Revija Lipov list, oktober 2020

videopccenter

OKTOBER 2020 Poštnina plačana

pri pošti 1102 Ljubljana

dobre zgodbe v slovenskem turizmu

Intervju z Noahom Charneyjem

Slovenija je najboljša država na svetu

V Sloveniji ni dolgčas

Obiskal je vsa slovenska naselja

Moja dežela – lepa in gostoljubna

Najboljše smo obiskali kar doma

Kulinarični kotiček

Naši kulinarični spominki med

najboljšimi v Evropi

Foto: Jacob Riglin


Panorama Žužemberka, Eva Pršina

Pogled z mostu čez Radovno v Krnici, Katja Podbevšek

Čreda ovac na Toscu, Anita Balas

Avanture brez cenzure

– poletni nagradni

fotografski natečaj

Mladinska sekcija Turistične zveze Slovenije je v začetku poletja

vse mlade in mlade po srcu povabila k sodelovanju v poletni

nagradni akciji. Z njo smo poskušali vse ljubitelje potepanj po naši

prelepi domovini spodbuditi, naj nam pošljejo fotografije manj

znanih kotičkov Slovenije, ki smo jih objavljali na profilu Turistične

zveze Slovenije na facebooku.

Konec avgusta je komisija Mladinske sekcije izbrala tri nagrajence:

Najbolj je podmladek Turistične zveze Slovenije prepričala

panorama Žužemberka, ki jo je prispevala Eva Pršina. Zanjo je

bila nagrajena z dvema vstopnicama za obisk Planinske jame,

največje vodne jame v Sloveniji.

Druga nagrada je pripadla Katji Podbevšek za fotografijo

kolesarskega izleta v dolino Radovne, za katero je prejela dve

karti za supanje in vožnjo z električnim gorskim kolesom za dve

osebi na jezeru Jasna.

S fotografijo ovčk na Toscu si je tretjo nagrado prislužila Anita

Balas, ki je prejela družinsko vstopnico za obisk Notranjskega

muzeja.

Nagrajencem izrekamo iskrene čestitke, za poslane fotografije pa

se zahvaljujemo vsem, ki so sodelovali v akciji. Pokazala je, da smo

Slovenci narod, ki obožuje gore in aktivni oddih, saj smo prejeli

daleč največ fotografij z gorsko tematiko.


KAZALO

INTERVJU4-6

Noah Charney: Slovenija je najboljša država na svetu

AKTUALNO7

Tuji mediji o Sloveniji

V SLOVENIJI NI DOLGČAS 8-10

Avanturist, ki je prepotoval vse slovenske kraje

Tujci o Sloveniji: Počutimo se kot doma

MOJA DEŽELA – LEPA IN GOSTOLJUBNA 11-31

Zmagovalce smo obiskali kar doma

Najboljši se predstavijo

FOKUS 32-35

TD in zdravilišče Dobrna z roko v roki

SLOVENSKA DEDIŠČINA 36

O kovaškem muzeju in razstavi starih koles

KULINARIČNI KOTIČEK 37–39

Med desetimi najboljšimi v Evropi trije slovenski

kulinarični spominki

Velik napredek v sredozemskem delu Slovenije

TURISTIČNI DROBNOGLED 40

Na najlepši strani Pohorja

TZS 41–42

Mladi turistični vodnik

Zakulisje oddaje

Moja dežela – lepa in

gostoljubna 2020

- stran 12,13

Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v prvi polovici decembra.

Obvestila o novostih na področju delovanja vašega društva in

napovedi prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. novembra

2020 na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si

UVODNIK

»Isti dan lahko smučaš v gorah, nato pa

plavaš v morju,« sta kot iz topa izstrelila kar

dva tujca, ki sta Slovenijo izbrala za svoj

drugi dom. Prosila sem ju, naj razložita,

zakaj je Slovenija po njunem mnenju

najboljša država na svetu.

Tudi sama sem se šele prek navdušenja

tujcev začela zavedati, kako neskončno

čudovita je naša domovina. To zavedanje

in navdušenje želim širiti naprej, zato sem se pridružila ekipi Turistične

zveze Slovenije in sprejela urejanje revije Lipov list. Rada iščem in pišem

dobre zgodbe in ena od njih je akcija Moja dežela – lepa in gostoljubna,

ki smo ji namenili večji del tokratne revije.

1.januarja 2020 je v Sloveniji živelo 2.095.861 prebivalcev – in to v 5.978

naseljih; 57 naselij je bilo brez prebivalcev. Prav vse je prepotoval

podiplomski študent turizma Andrej Lavtar, ki ga predstavljamo v tej

številki. Najverjetneje je edini Slovenec, ki mu je uspel ta podvig!

Prepričana sem, da je ogleda vreden vsak naseljeni in celo nenaseljeni

kraj, kar dokazuje Slapnik, čudovita zapuščena vasica v Goriških brdih,

katere očarljivost so spet prvi opazili prav tujci, ki so v njej želeli celo

snemati resničnostno oddajo.

»Mislim, da ste Slovenci premalo domoljubni,« je prepričan Španec Juan

Moreno, eden od številnih tujcev, ki smo jih vključili v posebno oddajo o

akciji Moja dežela – lepa in gostoljubna. Zanjo smo se odločili zaradi

bojazni, da bo zaradi epidemije covida-19 v vodo padla osrednja

turistična prireditev Dnevi slovenskega turizma, kar se je tudi uresničilo.

Lahko bi rekli, da smo vse nominirance počastili kar z obiskom doma in s

tem uveljavili sporočilo čudovitega slogana v slovenskem jeziku: Turizem

smo ljudje. Želeli bi si, da bi postal bolj prepoznaven, zato vse člane in

članice Turistične zveze Slovenije vabimo, da z njim pridno opremljate

vse objave, posebno tiste na družbenih omrežjih (#turizemsmoljudje). V

oddaji, ki jo je premierno predvajal Planet TV, pozneje pa tudi lokalne

televizijske postaje, nam tujci med drugim pojasnijo, kaj jih je v Sloveniji

najbolj navdušilo

Pravijo, da sta to naša prijaznost in gostoljubnost, o čemer sta se na

terenu lahko prepričali tako naša televizijska ekipa kot državna strokovna

komisija, ki je avgusta in septembra po dolgem in počez prečesala

Slovenijo.

Morda gre celo za zgodbo, ki bo nekoč prerasla slovenske okvire in

postala mednarodno prepoznavna, tako kot denimo Michelinov vodnik?

Ne bodimo skromni, kar je še ena lastnost, ki jo pri slovenskem

nacionalnem značaju opažajo tujci. Ne nazadnje se je kot čisto lokalna

zgodba začela tudi uspešna pot treh gastronomskih in kulinaričnih

slovenskih spominkov, ki so pozneje prepričali mednarodno žirijo. Na 1.

evropskem tekmovanju gastronomskih in kulinaričnih spominkov so se

med najboljših deset uvrstili kar trije slovenski izdelki! »Spet se je potrdilo

pravilo, da je manj več, kar pogosto prej vidijo drugi kot mi doma!« je ob

tem poudaril član žirije, izredni prof. Janez Bogataj.

