih
držav. Glede na to, da živimo v dobi digitalizacije, smo pri G-Guides
zelo ponosni, da je naš dogodek dostopen ljudem po vsem svetu, saj
je predvajan v živo po spletu. S tem omogočimo prisotnost na
dogodku kandidatom z vsega sveta, poleg tega pa zmanjšujemo
njegov ogljični odtis.
Nagrado Zeleni mikrofon je letos prejel Myo Min Zaw iz Mjanmara, ki
s svojim delom skrbi tako za čisto okolje kot tudi za ohranitev različnih
živalskih in rastlinskih vrst, poleg tega pa je razvil projekt, v okviru
katerega popelje obiskovalce v nerazvit predel države, kjer je bila
brezposelnost velika, zdaj pa imajo domačinke z delom s turisti
možnost za samostojno preživetje.
Nagrade bomo podeljevali tudi prihodnje leto. Kdor pozna
turističnega vodnika, ki bi si zaslužil omembo za dobro delo pri
promociji trajnostnega in odgovornega, naj posredujte informacije o
njem na e-naslov: responsibleguides@gmail.com.
Tina Hudnik
Foto: arhiv G-Guides
Lipov list - December 2019
33
Trendi
Pravljično-doživljajska transverzala
Na družinski izlet v Domžale
– v Pravljični Šumberk
V Domžalah so sredi septembra odprli Pravljični Šumberk, četrto pot Pravljično-doživljajske
transverzale po Sloveniji, ki jo razvija zavod Škrateljc. Po gorsko-pastirskih prigodah na Poti
pastirskih škratov na Krvavcu, zamočvirjeni družinski dogodivščini na Poti močvirskih škratov na
Mali plac in popotovanju s polhom rogoviležem v Polhovem doživljajskem parku v Polhovem Gradcu
so odprli novo družinsko doživetje še v domžalskem mestnem gozdu Šumberku.
različnih dreves, živali in kraških jam, v katerih domujeta jamski škrat
Domželc in hrošček Simon, ki jih vodi po poti.
Nagrada za škratolovce
Pot Pravljični Šumberk se začenja v Kavarni Češmin v Češminovem
parku v središču Domžal. V njej je na prodaj tudi knjižica z zemljevidom
poti. Ta nato povede ob reki Kamniška Bistrica do Šumberka in krožno
čez Šumberk nazaj na izhodišče, ker škratolovci za opravljeno nalogo
prejmejo nagrado. Pot je dolga 3,54 kilometra, na njej je treba
premagati 134 metrov nadmorske višine. Je dobro označena, za vsa
doživetja na poti pa bo družina potrebovala približno tri ure.
Otroci (pa tudi njihovi starši oziroma spremljevalci) v Pravljičnem
Šumberku spoznavajo bogato zgodovino in naravno dediščino
Domžal – na malce drugačen način. V domžalskem parku so namreč
na posebni misiji. Lisički priskočijo na pomoč pri iskanju izgubljenega
slamnika, ki je zanjo, pa tudi za druge živali na Šumberku in celo za
ljudi v Domžalah zelo pomembna reč. Pri tem spoznavajo zgodbo o
slamnikih iz Domžal (slamnikarstvo ima tod tristoletno tradicijo!),
odpotujejo v prazgodovino kraja in odkrivajo gozd Šumberk, poln
Vodeni potepi po Pravljičnem Šumberku
Temelj zgodbe o pravljičnem Šumberku je sicer slikanica Izgubljeni
slamnik Uroša Grilca in ilustratorke Anke Kočevar, avtorji poti pa so
ustvarili tudi glasbeno pravljico Izgubljeni slamnik v izvedbi Nine Peče
Grilc in Andreja Fona. Zavod Škrateljc bo predvidoma vsako drugo
soboto v mesecu pripravil tudi voden sprehod po poti – v družbi
jamarjev in s spustom v svet škrata Domželca.
L. L.
Foto: Luka Dakskobler
Lipov list - December 2019
34
Digitalno
Na voljo je nova mobilna aplikacija TZS: Slovenski
turistični vodnik
Od sredine novembra je na voljo nova mobilna aplikacija Turistične zveze Slovenije (TZS) Slovenski
turistični vodnik, ki vabi k odkrivanju znane in manj znane Slovenije še zlasti domače obiskovalce, v drugi
fazi pa bo prevedena v angleški jezik (Slovenia Travel Guide) in bo tako promovirala slovenske turistične
zanimivosti tudi med tujimi turisti.
Aplikacija uporabnikom mobilnih naprav prikazuje interesne točke v
bližini njihove trenutne lokacije: naravne in kulturne znamenitosti,
prenočitvene zmogljivosti, gastronomsko ponudbo, športne in
druge aktivnosti, prireditve in prometne informacije. Prikaz interesnih
točk se sproti prilagaja geolokaciji uporabnika, ta pa lahko območje
iskanja tudi razširi. Izbrane interesne točke lahko tudi uvrsti med
priljubljene – za prihodnji ali vnovični obisk. Uporabnik lahko torej
preveri zanimivosti v njegovi bližini, aplikacija pa ga s pomočjo
navigacije na podlagi njegove geolokacije povede do njih.