»Zanimajo me avtohtone slovenske rokodelske tradicije, ki jim grozi

izumrtje. Mislim, da bo to zame doživljenjski projekt,« je v osrednjem

intervjuju dejal Noah Charney, ameriški pisatelj in umetnostni

zgodovinar ter eden največjih promotorjev Slovenije.

Slovenske šege, običaji in tradicije ter seveda destinacije ostajajo tudi

osrednji cilji Turistične zveze Slovenije, zato vam obljubljamo, da jih

bomo v Lipovem listu še naprej pridno iskali in dokumentirali. Seveda z

vašo pomočjo, spoštovani bralci in bralke!

Polona Frelih, urednica

3

Kazalo / Uvodnik


4

Intervju

Foto: Urška Charney

Sloveniji, ki je zanj najboljša država na svetu, pravi kar moja posvojena domovina.

Noah Charney

Opisujem zgodbe, ki so

presenetljive celo za

Slovence

Noah Charney je Američan, ki že dobro dve desetletji živi v Kamniku, finalistu naše akcije Moja dežela –

lepa in gostoljubna. Od tam opazuje lepote Slovenije, ki ji pravi kar »moja posvojena domovina«. Med

najinim pogovorom kot iz topa ustreli, da gre za najboljšo deželo na svetu. Odgovoru na vprašanje, zakaj,

je posvetil celo knjigo z naslovom Slovenologija. Za nas je zanimiv predvsem zato, ker raziskuje in opisuje

slovenske navade, tradicije in običaje, ki jih ne poznajo niti številni Slovenci.

Znani ste kot eden največjih ljubiteljev in promotorjev

Slovenije, v svojih člankih pa radi poudarite, da gre za

deleč najboljšo državo za življenje. Ali nam lahko to

razložite?

Kakovost življenja je zelo visoka, pri čemer imam v mislih vse tisto,

kar vlada zagotavlja državljanom brezplačno ali za simbolno ceno,

če primerjamo s tem, koliko takšne storitve stanejo v drugih

državah. Slovenija je zelo čista in varna država, povsod imaš

dostop do prečudovite narave, poleg tega pa birokracija ne

prinaša večjih presenečenj, čeprav je kar precej obsežna. Ljudje so

res prijazni in ni ti treba govoriti slovensko, da lahko živiš tu.

Poznam ljudi, ki tukaj živijo že vrsto let, pa ne znajo slovensko, a

jih to niti najmanj ne ovira.

Vendar vi govorite slovensko?

Naučil sem se je iz spoštovanja do svoje posvojene države.

Slovenijo precej globje doživiš, če znaš slovensko. To je dobro,

takoj ko greš ven iz Ljubljane in želiš nekaj več kot površno

izkušnjo. Najbolj srečen sem, ko mi babice pečejo stvari, zato

moram znati slovensko, da jih pripravim do tega (smeh). Vedno se

mi je zdelo, da bo v Sloveniji bolj zabavno, če bom znal slovensko!

Turistična zveza Slovenije se ukvarja s tradicijo,

etnografijo, lokalno kulturo. V svoji knjigi Slovenologija

ste objavili 38 hudomušnih zgodb o slovenskih navadah

in običajih. Katere so bile za vas najbolj čudne?

Toliko jih je, da bi moral izdati že novo knjigo. Pred kratkim sem v

reviji National Geographic objavil članek o ravenskem pustu, pri

čemer gre za pustovanje v treh vaseh pod Krnom, med katerimi

obstaja strašno rivalstvo. Pri tem pustovanju gre za prazgodovinsko

tradicijo. Za kurentovanje ve vsak, za ravenski pust pa vedo le

redki. Gre za čuden, nekoliko strašljiv in zelo zanimiv običaj. V

Lipov list - Oktober 2020


Foto: Matjaž Tančič

Njegov načrt je napisati knjigo z naslovom Mojstrologija, tako,

da bom vajenec raznih slovenskih mojstrov

Sloveniji večkrat naletim na takšne stvari.

Vsaka vas ima svojo tradicijo, najraje pa raziskujem kulinarične

običaje.

Kaj pa poročne tradicije?

Prvi članek, ki sem ga napisal za priljubljeno revijo, je govoril o

slovenski šrangi, ki je za tujce popolnoma fascinantna in se jim zdi

kot kakšen afriški plemenski ritual. Tudi sam sem imel šrango,

čeprav ni nihče ugrabil neveste in mi je ni bilo treba odkupiti

nazaj. Nisem imel niti fantovščine, saj se mi zdi strašno, kaj ti na

njej pripravijo ljudje, ki bi morali biti tvoji prijatelji.

V Sloveniji iščem zgodbe, ki so presenetljive in zanimive celo za

Slovence. Mislim, da bo analiza moje posvojene države zame

doživljenjski projekt. Napisal sem knjigo Slovenologija, trenutno

delam na Bledologiji, za kar so me prosili pri TIC Bled, potem pa se

bom lotil knjige o Julijskih Alpah, ki se bo imenovala Alpologija.

Načrtujem tudi knjigo o Kamniško-Savinjskih Alpah z imenom

Kamnikologija.

Prav Bled je bil za vas prvi stik s Slovenijo. Bili ste

očarani nad njim. Zakaj je Bled tako poseben?

S svojo slikovito ljubkostjo je Bled popolnoma edinstven kraj na

vsem planetu. Celo tako, da so ga vključili v kitajski potovalni

paket 14 krajev, ki jih je treba videti v Evropi. Videti je kot popolna

razglednica ali ozadje katerekoli pravljice, ki si jo slišal v otroštvu.

K pisanju knjige Bledologija so me blejski turistični delavci

povabili, ker želijo, da bi v njej predlagal stvari, ki se jih da početi

na Bledu, vendar ne v samem centru. Rekli so mi, da imajo v

središču mesta preveč turistov. Letos je bilo seveda drugače.

Nam zaupate kakšen zanimiv namig?

Recimo Zasip, ki je čudovit primer miniaturne, a sveže turistične

zgodba, ki jo bodo tujci naravnost oboževali. Gre za majhno

vasico, ki je svetovna prestolnica za sušene hruške tepke – prge.

Gre za hruško, ki jo je Marija Tereza posadila na območjih, kjer je

divjala lakota, zlasti ob cestah. Zasip je imel obdobje, ko so bili

tako lačni, da niso imeli pšenice in zato tudi ne moke. Sušili so

tepke, jih v mlinu zmleli v prah, ki so ga uporabljali kot moko. Vse,

kar lahko narediš iz moke, lahko narediš iz tepk.

In to še vedno počnejo?

Seveda. Gospa Bojana Pipan je izdala kuharsko knjigo Dobrote iz

Prgarije, v kateri piše o tem, kako uporabiti prgino moko. Iz mletih

tepk lahko narediš potico, kruh … To je tista dodana vrednost

Zasipa. Tepke bodo to vas popeljale med zvezde. Gre za nekaj

neobičajnega, čudnega, hkrati pa naravnost čudovitega.

Rekli ste, da imate radi kulinarične tradicije. Omenili ste

potico, ki je že zelo razvpita. Kaj vam je še všeč?

Sem ljubitelj filanih rebrc, ki so specialiteta v Kamniku in Tuhinjski

dolini. Če greš k lokalnemu mesarju in mu rečeš, da delaš 'filo', ti

bo dal posebno narezana rebra z delom hrbta, iz katerega narediš

žepek, ki ga napolniš z jajci, klobaso, suhim kruhom in veliko

česna. Obstajajo mnoge različice.

Kaj pa pravite o slovenski pivski tradiciji?

Obožujem žganje. V Sloveniji obstaja velika raznolikost. Zelo

cenim tudi, da imajo skoraj v vsaki družini člana, ki ga zna skuhati.

Ko sem se prvič preselil v Slovenijo, ga je bilo težko kupiti v

trgovinah, zdaj pa obstaja veliko butičnih žganjic.

Pravkar končujem knjigo za Goriška brda, natančneje za domačijo

Medot, in sicer o rebuli, ki je avtohtona briška sorta. Gre za

starodavno vino, ki je v srednjem veku veljalo za najboljše te

regije. To je bilo tudi Titovo najljubše vino. Pili so ga na

habsburškem dvoru. Ima zelo bogato tradicijo. Po drugi svetovni

vojni, ko so postale moderne mednarodne oziroma francoske

sorte, kot so merlot, šardone in kabernet sovinjon, je rebula

utonila v pozabo.

Boter vinarstva v Sloveniji je Zvonimir Simčič, ki je ustanovil vinsko

klet Brda, največjo vinsko klet v nekdanji Jugoslaviji. Oblasti je

prepričal, da sodi v Brda, ne v Novo Gorico, kar je bil prvotni načrt.

Vztrajal je, da mora biti 80 odstotkov vsega vina, ki ga pridelajo v

Brdih, sorte rebula. Poimenoval jo je zlata rebula. Njegov sin Igor

Simčič, ki vodi hišo Medot, je zdaj rebulo ponovno obudil.

Verjetno ste slišali za spor med Slovenijo in Hrvaško

glede terana. Kakšno se vam zdi pa to vino?

Odlično vino! Najboljše slovensko rdeče vino, ki je namenjeno

vsakodnevnemu pitju.

Slovenija ima dovolj stvari, za katere naj se potrudi, da jih zaščiti,

saj lahko po dobrinah z zaščitenim geografskim poreklom postane

še bolj prepoznavna. Kranjska klobasa je recimo nekakšen

ambasador Slovenije v tujini, ki se ga lahko poje. To so še potica,

lahko bi bila tudi gibanica, pa recimo kremšnita.

S svojo družino potujem, da bi poskusili nekaj, o čemer smo brali.

V Kamniku, ki ima kot destinacija vsaj tri gradove, živi že od

leta 2020.

Foto: Urška Charney

5

Intervju

Lipov list - Oktober 2020


6

Intervju

To je glavni cilj. Želimo obiskati restavracijo, o kateri smo ravnokar

brali, poskusiti jed, o kateri smo slišali. Takšnih popotnikov, kot

smo mi, je ogromno

Všeč mi je bil vaš članek v Washington Postu z naslovom

Najboljše v Sloveniji v enem dnevu, v katerem zapišete,

da je mogoče v Sloveniji v enem dnevu smučati in se

kopati na morju. Ste to tudi sami poskusil?

Seveda! Popolnoma izvedljivo je. Niti pretirano ni treba hiteti.

Zjutraj lahko smučaš, popoldne pa se kopaš. Celo dovolj časa

imaš, da se v Ljubljani ustaviš na kosilu. S premagovanjem razdalj

v Sloveniji ni nobenih težav, glavno vprašanje pa je, če se boš želel

kopati, saj bo morje verjetno še zelo mrzlo. Sam sem izbral Vogel

in Koper. Če bi izbral Krvavec, bi bila pot do morja še hitrejša.

Možnost je tudi Kanin, ki pa je bil zaprt, ko sem se tega lotil. Sam

sem želel, da bo morje čim toplejše, zato sem izbral Vogel, ki je

višji kot Krvavec in ima dalj časa sneg. Razdaljo od gore do morja

lahko premagaš v pičlih dveh urah.

Kako bi z eno besedo opisali Slovenijo?

Pravljica! Tako jo opisujejo tudi vsi tujci, s katerimi se pogovarjam.

Zdi se jim kot prizorišče Grimmovih pravljic

Mislite, da se bodo tuji turisti

vrnili v Slovenijo?

Ljudje komaj čakajo, kdaj bodo lahko

spet potovali. Slovenija je idealna

država za potovanja po koronavirusu,

saj nima množičnega turizma, zato je

mogoče najti kraje, kjer se ne gneteš

z drugimi turisti. To je največja

slovenska prednost.

Iz najinega pogovora sem dobila občutek, da imate zelo

radi podeželje in da se radi srečujete s tamkajšnjimi

ljudmi?

Rad poslušam zgodbe ljudi in rad se učim od njih. Navdušil me je

recimo moški iz Gorjuš nad Pokljuko, kjer je bila v času habsburške

monarhije prestolnica za izdelovanje pip, ki jim pravijo gorjuške

fajfe. Nekoč je bilo v tej mali vasi 14 družin, ki so jih delali, zdaj pa

zna to samo še en človek. Tradicija, ki je stara več sto let, bo umrla

skupaj z njim.

Želim napisati knjigo z naslovom Mojstrologija, tako da bom

vajenec raznih slovenskih mojstrov rokodelstva. Z njimi želim

preživeti vsaj en dan, da prisluhnem njihovim zgodbam in se vsaj

malo seznanim z njihovim rokodelstvom.

Zanimajo me avtohtone slovenske rokodelske tradicije, ki jim

grozi izumrtje. Obstaja moški, ki dela strehe planšarskih domov na

Veliki Planini. Nihče ne ve več, kako se to počne. Potem moški, ki

iz lesa ustvarja izrezljane svete duhove, ki visijo v domovih, ko pa

odpreš okno, pa se začnejo premikati in je videti, kot da letijo. Ali

ročno poslikana velikonočna jajčka v Beli krajini. Vse našteto me

zelo zanima, saj gre za način spoznavanja moje posvojene

domovine. Gre za nekaj edinstvenega, česar ne poznajo niti

Slovenci. V ozadju so čudovite zgodbe.

Katere tri slovenske destinacije bi predlagali turistom?