Uporaba aplikacije Slovenski turistični vodnik, kjer je na enem mestu
zbrana vsa »turistična« Slovenija, je preprosta in za uporabnike
brezplačna, s čimer želi TZS približati lepote Slovenije čim širšemu
krogu ljudi.
Aplikacija je brezplačna in je že na voljo za prenos za Android v
trgovini Google Play, prenos za iPhone platformo iOS pa bo mogoč v
začetku prihodnjega leta. Aplikacijo najhitreje najdete, če v iskalnik
vpišete »turistični vodnik«.
L. L.
Nova aplikacija Uber z vrsto odličnih možnosti
Storitve Uber ni treba posebej predstavljati, saj jo poznajo že skorajda vsi, ki so obiskali kakšno večje
mesto po svetu. Omogoča preprost priklic prevoza prek priročne mobilne aplikacije. Delovanje storitve
je izjemno preprosto, saj v aplikaciji le označimo, kje smo, Uber pa nato opozori najbližjega voznika in
nam pokaže, kako hitro bo pripeljal. Prevoz plačamo prek aplikacije, potem ko ta izračuna prepotovano
razdaljo, storitev pa je pogosto cenejša od klasičnega taksija.
Nova različica mobilne aplikacije Uber, ki je trenutno na preizkušnji
tako v Združenih državah Amerike kot tudi v nekaterih drugih
državah, je še za odtenek boljša. Na enem mestu namreč prikazuje
storitve prevoza in dostave hrane, hkrati pa uporabniku omogoča
hitrejšo in lažjo izbiro želenega načina prevoza.
Med novimi možnostmi je tudi funkcionalnost »Verify Your Ride«,
ki uporabnikom omogoča preverjanje vožnje s štirimestno kodo
PIN in potrditvijo, da so dejansko vstopili v pravo vozilo – z
naknadnim preverjanjem kode PIN s kodo voznika. Dodatno
varnost bo uporabnikom v prihodnosti zagotovila tudi tehnologija
ultrazvočnih valov, ki bo preverjala uporabnike, vozila in Uberjeve
voznike.
Prenovljena mobilna aplikacija Uber prinaša tudi izboljšano
možnost pošiljanja sporočil službam za nujne primere (kjer takšna
možnost obstaja). Ta sporočila zdaj vsebujejo tudi informacije, kot
so model vozila, tablice in lokacija vozila, v katerem je uporabnik.
Lipov list - December 2019
Povsem nova je tudi možnost »Bike Lane Alert«, ki bo opozorila
uporabnike, če bodo želeli izstopiti na mestu, kjer je v neposredni
bližini kolesarska steza (za več kot dvesto mest po vsem svetu).
Ne gre spregledati tudi možnosti preverjanja identitete voznika v
realnem času, kar bo uporabniku omogočilo, da preveri, ali je
voznik res takšen, kot se predstavlja v sistemu Uber. Poleg tega bo
obraz prikazan v načinu 3D, uporabnik pa ga bo lahko prosto
premikal.
Nove možnosti bodo vsem uporabnikom na voljo v prihodnjih
nekaj tednih.
Foto: Pixabay
35
Digitalno
Airbnb bo do konca leta 2020 preveril vse
nastanitve na platformi
Airbnb je napovedal novo varnostno pobudo. Njena ključna zamisel je preveriti skladnost vseh
nastanitev, ki so objavljene na platformi, po vsem svetu. Ali to pomeni dodatne ukrepe za ponudnike
nastanitev na platformi? Če imajo urejene vse papirje, ne.
Nova varnostna pobuda vključuje 100-odstotno verifikacijo
nastanitev, zagotovilo povračila denarja gostom, »vročo linijo za
sosede« 24/7 in točkovanje tveganj. Airbnb je v sporočilu za
javnost, pod katero se je podpisal Brian Chesky, njegov
soustanovitelj in vodja skupnosti, komentiral nove varnostne
prijeme.
Foto: Pixabay
Krepitev zaupanja med uporabniki
»Svet se premika s hitrostjo zaupanja in več ko je zaupanja, večji
dostop lahko imamo,« je zapisal Chesky. Dodal je še, da Airbnb že
od vsega začetka temelji na zaupanju in da je tudi nadaljnja vizija
podjetja usmerjena v dodatno krepitev zaupanja med uporabniki,
s tem pa v nadaljnje povečevanje njihovega števila.
Chesky je povedal, da bo do decembra 2020 vsak gostitelj v
omrežju Airbnb, v katerem je zdaj okoli sedem milijonov
nastanitev, prejel verifikacijo, ki bo preverjala natančnost in
kakovost standardov. Vanjo bodo vključeni primernost fotografij,
čistoča, varnost in podrobnosti glede ponudbe posamezne
nastanitve. Če gost ne bo zadovoljen s standardi izbrane
nastanitve Airbnb, bo ta poskrbel za selitev v novo nastanitev ali
pa bo gost dobil povrnjen ves plačani znesek. Ta novost naj bi
začela veljati 15. decembra prihodnje leto, medtem ko bo »vroča
linija za sosede« v ZDA na voljo od 31. decembra.