Predlagal bi, naj si prenočišče rezervirajo v Kamniku in obiščejo

Veliko Planino in Arboretum Volčji potok, ki je botanični vrt na

svetovni ravni. Ima najboljša otroška igrišča na svetu. Kamnik kot

destinacija ima vsaj tri gradove, ima pa tudi največ mikropivovarn

na glavo prebivalca ter je tudi vstopna točka v Alpe. Velika Planina

je prav tako edinstvena kot Bled. Tako pravijo vsi, ki jo obiščejo.

Imajo čisto svojo kulturo. Tujci jo vidijo kot Narnijo ali središče

Zemlje. Videti je kot prizorišče fantazijskega filma.

V knjigi Slovenologija je objavil kar 38 hudomušnih zgodb

o slovenskih navadah in običajih.

Foto: Matjaž Tančič

Noaha Charney zelo navdušuje slovensko podeželje in rad sede celo na traktor.

Lipov list - Oktober 2020


Bled je čudovit v vseh letnih časih, tudi jeseni

Meglice nad Vipolžami v Goriških Brdih

Foto: Nikola Jurišič

7

Aktualno

Tuji mediji o Sloveniji

Forbes: Slovenija bo postala regionalna turistična sila

Za sedem držav, med katerimi je tudi Slovenija, so pri ameriškem

Forbesu prepričani, da se bodo po pandemiji koronavirusa

uveljavile kot regionalne turistične sile. Poleg Slovenije omenjajo

še Etiopijo, Iran, Mjanmar, Gruzijo, Filipine in Tunizijo. »Čeprav

omenjene države še niso destinacije v svetovnem merilu, imajo

vse možnosti, da to postanejo. Neokrnjenih naravnih lepot,

zgodovinskih znamenitosti in privlačnih kulturnih doživetij je

namreč v vseh sedmih turistično močno podcenjenih državah v

izobilju,« so zapisali.

Condé Nast Traveler: Slovenija je najboljša počitniška

destinacija 2021

Naravnost neverjetno je, da Slovenije, ki tiči med priljubljenima

Italijo in Hrvaško, še niso preplavili turisti, navsezadnje njene

turkizne reke in jezera ter zasneženi vrhovi najbolj prevzamejo

tiste, ki so prepričani, da so videli že vse. S temi besedami je

ameriški popotniški portal Condé Nast Traveler pospremil

uvrstitev Slovenije na vrh najboljših turističnih ciljev za leto 2021.

V Sloveniji so kot osrednjo zanimivost omenili Blejsko jezero, ki po

njihovi oceni, čeprav je med najbolj prepoznavnimi v Evropi,

ostaja mirno in spokojno, ter izpostavili kulinariko in vino ter

letošnje prejemnike sedmih Michelinovih zvezdic, predvsem Hišo

Franko in kuharsko mojstrico Ano Roš z njenim domiselnim

jedilnikom, pa tudi restavraciji Strelec na Ljubljanskem gradu in

Dam v Novi Gorici. V letu 2021 prihaja Slovenija v ospredje tudi

kot evropska gastronomska regija, so še omenili.

Global Traveler: Brda, razpeta med Sredozemsko morje

in Alpe

Toskana s Firencami, Sieno in vinsko regijo s chiantijem je

upravičeno med najbolj priljubljenimi pri turistih, a za ceste z

manj prometa in miren počitek so tu Brda, razpeta med

Sredozemsko morje in Alpe, predstavitev začenja članek, ki ga

povzema spletno Delo. Dodajajo, da so Goriška brda pri nas

najbolj znana zaradi odličnega vina, mimo njih pa niso mogli niti

pri spletnem portalu Global Traveler, pri katerem med drugim

izpostavljajo tudi odlično kulinariko ter možnost prenočevanja na

tamkajšnjih domačijah.

Pokrajina, znana kot slovenska Toskana, sodi med dokaj neznane

kotičke sveta, odlikujejo pa jo spektakularni razgledi in izjemna

srednjeveška arhitektura, glavne čare Goriških brd predstavi

Geoffrey Kent, ustanovitelj in sopredsednik luksuzne potovalne

agencije Abercrombie and Kent.

Pri ponudbi izpostavljajo, da lahko obiskovalci prenočujejo na

kmetijah ter uživajo v dobrotah iz domače kuhinje in domačem

vinu, poleg tega pa pokrajina ponuja možnosti za pohodništvo in

več kot dvesto kilometrov kolesarskih poti, razpeljanih med

vinogradi in vasmi. Za občutenje mesta Kent svetuje obisk

Ljubljane, v kateri kot znamenitosti izpostavi njen 900 let star

grad, baročno katedralo, Zmajski most in za promet zaprto

mestno središče.

Lonely Planet: Na Kaninu je polno snega do zgodnjega

junija

Turistični vodič Lonely Planet je objavil izbor edinstvenih

evropskih smučišč, med katere je uvrstil tudi smučišče Kanin –

Sella Nevea. V pojasnilu so med drugim zapisali, da je na tem

visokogorskem smučišču polno snega od novembra do zgodnjega

junija.

Poleg tega je globalno prepoznaven in vpliven popotniški vodnik

Bled uvrstil na 6. mesto seznama desetih nepozabnih destinacij.

Še posebej jih je navdušila slikovitost Blejskega jezera ter otoka s

cerkvijo, za katerega pravijo, da je izjemno fotogeničen.

Knjiga Slovenija, 100 razlogov za dopust doma

Luč sveta je ugledala knjiga Slovenija, 1000 razlogov za dopust

doma, ki je nadaljevanje knjižne uspešnice The Slovenia Book.

Posvečena je slovenskemu turizmu v obdobju med epidemijo

koronavirusa in po njej in je prvič na voljo v slovenščini, v

kvadratnem formatu s trdimi platnicami ter v uradni zeleni barvi I

Feel Slovenia.

V njej o prihodnosti slovenskega turizma razmišlja tudi predsednik

Turistične zveze Slovenije Pavle Hevka. V intervjuju je poudaril,

»da v Sloveniji živijo dobri ljudje, ki obiskovalcem na vsakem

koraku ponudijo grižljajčke vrhunske domače kulinarike. To je po

tem, ko si ogledaš dobršen del sveta, resnično najlepša dežela

pod soncem.«

Za nas je največja dodana vrednost knjige seznam 100 turističnih

društev, ki jih je mogoče najti na koncu knjige.

Knjiga Slovenija

P. F.

Lipov list - Oktober 2020


8

V Sloveniji ni dolgčas

Na koncu vsi rečejo: »Super! Bomo šli po Sloveniji!«

Mitja Lavtar, avanturist,

ki je obiskal vsa slovenska

naselja

Za Mitjo Lavtarja, magistrskega študenta turizma, ki je letos pozornost pritegnil predvsem z zaključkom

Projekta Slovenija, med katerim je obiskal vsa slovenska naselja, bi lahko rekli, da je naše gore list. S

turizmom se je namreč začel spogledovati že kot osnovnošolec, in to po zaslugi našega projekta Turizmu

pomaga lastna glava. Zdaj o svoji izkušnji predava po osnovnih in srednjih šolah ter fakultetah, turističnih

in drugih društvih, kjer vsem polaga na srce, »da je Slovenija veliko večja kot se zdi, predvsem pa, da po

doživetja ni treba na drugi konec sveta, ampak jih lahko najdemo že za naslednjim ovinkom«.

Mirne duše lahko rečemo, da je fant od fare, saj je prekolesaril,

prevozil in prehodil kar 42000 kilometrov, kar je enako, kot da bi

obkrožil Zemljo. »Začel sem s kolesom, potem sem šel nekaj peš, z

vlakom, z gondolo, z motorjem, največ pa z avtom,« odgovarja na

vprašanje, s katerimi prevoznimi sredstvi je izvedel svoj projekt, ki mu

je bil predan kar pet let in pol. »V tem času sem potoval povprečno

enkrat na teden, se pravi, da nisem hodil ves čas, saj bi se zagotovo

naveličal ali bi vse skupaj postalo monotono. Tako pa sem bil vedno

vesel, ko sem šel na pot. Komaj sem čakal,« nam razkrije že v uvodu.

Obiskal je kar 6036 slovenskih naselij in se povsod fotografiral ob

tablah z imenom. Pot ga je zanesla tudi v tista naselja, v katerih ni žive

duše. »Prav dobro se še spominjam, kako sem v vasi Slapnik v Goriških

brdih raziskoval med zapuščenimi hišami,« razkriva sogovornik in

dodaja, da imajo nekatera obiskana naselja samo po enega prebivalca

ali samo enega prijavljenega, ki tam sploh ne živi. »Naselja bi morala

biti smiselno zaokrožena enota vsaj desetih hiš,« predstavi predlog, ki

mu je prišel na pamet med popotovanjem.

Proti večeru postane gozd precej strašen

Povprašamo ga, ali je bil obisk zapuščenih krajev morda na

trenutke kaj strašljiv, in takoj nam ponudi odgovor. »Strašljivo je

bilo v Kočevskem rogu, kjer so številna zapuščena naselja. Tja sem

šel pozimi, s twingom, in nisem vedel, ali bom prišel nazaj do

civilizacije. Bal sem se, da mi bo počila guma, še posebno, ker je

bil večer. Moja punca je enkrat zahtevala, naj se obrneva in se

vrneva šele spomladi.«

Na vprašanje, ali je kdaj srečal kakšnega medveda, nič kaj

vznemirjeno odvrne, da jih je veliko srečal na Aljaski, v Sloveniji pa

niti ne. »Sem se pa letos peš odpravil skozi kočevske gozdove.

Štirideset dni sem hodil po južni Sloveniji, kjer sem opazil veliko

medvedjih stopinj. Sploh med Ilirsko Bistrico in gradom Snežnik. Z

bratom sva hodila dva dneva in bilo je kar malo čudno. Proti

večeru postane gozd precej strašen. Kar hitro sva se vrnila v

civilizacijo. V Sloveniji lahko doživiš izjemne avanture,« nam zaupa

občutke s še enega podviga, med katerim je še enkrat testiral svoj

Lipov list - Oktober 2020


življenjski moto, v skladu s katerim ni treba daleč, če želiš avanturo.

Domnevamo, da se je na ta način med letošnjo epidemijo tolažilo

kar precejšnje število Slovencev.

Podzemske jame, kakršnih ni nikjer na svetu

»Situacija me je pripravila do tega, da sem začel raziskovati

Slovenijo. Nisem imel veliko denarja, imel pa sem veliko časa. Imel

sem samo sestrino kolo. Rekel sem si, da je smisel avanture, da

nekaj novega doživiš, da spoznaš nove ljudi, da prespiš nekje

drugje, da se ti nekaj novega zgodi. Za dobro dogodivščino ti ni

treba iti na drug konec sveta, pa čeprav sem sam obiskal že kakih

sto držav,« nam opiše svoje popotniške začetke.

Na vprašanje, v čem Slovenije izstopa v primerjavi z drugimi

državami, ponudi poznavalski odgovor. »Naše podzemne jame so

res nekaj posebnega. Edino po njih izstopamo. Hribe imamo res

lepe, ampak imajo jih tudi na Novi Zelandiji, potem so tu še

francoske Alpe. Jezera imamo tudi zelo lična, ampak tudi drugje

so lepa. Imamo čudovite ljudi, ampak tudi drugje imajo čudovite

ljudi. Seveda v Sloveniji ni jezikovnih ovir, zato se lažje približaš

ljudem, kar je druga največja prednost potovanja po Sloveniji,«

potrdi smiselnost našega slogana 'Turizem smo ljudje'.

Pot k ljudem

Brez pomišljanja pritrdilno odgovori tudi na vprašanje, ali je

Slovenija lepa in gostoljubna država, kar smo pri Turistični zvezi

Slovenije ocenjevali z našo 29. akcijo Moja dežela – lepa in

gostoljubna. »Ko so ljudje izvedeli zame, sem iz vse države dobival

vabila: 'Daj Mitja, pridi, ti bomo razkazali kraj, Mitja, pridi na pico,

Mitja, boš prespal, Mitja boš jedel.' Takrat je potovanje postalo

potovanje k ljudem in ni šlo več samo za odkrivanje krajev.« Od

tega trenutka razpolaga z osebno izkušnjo, da je Slovenija res

gostoljubna. Seveda je po njegovem tudi izjemno lepa. »Vsem

nam se zdi lepa že zato, ker je naša. Pa tudi čisto objektivno je zelo

slikovita; od hribov, ki sicer niso najvišji, so pa zelo lepi, jezerca so

zelo prikupna, kraški svet ali Obala.«

S turizmom se ukvarja tudi profesionalno, saj dela kot vodnik. V

turizem se je zaljubil po zaslugi programa Turistične zveze

Slovenije z imenom Turizmu pomaga lastna glava. »Začel sem

spoznavati vrstnike iz Slovenije, kar je že prineslo prve poti po

Sloveniji. Takrat je program Turizmu pomaga lastna glava trajal

več dni, šli smo v Celje in prespali na Celjski koči, kjer smo imeli cel

žur. Ta izkušnja mi je približala Slovenijo in ljudi iz Slovenije.«

Vsak ima svoj najljubši kraj

Tudi ob vprašanju o najlepšem kraju ni kaj dolgo pomišljal. »Vsak

ima svojega, glede na estetiko. Zame je to Strmec na Predelu. Ko

se pripelješ z italijanske strani in vidiš tiste hiše ob cesti in hribe

zadaj. Zaradi tega pogleda je Strmec zame najlepša in najljubša

vasica. Najlepše mesto pa je zame Piran, saj sem tam živel in

študiral. Všeč mi je, ker imam od tam lepe spomine na punce,

hrano in dogodke. Na koncu štejejo ljudje. Sploh v turizmu,« je ob

zaključku pogovora še enkrat potrdil, da mladinski programi

Turistične zveze Slovenije prinašajo odlične rezultate.

Še bolj zato, ker je njegovo trenutno poslanstvo med rojaki in tujci

promovirati Slovenijo kot najboljšo turistično destinacijo.