Preprečevanje incidentov
Nova varnostna pobuda je rezultat številnih incidentov, vendar
Chesky poudarja, da je bil odločilen dogodek v Orindi v Kaliforniji, ki
se je zgodil na letošnjo noč čarovnic. V enem od stanovanj na
platformi Airbnb je bilo v streljanju ubitih pet ljudi. Prav na takšen in
podobne incidente je vezana ena od varnostnih novosti, in sicer
»človeška ocena tveganja«. Chesky pravi, da bo ta pomagala pri
identifikaciji sumljivih in potencialno nevarnih rezervacij, kar bi
lahko pomembno vplivalo na to, katero nastanitev bo nekdo izbral.
Airbnb je bil že deležen kritik (in tožb), vezanih na varnost gostov,
kot je denimo uporaba skritih kamer v domovih na platformi. Neki
par, ki je prespal v enem od stanovanj, je na primer našel skrito
kamero v budilki.
Airbnb tako zahteva javno objavo vseh varnostnih naprav v
objavah. Poleg tega prepoveduje uporabo naprav, ki kakor koli
opazujejo notranjost zasebnih prostorov (kot so spalnice in
kopalnice).
Strani Digitalno pripravljamo v sodelovanju z Računalniškimi novicami.
Lipov list - December 2019
36
Skok k sosedom
Foto: arhiv Korotan
Slovenski Korotan na Albertsgasse 48
Slovenski značaj avstrijske prestolnice
Kdor gre na Dunaj, ... naj
poišče Korotan!
Saj veste tisto o »trebuhu«, ki da naj »ostane zunaj«. Mi predlagamo: če si že tam, poišči (tudi) slovenski
Dunaj, saj ni treba, da nas je sram vedeti in povedati, da je bil stoletja dolgo (tudi) naša prestolnica, in
še kaj, ter da ga je vredno podoživeti, tudi s kančkom upravičenega ponosa. V tistih davnih cesarskih
dneh so prav tam številni znani Slovenci pustili globoke, še zdaj vidne sledi v kulturi, literaturi, glasbi,
arhitekturi, kot neverjetni »bistrci« z dežele, pa kot jezikoslovci, slikarji, znanstveniki, misleci, ja, celo kot
prodorni politiki.
Tako so denimo deželo Kranjsko njega dni v dunajskem parlamentu
poimenovali kar v Tomanijo, tako vneto in uspešno je njene interese
zagovarjal poslanec Lovro Toman iz Kamne Gorice in nam, če
drugega ne, izposloval železniško progo Ljubljana–Trbiž (ki je bil
takrat še na Koroškem) – koliko časa je trajalo od sklepa do gradnje,
raje ne povem, ker nam bo ob sagi o znamenitem »drugem tiru«
vsem skupaj nerodno.
Da o tem, kako nas je obdobje pod habsburško krono zaznamovalo
in prepoznavno premesilo v tipično pridne »Janeze in Micke« niti
ne govorimo, saj se dandanašnji komajda še prepoznamo v
oluščenem ogledalu naše samostojnosti; mi pač raje govorimo o
naši neoliberalni pobalkanjeni in kvazi-globalni »biti«. Nekdo je že
pred menoj dejal: »Narod, ki se sramuje svoje zgodovine, je
izgubljen v negotovi sedanjosti in nima nikakršne prihodnosti!«
Znani slovensko-dunajski štipendisti
Zato vas to pot čez »zamejstvo« vabim na Dunaj, kjer se po prihodu
v prestolnico ob Donavi zapeljite v slovenski Korotan, na
Albertsgasse 48, do koder se igraje pripeljete ali z metrojem ali s
tramvajem. Tam je že dolgo odgovorni in na moč dejavni vodja
mag. Anton Levstek, sicer doma iz Ribnice, ki mi je nedavno
povedal: »Naša najbolj znana in verjetno najstarejša delujoča
ustanova, ki že več kot 330 let podpira slovenske študente na
Dunaju, je Knafljeva ustanova.«
Luka Knafelj je sredi 17. stoletja prišel na Dunaj, kjer je postal bolniški
kurat, stolni kanonik in pozneje tudi dekan velike pradekanije Gross
Russbach v bližini Dunaja. Prizadeval si je za kulturno delovanje
Slovencev na Dunaju in že sam podpiral kranjske študente. Kupil je
hišo v starem mestu in pred smrtjo v testamentu zapisal, da bi želel,
da se iz prihodkov njegovih posesti podeljujejo štipendije za šolanje
študentov s Kranjskega. To volilo je njegov rojak Jurij Vohinc kot
rektor dunajske Univerze tudi izpolnil in leta 1676 ustanovil Knafljevo
univerzitetno ustanovo, ki je do prve svetovne vojne podelila več kot
dva tisoč štipendij in tako občutno pripomogla k razcvetu slovenske
kulture in znanosti. Med drugim naj omenim vsaj nekaj znanih
štipendistov: Jernej Kopitar, France Prešeren, Fran Miklošič, Simon
Jenko, Ivan Tavčar, Ivan Prijatelj, Oton Župančič, Henrik Tuma, Hinko
Smrekar, Maks Gaspari ...