»Predavanja imam dvakrat na teden. Danes sem imel 300 otrok, v

petek jih imam spet 200.« In kaj ga otroci najraje sprašujejo? »Vsi

me vprašajo, ali se spomnim njihovega kraja ter kako je bilo pri

njih. Z veseljem jim pokažem fotografije njihovega kraja. Na koncu

vsi rečejo: 'Super! Bomo šli po Sloveniji!'«

Foto: Urška Charney

Polona Frelih

Fotografije: osebni arhiv

9

V Sloveniji ni dolgčas

Lipov list - Oktober 2020


10

Počutimo se kot doma

JUAN MORENO, Španija

V Sloveniji ni dolgčas

»Slovenija je zelo zelena, ljudje so zelo prijazni, počutim se kot doma. Slovenci so me od vsega začetka

sprejeli, ne vem, ali je v igri pozitivna diskriminacija, saj je biti 'latino' pri vas zelo kul. Zame osebno je

Maribor najlepše mesto na svetu, tudi Ljubljana je v redu. Seveda sta lepa tudi Bohinj in Bled, ampak

meni je res najbolj pri srcu Ptuj, saj je tako romantično mesto. Menim, da ste Slovenci premalo

domoljubni, saj me vedno vsi sprašujejo, kako to, da sem pristal tukaj, če pa sem iz Španije. Slovenija

je zame najlepša država na svetu in hvala, da ste me sprejeli.«

Fotografija: Jerca Zajc Šušteršič

ISAAC PALMA, Argentina

»V Sloveniji je vse zelo lepo, zelo mirno in tako, kot mora biti. Lepo, urejeno, poleg tega imate zelo

lepo naravo, arhitekturo. Ko sem prvič prišel sem, sem bil povsem navdušen. Slovenci me poznajo kot

pevca in so zelo zelo prijazni z menoj, poleg tega pa se zaradi moje slovenščine še nikoli ni nihče jezil

name. Slovenska glasba je zelo lepa, živahna, vesela in v tem zelo drugačna od argentinske.«

Fotografija: Osebni arhiv

SASIKALA PERUMAL, Indija

»Morje, narava in ljudje, ki so zelo prijazni, to mi je zelo všeč. Pa vino. So me pa ljudje sprva malo čudno

gledali, saj sem po videzu drugačna. Enkrat v Portorožu se spominjam, kako je neki moški svojo

partnerico butnil s kolenom in ji z glavo pomignil, češ poglej, kakšna je ta tukaj. Ampak zdaj so me na

Obali že vajeni in se dobro počutim. V Sloveniji je lepo, ker je zelo mirno in ker je majhna.«

Fotografija: Osebni arhiv

CESAR NAVARRETE NAWRATH, Čile

»V Sloveniji mi je vse všeč. Najbolj pa so mi všeč Bohinj, okolica mojega doma, zlasti Šmarna gora,

moja hiša, moja družina, Ljubljana. V Sloveniji je izjemno to, da je vse zelo blizu, v eni uri si na morju,

če pa se pelješ v drugo smer, si v gorah. Je bilo pa težko s slovenščino. Gre zelo počasi, kot želva ali

polž. 'Živijo', že to je težko reči, kaj šele vse ostalo. Ampak se trudim in učim.«

Fotografija: Jerca Zajc Šušteršič

JELENA STARCEVA, Ukrajina

»Sem arhitektka, poleg tega pa se ukvarjam tudi z risanjem akvarelov. Zdaj, ko sem se preselila v

prelepo državo v središču Evrope, želim delo nadaljevati, saj je Slovenija država, ki zelo navdihuje k

umetniškemu ustvarjanju. Ko sem se prvič preselila v Slovenijo, mi je v oči najprej padla čudovita

narava in prijazni ljudje, ki so mi vedno priskočili na pomoč, za kar se jim zahvaljujem. Zame je

najpomembnejši odnos, ki ga imajo Slovenci do narave. Navdušena sem nad tem, kako skrbijo za

naravo, živali, Triglavski narodni park. Prepotovala sem že vse kotičke Slovenije in v to državo sem

preprosto zaljubljena.

Imate lepe vasi in mesta, navdušuje pa me tudi prometna infrastruktura, saj je mogoče zelo hitro priti

z enega konca na drugega. Zelo pri srcu mi je Jeruzalem, ki me močno spominja na Toskano. Všeč so

mi tamkajšnji griči, pokriti z vinogradi, kjer sem bila lani jeseni in je bilo res prečudovito.

Poznam veliko Ukrajincev in Rusov, ki živijo v Sloveniji, in o njej imajo vsi zelo podobno mnenje. Smo

slovanski narodi, zato imamo veliko skupnega v tradiciji, kulturi in običajih.«

Fotografija: Osebni arhiv

Lipov list - Oktober 2020

Jerca Zajc - Šušteršič in Polona Frelih


2020 – MOJA DEŽELA – LEPA IN GOSTOLJUBNA

11

Najboljše smo počastili

kar z obiskom doma

Ponosni smo, da nam je tudi letos uspelo pripeljati do konca našo paradno prireditev Moja dežela – lepa in gostoljubna,

ki jo pri Turistični zvezi Slovenije pripravljamo že 29 let zapored. Najpomembnejšega vseslovenskega projekta s področja

turizma ne bi bilo brez predanega in vztrajnega dela članov društvenih turističnih organizacij in državne strokovne

komisije, ki so šli na teren kot prostovoljci. Slovenijo so prečesali po dolgem in počez, in to navkljub epidemiji covida-19 in

če je lilo kot iz škafa.

Zaradi zaostrene epidemiološke situacije smo vse nominirance počastili kar z obiskom doma

in tako uveljavili sporočilo čudovitega slogana v slovenskem jeziku: Turizem smo ljudje!

Moja dežela – lepa in gostoljubna

Častni pokrovitelj tekmovanja je predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša.

Finalistom tekmovanja, s katerim smo se ponovno prepričali, da Slovenija ostaja urejena

in gostoljubna turistična destinacija, smo posvetili enourno oddajo na Planet TV. V njej je

nastopila tudi 'pripovedovalka zgodb' Dušica Kunaver, ki je z nami delila naslednjo legendo:

»Tistega davnega dne, ko je Bog stvarnik ustvarjal zemljo, je skopo meril lepoto, ki jo je trosil po zemlji od vzhoda do zahoda. Nazadnje mu je

ostalo polno prgišče lepote. Razsul jo je od štajerskih goric do strme tržaške obale ter od Triglava do Gorjancev. »Veseli ljudje bodo živeli tod:

pesem bo njih jezik …« Kakor je rekel, tako se je zgodilo. Božja setev je pognala kal in zrasla so nebesa pod Triglavom.

Najbolje ocenjeni v posameznih kategorijah

Večja mesta

1. Velenje

2. Celje

3. Kranj

Srednja mesta

1. Slovenj Gradec

2. Ptuj

3. Nova Gorica

Mala mesta

1. Cerklje na Gorenjskem

2. Radlje ob Dravi

3. Šentjur

Turistični kraji

1. Bovec

2. Radovljica

3. Bohinj

Zdraviliški kraji

1. Laško

2. Rogaška Slatina

3. Podčetrtek

Izletniški kraji

1. Gorsko turistični center Kope

2. Črna na Koroškem

3. Begunje na Gorenjskem

Kampi

1. Kamp Danica Bohinjska Bistrica

2. Kamp Koren Kobarid

3. Camping Plana Pivka

Glampi

1. Glamping Olimia Adria village

2. Gozdna vasica Theodosius

3. Forest glamping resort Bleguš

Mladinska prenočišča

1. MCC Hostel Celje

2. Hostel Pekarna Maribor

3. Youth hostel Proteus Postojna

Mestno jedro

1. Črnomelj

2. Kamnik

3. Slovenj Gradec

Vaško jedro

1. Šmartno v Brdih

2. Stara Fužina

3. Adergas

Posebno priznanje: Selšček.

Trško jedro

1. Črna na Koroškem

2. Šentjur – Zgornji trg

3. Ribčev laz

Bencinski servisi Petrol

1. BS Koper Kolodvorska

2. BS Selnica ob Dravi

3. BS Gorenja vas

Tematske poti

1. Učna pot Drvošec

2. Pohodniška pot Juliana Trail

3. Razgledna učna pot Dovžanova soteska

Spletno glasovanje – glas ljudstva

Zdraviliški kraji

1. Laško

Turistični kraji

1. Izola

Večja mesta

1. Celje

Lipov list – Oktober 2020


12

Moja dežela – lepa in gostoljubna

Dvotedensko vandranje

s kamero po Sloveniji

Kako je nastajala televizijska oddaja o akciji Turistične zveze

Slovenije Moja dežela – lepa in gostoljubna? Pokukajte v

zakulisje dvotedenskega vandranja s kamero po Sloveniji, med

katerim smo obiskali več kot 30 krajev.

ter v bližnji Adergas. Mirni, spokojni in lično urejeni kraji. Ko nas župan

Cerkelj spomni na v meglo oviti Krvavec ter okoliške, zlasti za ljubitelje

pohodništva zelo privlačne kraje, mi zaigra srce. V Cerkljah se zdi, da

imajo prebivalci vso potrebno infrastrukturo tako rekoč na dosegu

roke, sredi prelepe narave, v bližini največjega slovenskega letališča. Nič

čudnega, da gre za kraj, ki je na lestvici krajev, kjer se najbolje živi, že

večkrat pristal prav na vrhu.

Avtorica oddaje Jerca Zajc Šušteršič na Trgu Evrope

v Novi Gorici

Izvrstna Wolfova kava

Najprej smo se zapeljali na Koroško, saj je najdlje. Pozdravila nas je,

obsijana s soncem. Pot do prve postaje – Slovenj Gradca – se vleče

celo večnost. Koliko časa se že govori o tretji razvojni osi ter hitri cesti

do teh krajev? Ne leta, ampak desetletja! Ko prispemo v Slovenj Gradec,

mesto hitro vzamem za svoje. Opazim podobe znanega skladatelja

Huga Wolfa, ki obiskovalce mesta spremljajo na vsakem koraku. Za

slovo od prve postaje nam ob izvrstni wolfovi kavi o lepotah Koroške

zapoje simpatična domačinka Dunja. Sledi kratek postanek na Kopah,

zimskem in vse bolj tudi poletnem rekreativnem biseru, ki je bil pred

desetletjem na robu propada, danes pa je pravi (k)raj za ljubitelje

športa, rekreacije in zabave.

Središče vsega, daleč od vsega

Do Črne na Koroškem, ki je ena od zmagovalk letošnjega projekta,

nas pripelje dolga, ovinkasta ter časovno zamudna pot. Skozi

središče naselja naju s snemalcem popelje kar županja, ki jo domačini

ustavljajo, pozdravljajo in hvalijo na vsakem koraku. Plečnikov

spomenik, mogočna cerkev Svetega Ožbolta, zavetnika kraja z

nekaj več kot 2000 prebivalci, etnološki ter rudarski muzej ter muzej

olimpijcev – iz Črne ne prihaja le Tina Maze, pač pa še šest drugih

velikih imen slovenskega športa. »Za Črno se zdi, da je daleč od vsega,

a je vedno v središču vsega,« pravi županja.

Ujeti sončni vzhod na Slivniškem jezeru

Naslednji dan se s snemalcem od doma odpraviva že pred šesto

uro zjutraj. Cilj je s kamero ujeti menda fantastičen sončni vzhod na

Slivniškem jezeru, ki leži v eni od nagrajenih občin – v Šentjurju pri

Celju. Žal zaradi slabega vremena od sončnega vzhoda ni bilo nič, a

tudi meglice nad prebujajočim se krajem in jezersko gladino niso bile

nič manj prikupne. Prijazna gospa Breda nas popelje skozi središče lepo

urejenega trškega jedra Šentjurja, kjer nam nadarjeni pianist zaigra v hiši

legendarne šentjurske rodbine skladateljev, zdravnikov in domoljubov

Ipavec. Ponudijo nam tudi dobrote, s katerimi goste od blizu in daleč

pogostijo v teh krajih, med njimi pa prevladujejo jedi iz buč in grozdja.

Vrelci zdravja in piva

A časa za uživanje ni, saj naju že nestrpno pričakujejo v Laškem, kraju

termalne vode, piva in cvetja. Veste, kaj imata skupnega Laško in

William Sheakspeare? Poznate legendo o farovški deklici, ki na gradu

čuva zlati zaklad? Ste že poskusili odlično kuhinjo na laškem gradu, ki je

niso spregledali niti pri slovitem Michelinu?

Ustavili smo se tudi v Celju, zelo živahnem knežjem mestu z bogato

zgodovino, ki sta ga zaznamovali predvsem dve obdobji, antika ter

S Piko Nogavičko, maskoto Pikinega festivala

na Velenjskem jezeru

Na Gorenjsko, kjer gore so

Naslednji dan je čas za kraje, ki so mi geografsko precej bližje. Iz

Kranja, prestolnice Gorenjske, jo mahnemo v Cerklje na Gorenjskem

Lipov list – Oktober 2020


13

Z vitezom in snemalcem Egonom Partelijem na Starem gradu

v Velenju

srednji vek, z dobro znanimi Celjskimi grofi na čelu. Obisk Starega

gradu je seveda nujen. Romantičen, zapeljiv, mogočen, kar malce

strašljiv se mi je zdel, sploh v trenutkih, ko je meč v rokah zavihtel eden

od tamkajšnjih vitezov. »Pridite na znameniti Stari grad nad Celjem in

doživite živo zgodovino, kot je bila nekoč,« se glasi njegovo povabilo,

ki ga je vredno sprejeti.

Zakaj ni Nobelove nagrade za matematiko?