Lipov list - December 2019
Foto: Erik Luznar
37
Skok k sosedom
Soba čebelarja Antona Janše
V nekdanji Jugoslaviji je Avstrija objekt predala takratni ljubljanski
univerzi, po obdobju rešljivih težav pa zdaj spet ponuja streho
študentom, ki lahko pridobijo tudi Tumovo štipendijo, in zavetje
slovenskim znanstvenikom, ki delujejo na Dunaju.
Zanimive slovensko-dunajske sobe
Pa Korotan? »Slovenski duhovnik pater Ivan Tomažič je po drugi
svetovni vojni na Dunaju opazil veliko študentov – koroških
Slovencev in dal pobudo, da bi zanje postavili slovenski dom.
Zamisel je udejanjil leta 1966 z Mohorjevo iz Celovca. Slovenski
študentski dom so poimenovali Korotan. Pater je vodil dom do leta
1988, od leta 1990 pa se s tem ubadam jaz,« še pripoveduje mag.
Anton Levstek. »Kmalu smo ustanovili tudi Slovenski kulturni
center, ki skrbi za promocijo slovenske kulture in povezovanje
dunajskih rojakov, kulturnikov, celo politikov – Korotan je postal
središče avstrijsko-slovenskega povezovanja. Pred leti smo stavbo
prenovili po načrtih arhitekta Borisa Podrecce, zdaj pa v njem deluje
tudi (cenovno ugoden) hotel.«
Pred leti so se domislili, da bi imele tudi sobe slovensko-dunajski
značaj. Tako so začeli skupaj z različnimi organizacijami in občinami
po Sloveniji opremljati sobe kot nekakšna znamenja slovenske
ustvarjalne prisotnosti na Dunaju. Opremljene so že sobe
skladatelja Huga Wolfa, čebelarja Antona Janše z Breznice, pisatelja
Ivana Cankarja, velikega misleca socialnega nauka, skoraj
zamolčanega Andreja Gosarja; kmalu bo odprta soba lipicancev, ki
so ne samo slovenski, temveč tudi dunajski razpoznavni znak, v
pripravi pa so še sobe slavnega tenorista Antona Dermote, doma iz
Krope, soba rešetarjev in kostanjarjev, pa še sobe arhitektov Jožeta
Plečnika in Maksa Fabianija, matematika Jurija Vege, prvega
naslovnega dunajskega škofa in velikega humanista Jurija Slatkonje,
med drugim ustanovitelja zbora dunajskih dečkov in dvornega
orkestra ...
Še dvomite? Verjetno ne. Torej: če želite spoznati slovenski Dunaj, se
najprej ustavite v Korotanu – tam vedo veliko ali skoraj vse, popeljali
vas bodo po slovenskih stezah in ulicah, v avli so vedno zanimive
razstave in kulturni dogodki, pa še prespali in najedli se boste pri
njih.
Več: www.korotan.at/korotan_dom
Slavko Mežek, (Ne)znano zamejstvo
Foto: arhiv Korotan
Soba skladatelja Huga Wolfa
Lipov list - December 2019
38
Skok k sosedom
Foto: arhiv Hoch Steiermark
Obertauern se kiti z zagotovljenim pravim snegom
Avstrijske snežne avanture
Sneg je in bo, a to je
postranska stvar!
Izpod neba ali iz snežnih topov. Zimska »mašinerija« bo delovala. Hoteli in apartmaji so pripravljeni,
gostilne in restavracije tudi, trgovine – seveda, menedžment za zabavo ima polno novih zamisli in
pripravljenih avanturističnih možnosti, naprave za prevoz potnikov iz doline na vrhove so še sodobnejše
in zmogljivejše, proge pa – in to je tisto, kar je najpomembnejše – bodo polne snega! Kajti: vlaganja v
povečanje mehanskih zmogljivosti za zasneževanje so se izjemno povečala. Pravzaprav so glavni cilji
naložb v infrastrukturo prav povečanje, obnova ali izboljšanje mehanskih naprav za zasneževanje.
Zima nekoč in zdaj
Smučanje, kot nam ga promotorji belih poljan predstavljajo zdaj,
sploh ni več samo vijuganje, spuščanje in drsenje po snegu, šport
torej, ampak je obenem (in enakovredno) tudi zabava, kulinarika,
enologija in predvsem parada digitalnih dosežkov.
Zdi se, da »dilcanje«, pa naj bo v takšnem ali drugačnem, še tako
nenavadnem slogu, sploh ni več v ospredju. Drsanje, kegljanje na
snegu, sankanje, krpljanje in podobne zimske aktivnosti so v paradi
zimskih radosti zgolj za okras. Ko pade sneg in belina bliska z vrhov,
kjer ptice že dolgo niso več edini obiskovalci, se zgane vsa
»mašinerija« za zabavo, kratkočasje, presežke in avanturo.
Združenje Ski amadé za kraljevske užitke
Združenje smučišč Ski amadé predstavlja pet smučarskih regij
(Salzburg, Schladming-Dachstein, Gastein, Hochkoenig in
Grossarltal) s 25 smučarskimi središči, z 270 napravami (gondolami,
sedežnicami, navadnimi vlečnicami in vlečnicami za vadbo, s
skupno zmogljivostjo 370.000 oseb na uro) in s 760 kilometri
smučarskih prog.
Ski amadé pa pravzaprav pomeni – zagotavljamo sneg. Imajo 4000
snežnih topov, ki zasnežujejo kar 90 odstotkov smučarskih prog,
torej 684 kilometrov. Zadnja sezona jim je zgolj zaradi umetnega
snega prinesla kar 126 smučarskih dni. Statistika pa pove, da za vsak
smučarski dan, ko 170 zaposlenih skrbi za delovanje smučarske
pokrajine, od sleherne smučarske vozovnice porabijo za
zasneževanje v povprečju okrog 8,25 evra. Ski amadé, ki bo v
sezono 2019/2010 vložil 70 milijonov evrov, zaposluje 1880 oseb
pri partnerskih podjetjih, od tega jih je v stalnem delovnem
razmerju 830.
Nova aplikacija »Ski amadé Guide«
Svoje digitalne zgodbe pa letos plemenitijo še z novostjo pod
imenom Friend-Tracker, kjer mobilna aplikacija »Ski amadé Guide«
(brezplačna za iPhone in Android) omogoča, da na smučiščih
poiščete svoje prijatelje ali družinske člane.
Doslej je bilo s pomočjo aplikacije mogoče poiskati najboljše koče,
se na sleherni točki na smučarskem območju pustiti usmerjati,
preveriti spletne kamere ter status žičnic in vlečnic, poiskati
Lipov list - December 2019
Foto: arhiv Hoch Steiermark
Številne možnosti za čim daljše ohranjanje spominov na
bela doživetja
znamenitosti in s pomočjo fotorealističnih 3D-zemljevidov
smučarsko območje spoznati že vnaprej. Zdaj pa se bodo lahko
osebe, ki so med seboj prijateljsko povezane, v času odprte
aplikacije med seboj našle in vsak trenutek vedele, kje je kdo.
Že od leta 2011 je na vseh smučarskih območjih poskrbljeno za
tiste, ki so zasvojeni z družbenimi omrežji. Postavljenih je več kot
400 dostopnih točk z brezplačnim brezžičnim omrežjem, kjer se
gostje lahko postavljajo pred prijatelji po Instagramu, Snapchatu,
Facebooku, Twitterju ...
Nič več čakalnih vrst za nakup vozovnic
Ski amadé je najbolj napreden tudi pri prodaji smučarskih vozovnic,
saj lahko v spletni trgovini že pred začetkom počitnic kupite
smučarsko vozovnico, ki jo v najkrajšem času in brezplačno dobite
po pošti na domači naslov. Tisti pa, ki imajo še od lanskega leta
kartico Keycard, jo lahko ponovno napolnijo prek računalnika ali na
poti s pomočjo pametnega telefona. Prijava je mogoča na spletni
strani www.skiamade.com/ticket, kjer izberete smučarsko
vozovnico, preprosto vnesete ali skenirate serijsko številko kartice
in plačate. Smučarska vozovnica je v nekaj sekundah znova
aktivirana in čakanje v vrsti odpade.
Okusi, okusi, okusi! Hochkönig
Občutki so »in«.
Občutiti nekaj posebnega, občutiti zimo drugače, občutiti občutke!
Približno v to smer gre promocija novodobnega smučanja v okviru
največjega avstrijskega združenja smučarskih destinacij. Že na
podlagi ponudbe »Taste Ski amadé« je jasno, da se številne pobude
gibljejo v smer dobrega počutja gostov.
V tej zimski sezoni vabijo na različne avanturistične prireditve in
teden užitkov med 14. in 21. marcem, ko bo Hochkönig poleg
smučanja ponujal še vinske užitke in kulinarične vrhunce, ko bodo
izbrane smučarske koče žarele v ognju okusov in bo najvišja kmečka
tržnica v Alpah na svojih stojnicah ponujala izdelke okoliških kmetij
kar ob progi. In 19. marca se bo odvrtela prireditev z imenom
Hochkönig Winzergondeln, kjer se bodo v kabinah žičnice Kings
Cab Bahn med vožnjo pokušala izbrana vina uglednih avstrijskih
vinarjev. Ljubitelji piva pa pridejo na vrsto 28. marca, ko bo več kot
15 pivovarjev butičnega piva v družbi narodnozabavnih glasbenih
skupin, didžejev v izbranih kočah ter skupaj z različnimi umetniki
pripravilo vrhunsko slavje, že kar praznik snežne zabave.
Obertauern – Mi smo sneg!
S tem sloganom vabi kraj, ki je od Ljubljane oddaljen 200 kilometrov
in ima v zadnjih tridesetih letih v povprečju kar 264 centimetrov
snega, na najviše ležeči božični sejem na Solnograškem in seveda
na zimsko-športne radosti. Na spletni strani www.obertauern.com
je mogoče najti informacije o vseh dogodkih in novostih, ki
zagotavljajo radost tudi v otroških očeh, kot so Bobbyjeva dežela s
poligonom za otroke, parkom pošasti in progo duhov, pa s
sankaškim taksijem, snežnimi sanmi skidoo ... Izbrani hoteli ponujajo
družinam brezplačen preizkus otroških vozičkov Cybex, z vso
snežno opremo.