Bogato zgodovino teh krajev je mogoče spoznati tudi v mladinskem

centru Celje in tamkajšnjem hostlu, prav tako enem od nagrajencev

projekta. Gre za mladinsko postojanko v pravem pomenu besede. V

njem je 11 tematsko urejenih sob, ki so jih opremili lokalni umetniki in

izžarevajo njihovo mladostno igrivost ter vas popeljejo v svet celjskih

mitov in legend. Tista o Celjskih grofih je morda še najmanj zanimiva,

preprosto zato, ker je najbolj poznana. V sobi Ljubezen boste izvedeli

vse o ljubezni med Friderikom in Veroniko Deseniško, med Almo Karlin

in Theo Schreiber Gamelin ter med Alfredom Noblom in Sofio Hess.

Vam je morda znano, zakaj ni Nobelove nagrade za matematiko?

Odgovor najdete prav v Celju.

Ste že slišali za Selšček?

Obiskali smo tudi Notranjsko in Primorsko in se sprehodili po tematski

poti Drvošec, ki je po mnenju komisije ta hip v Sloveniji najbolj

zanimiva. V osrčju neokrnjene narave ter spokojne tišine največjega

presihajočega jezera na svetu smo dan začeli s sprehodom, z

opazovanjem ptic, vožnjo s starim vozom okoli jezera ter pokušino

divjih jedi, pripravljenih iz sestavin, ki jih v teh koncih nudi narava. Oči

smo si odpočili tudi v bližnji vasici Selšček, kjer živijo prijazni domačini,

v njej pa se je rodil znani impresionistični slikar Maksim Gaspari. Ste že

slišali zanjo? Priznam, da sama nisem.

Od tam nas je pot vodila proti enemu izmed turistično najbolj

obljudenih krajev v Sloveniji – do Izole. »Izola niso samo morje, plaža

in sonce,« nas poučijo v tamkajšnjem TIC-u, »sprehodite se raje skozi

mestno središče, spoznajte kulturno in zgodovinsko dediščino mesta

ter izolsko zaledje; turistov nam namreč poleti ne manjka, a želimo

si, da bi nas obiskali tudi v drugih obdobjih leta.« Na poti nazaj proti

Ljubljani obiščeva še zmagovalni Petrolov bencinski servis v Kopru, kjer

si privoščimo najboljšo kavo daleč naokoli.

Degustacija vina

Na Ptuju, najstarejšem slovenskem mestu, je tako rekoč na vsaki stavbi

mogoče videti kak zgodovinsko pomemben detajl. Obvezen je obisk

gradu, ki ponuja čudovit razgled daleč naokoli, ter seveda ene od dveh

mestih vinskih kleti. Ob podatku, koliko litrov vina letno pridelajo v

njej, se človeku rahlo zavrti – in to še preden dobi v roke prvi kozarec

opojne pijače.

V Rogaški Slatini nam jo je prvič resno zagodlo vreme. Dež, dež in še

enkrat dež. Še dobro, da so termalni vrelci pod streho. V Radljah ob

Dravi nas pozdravijo bujni cvetlični aranžmaji, zanimive ulične svetilke

ter lično urejene soseske, kjer prebivalci očitno kar tekmujejo v tem,

katera hiša bo imela bolj urejeno okolico.

Kjer mlin melje samo črno moko

Med zmagovalci je tudi Črnomelj, belokranjski biser volne, lana in

konoplje. Lokalna vodička nam zaupa, od kod kraju ime. Legenda pravi,

da je lokalnega mlinarja obiskala vila z Gorjancev, preoblečena v staro

ženico, ter ga prosila za belo moko za bolnega sina. A skopuški mlinar ji

je nasul črno, zato je odtlej njegov mlin mlel samo črno moko.

V Podčetrtku, znanem zdraviliškem letovišču, se odpre zelena oaza

Kozjanskega parka, znana po najboljši wellness ponudbi daleč naokoli.

Izstopa tudi tamkajšnji glamping, ki je zaradi bližine vodnega parka

Aqualuna daleč najbolj priljubljen med družinami.

Bohinjsko sezono rešili domači gostje

Gorenjski biser Bohinj je dobitnik nagrad v kar petih kategorijah.

Župan nam zaupa, da so letošnjo sezono rešili domači gostje oziroma

turistični boni. Sledi kratek postanek v Kamniku, mestu trgov in gradov

ter prijaznih ljudi, nato pa se odpeljemo v Velenje, ki je že zdavnaj

postalo več kot rudarsko mesto. Daleč največja atrakcija je velenjska

plaža, ki ne privlači le domačinov, pač pa tudi čedalje številčnejše

turiste. Odkar so jo pred sedmimi leti uredili, se je število prenočitev v

mestu podvojilo. V Velenju nastaja tudi ena večjih investicij v zadnjem

času – sodobni prireditveni prostor za 30 tisoč ljudi, ki je eden največjih

v tem delu Evrope.

Adrenalin, orlovsko gnezdo in mesto dveh držav

Za zadnji dan si prihraniva adrenalinski Bovec, kjer so domačini zelo

zadovoljni s sezono, ki so se je spomladi tako zelo bali. Ste vedeli, da

je pogorje Kanina večje od Kamniško-Savinjskih Alp? Ste že poskusili

izjemen poligon za različne vodne športe od kajaka, raftinga do

kanjoninga na smaragdni lepotici Soči? Obiščeva še Šmartno v

Goriških brdih, nekakšno orlovsko gnezdo, kot vasico opiše pesnik

Alojz Gradnik. Vandranje zaključimo v Novi Gorici, mestu dveh držav,

kjer mlada in slovenska Nova Gorica živi povsem zlita in povezana z

mnogo starejšo italijansko Gorico. Edinstven primer ne le pri nas, pač

pa v svetovnem merilu.

Radlje ob Dravi, pogled skozi Zeleno okno.

Jerca Zajc – Šuštaršič

Moja dežela – lepa in gostoljubna

Lipov list – Oktober 2020


2020 – CELJE – Večje mesto, 2. mesto

14

Moja dežela – lepa in gostoljubna

Skriti zakladi

knežjega mesta

Celje, ki ponosno nosi tudi ime knežje mesto, leži ob

sotočju rek Savinje in Voglajne v Spodnji Savinjski dolini.

Z veličastno zgodovino močno prežeto mesto je danes

ponosno na svoje kulturne ustvarjalce, vrhunske športnike,

sejemsko dogajanje, podjetja s tradicijo, nadarjene mlade,

urejene zelene površine in okoljske investicije. V zadnjih

dveh tisočletjih je Celje doživelo številne vzpone in padce.

Danes ponuja sproščeno vzdušje manjšega mesta, bogat

nabor kulturnih znamenitosti in prireditev, prave zaklade

kulturne dediščine in čudovito naravo.

Staro mestno jedro Celja je posebno očarljivo. Je romantično, živo in

polno skritih zakladov. Skoraj na vsakem koraku je mogoče opaziti