Raziskave, ki jih opravlja Avstrijska deželna hidrografska družba,
kažejo, da je Obertauern po 30 letih rednih meritev snežnih količin,
s svojimi povprečnimi, do 264 snežnimi centimetri na leto, z velikim
naskokom, vodilni na lestvici primerljivih krajev. Drugače kot v
krajih, kjer odlično smuko na zadostni količini snega zagotavljajo z
umetnim zasneževanjem, se Obertauern kiti z zagotovljenim
pravim snegom. In potem je seveda vse zelo preprosto: smučanje,
deskanje, snežno kolesarjenje, kajtanje na snegu, smučarski skoki,
turno smučanje, snežni parki, plezanje po ledu, zimska vožnja z
dvokolesniki Segway ali električnim »fat bikom«, tek na smučeh,
sankanje, vožnja na saneh s konjsko vprego, biatlon, airbording ...
First.Track pa je za tiste, ki iščejo mir zgodnjih jutranjih ur in
neomadeževan sneg. S turističnimi ambasadorji Obertauerna se
bodo pred vsemi drugimi že ob 7.30 na posameznih dolinskih
postajah zapeljali na vrhove in uživali deviškost rajskega smučišča.
Podobni režirani dogodki se bodo kar vrstili: Powder.Track (16.
januar 2020), Valentine.Track (14. februar), Famili.Track (20. februar),
Spring.Track (19. marec) in Legends.Track (23. april).
Visoka Štajerska
Njenih sedem zimskih destinacij: Mariazeller Bürgeralpe, Stuchleck,
Präbichl, Aflenzer Bürgeralm, Niederalpl, Brunnalm-Hoche Veitsch,
Schwabenbergarena Turnau ali Niederalpl so arene zimskih radosti,
izjemnega adventnega časa, pretkanega z oživljenimi starimi
običaji, predvsem pa polne sozvočja s kulturno dediščino. Poleg
vseh tradicionalnih in sodobnih snežnih radosti poudarjajo tod tudi
prireditve: najprej 20 let adventa v Mariazellu. Kraj, ki spada s svojo
veličastno baziliko med najpomembnejše romarske kraje Evrope,
bo letos še posebej slovesno okrašen. Med stojnicami in
prireditvenimi odri za kulturne in zabavne dogodke pa bo znova
izstopal največji adventni venec na svetu. V premeru meri 12
metrov.
Slovesno bo tudi ob 90-letnici rudarskega adventa v Vorndernbergu.
Nostalgični trenutki predbožičnih rudarskih ritualov in običajev so
se lani zapisali na seznam nematerialne kulturne dediščine Unesca,
letos pa bo zato Barbarina zabava toliko zanimivejša.
Niederalpl ponuja brezplačno smučanje za otroke do 15. leta, če so
v spremstvu staršev. Stuhleck vabi na »Sled Dogs Snowskates«, kjer
izposojajo udobne, lahke smučarske čevlje s kovinskimi robovi za
varno in zabavno drsanje po snegu. Tudi začetnikom. Na smučišču
Tauplitz bodo 28. marca prihodnje leto znova izvedli »Slope-Food
Bahn«, na katerem bodo domači vrhunski kuharji v kabinah
gondole Mittersteinbahn postregli štirihodni jedilnik ob sončnem
zahodu.
Največji adventni venec na svetu – v Mariazellu, enem
najpomembnejših romarskih krajev v Evropi
Renata Picej
Foto: Fred Lindmoser
39
Skok k sosedom
Lipov list - December 2019
40
Uspešna zgodba slovenskih
podjetnikov v hrvaški Istri
Skok k sosedom
Davor Dubokovič: »Na največjem španskem tekmovanju
smo že tretje leto zapored dobili zlato medaljo.«
S 14.000
dreves
stiskajo samo
vrhunsko
oljčno olje
Skoraj 70 hektarov meri posestvo na Crvenem vrhu pri Savudriji slovenskih podjetnikov Davorja
Dubokoviča in Uroša Gorjanca, na katerem rastejo drevesa oljk, mandljev, fig in veliko vinske trte – na
več kot sedmih hektarih. Poslovneža sta pred desetimi leti stopila v visoke škornje, v najem sta namreč
vzela degradirano gozdno zemljišče, opuščeno po požarih, »obogateno« s kamenjem in skalami, ter
zavihala rokave. Svojo drzno zamisel sta uresničila in spisala poslovno zgodbo o uspehu.
Oljčnih dreves sta posadila kar 14.000, nato še dva tisoč češenj,
šeststo figovcev in 650 mandljevcev. »Tako imamo pri nas obiranja
in trgatve za več kot pol leta. Začnemo s češnjami, končamo z
olivami,« pravi Davor Dubokovič.
Njuna osnovna dejavnost je pridelovanje oljčnega olja, pri čemer
sta izjemno natančna, strokovna in zahtevna. »Pridelujemo samo
visokokakovostno olje, na prvem ocenjevanju smo zanj prejeli 87
točk, letos že 90 točk, na kar smo zelo ponosni!«
Tudi vina (pridelajo jih v zamejstvu v Nabrežini pri tamkajšnjem
znanem vinarju Ediju Kantetu) iz grozdja trt na omenjenem
posestvu so vrhunska, malvaziji, merlotu in montepulcianu se je
pridružila še penina. Vina osvajajo medalje: sveža malvazija je
dobila srebrno medaljo Decanter, penina monte classico
bronasto ... Temu primerne so tudi cene vin, a poslovneža s
prodajo svojih vrhunskih pridelkov nimata zadreg – prodajo se
tako rekoč sproti.
»Kakovostno oljčno olje ni tisto, ki v prodajalnah stane nekaj
evrov in je ponavadi uvoženo iz Španije ali Grčije. Najboljša
kakovostna oljčna olja v Evropi stanejo od 20 do 30 evrov, v ZDA
pa 40 dolarjev in več.«
Znano pa je, da je le visokokakovostno oljčno olje zdravo in
zdravilno, med drugim v njem namočena šentjanževka zmanjšuje
kožnega raka (mažemo se pred sončenjem), z njegovim uživanjem
pospešujemo prebavo, znižujemo slab holesterol, nižamo krvni
pritisk, pomaga pri izločanju žolčnih kamnov in peska, krepi
odpornost telesa. Zato je oljčno olje že grški pesnik Homer imenoval
»zeleno zlato«, drevo oljko pa drevo bogov.
Besedilo in foto: Gorazd Bedrač
Na posestvu Monte Rosso oberejo po 4000 ton oliv na dan,
tudi znamenito istrsko belico.
Lipov list - December 2019
41
Skok k sosedom
S posestva Monte Rosso se odpira čudovit panoramski razgled na Portorož in Piran.
»Le zakaj stoji ta stara hiša na sicer lepo urejenem posestvu Monte Rosso?« sprašujejo turisti in gostje. Davor Dubokovič pojasni, da je
nekoč to bila poštna postaja (pošto so prenašali golobi) in da jo nameravajo obnoviti in oživiti.
Lipov list - December 2019
42
Novo na knjižnih policah
Iz knjigarne
Pretres: geopolitični razvoj sveta v preteklosti –
smernice za prihodnost
Slavni antropolog in sociolog Jared Diamond, dobitnik Pulitzerjeve
nagrade za knjižno uspešnico Puške, bacili in jeklo, je pri
dvainosemdesetih napisal novo knjigo, v kateri s svojo prepoznavno
zgodovinsko, geografsko in antropološko širino podaja osupljiv
vpogled v potek geopolitičnega razvoja sveta v preteklosti.
Na podlagi analize šestih držav in njihovega spopadanja s kriznimi
dogodki v preteklosti ponudi smernice za premagovanje sedanjih in
prihajajočih kriz posameznih držav in sveta kot celote.
Jared Diamond, sicer profesor geografije na Kalifornijski univerzi in
eden največjih zvezdnikov poljudnoznanstvene literature, nam zdaj,
ko se po vsem svetu porajajo krize, razkriva, zakaj so nekatere države
odpornejše in vzdržijo tudi strašanske pretrese.
Knjiga je izšla pri založbi Učila International, prevedel jo je Samo
Kuščer, uredila pa Branka Fišer.
Vse je v k*urcu: brezup v svetu preobilja
Živimo v zanimivem času. Gmotno nam še nikoli ni šlo tako dobro –
smo svobodnejši, bolj zdravi in premožnejši kot kdor koli v zgodovini
človeštva. A vseeno se nam zdi, da je vse nepopravljivo in obupno v
k*rcu – planet se segreva, oblast ni učinkovita, gospodarstva se
sesuvajo in vsi so nenehno užaljeni na twitterju.
V tem trenutku v zgodovini, ko imamo dostop do tehnologije,
izobrazbe in komunikacije, o kakršnih naši predniki niso mogli niti
sanjati, številne med nami preplavlja občutek brezupa. Kaj se dogaja?
Če lahko kdor koli poimenuje našo trenutno bolezen in jo pomaga
odpraviti, je to pisatelj Mark Manson v svoji novi knjižni uspešnici Vse
je v k*urcu.
Knjiga je izšla pri založbi Učila International, prevedel jo je Jernej
Zoran, uredila pa Branka Fišer.
Njeno izgubljeno cvetje
To je vznemirljiva pripoved o tem, kako nas lahko neizpovedane zgodbe
in tudi tiste, ki jih iz potrebe po golem preživetju ustvarimo sami, še
dolgo preganjajo. Devetletna Alice Hart odrašča v odmaknjenem,
idiličnem kraju med nasadi sladkornega trsa in morjem, kjer jo omamne
cvetlice, ki jih goji njena mati, skupaj s skritimi sporočili, ki jih nosijo v sebi,
varujejo pred očetovimi temačnimi izpadi. Ko ji tragedija za vselej
spremeni življenje, se Alice preseli k babici, ki je še nikoli ni videla in ki na
svoji kmetiji goji avstralske avtohtone cvetlice, kjer zavetišče najdejo tudi
ženske, ki so tako kot Alice izgubljene ali zlomljene.
Knjiga avtorice Holly Ringland pod naslovom Njeno izgubljeno
cvetje je uspešnica, izšla je že v 28 državah. Knjiga je dobila nagrado
Winner of the 2019 ABIA General Fiction Book of the Year Award, ki jo
podeljuje avstralsko združenje založnikov.
V slovenščino jo je prevedla Katja Bizjak, uredila jo je Špela Žakelj, izšla
pa je pri založbi Učila International.
D. P. B.
Slovenska turistična revija Lipov list, nadaljevanje
Turističnega vestnika, izhaja 2. teden v sodem mesecu
UDK 338,34+796,5(497,12), ISSN 0352-4353
December 2019
Izdaja:
Turistična zveza Slovenije
Naslov uredništva:
Turistična zveza Slovenije,Miklošičeva cesta 38/VI,
SI – 1000 Ljubljana, tel. 01/43 41 670, faks: 01/43 41 680,
info@turisticna-zveza.si, www.turisticna-zveza.si
Svet revije Lipov list:
Boštjan Luštrek, Iztok Pipan, Jure Sodja, Karmen Grebenc Burger
Transakcijski račun:
SI56 03100-1000010639
Naročilo na Lipov list oddate na info@turisticna-zveza.si
Celoletna naročnina je 32 evrov.
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost se od glasila
obračunava DDV po 9,5-odstotni stopnji.
Lipov list - December 2019
ZAKAJ MOJA
KUHARSKAŠOLA?
Kako povečati ugled gostinstva, kako opozoriti na lepoto in pestrost gostinskih
poklicev, kako dvigniti kulturo prehranjevanja in pitja, kako globlje predstaviti
slovenske sestavine, pridelovalce, jedi, povezane obrti, praznike in umetnost, kako
upravičiti sodobne tehnike priprave jedi, kako predstaviti dogajanje v zakulisju
restavracije, kako gostom podati pomen jedi za ohranjanje narodne identitete,
kako v Slovencih vzpostaviti samozavest in ponos v povezavi s slovenstvom?
Vsa ta vprašanja so se mi podila
po glavi že pred desetletjem. In sem
raziskoval, povezoval, nadgrajeval.
Ko sem začutil, da lahko veliko
predam naprej, smo postavili sistem
izobraževanja. Zgornja vprašanja so
postala cilji. Odgovori so bili na dlani.
Ko neko slabo prepoznavno dejavnost
povežeš z bolj prestižno, ji pridaš
nove pomene, ji povečaš ugled. Ko
povežeš gostinstvo z izobraževanjem,
nastane neka nova kakovost, saj se
gostinstvo predstavi kot panoga, za
opravljanje katere moraš imeti določena
znanja. Končno gostinstvo tudi zaradi
prizadevanj mnogih postaja resna,
cenjena dejavnost.
Pa saj obstajajo gostinske šole!
Seveda obstaja formalni sistem
izobraževanja za dijake in študente. Kaj
pa ljubitelji kuhanja, kaj pa predšolski
in osnovnošolski otroci, kaj pa študenti
v zrelih letih, profesionalci, ki hočejo
nadgraditi znanje, želijo pogled od
zunaj? Drugače je podajati zgodbe, ki jih
sam živiš in ustvarjaš, od katerih sam
živiš.
In smo se pripravljali. Določili smo
cilje, časovni načrt, vsebino, način
podajanja vsebin, način vključevanja
udeležencev v delovni proces, trenirali
smo v živo, nastopali drug pred drugim,
se popravljali, nadgrajevali … Ko smo bili
pripravljeni, smo začeli.
Prihajali so otroci od četrtega leta
starosti naprej. Pripravljali so kosila
za svoje starše, veliko zelenjave, pravi
noži, priprava pogrinjkov, novi okusi,
vonjave … »Ne, naš pa jé samo pomfrit
in pohančka,« so razlagali starši in se
čudili, ko je otrok z velikim ponosom
pojedel zelenjavno juho, file ribe, sadno
solatko, zelenjavo, solato … Saj jo je
vendar sam z veliko odgovornostjo
in zavzetostjo tudi pripravil. Ja, to je
mogoče.
Prihajali so kuharski navdušenci,
raziskovali lokalno, odkrivali skrite
pomene jedi, sestavin, dobaviteljev,
se navduševali nad novimi tehnikami,
triki, delili izkušnje, odhajali z novimi
poznanstvi, celo prijatelji, bogatim
znanjem in novimi spoznanji o pomenu
prehranjevanja in vseh odtenkov, ki se
skrivajo v njem. Vračajo se.
Prihajali so profesionalci, po pogled
od zunaj. In smo ga tudi mi dobili.
Prihajali so timi iz podjetij in s
kuhanjem gradili odnose v ekipi. Tudi
nam so pomagali.
Hvala vsem. Ogromno ste nas naučili.
Hvala vsem, ki z gosti delite svoje
prigarane, dragocene izkušnje, znanje in
poglede. Čedalje več nas je. Več ko nas
bo, boljši bomo.
Pa tujci prihajajo na kulinarične
počitnice. Čedalje več jih je … Gremo
naprej.
Informacije in rezervacije:
Vila Podvin
Mošnje 1, 4240 Radovljica
T (08) 384 34 70
E info@vilapodvin.si
www.vilapodvin.si
Vilapodvin
Gospodarsko razstavišče d.o.o., Dunajska cesta 18, 1000 Ljubljana | Več informacij na alpeadria.si
Alpe-Adria
31. sejem turizma, kampinga
in karavaninga
29. januar — 1. februar 2020
Gospodarsko razstavišče
VZPOREDNI DOGODEK: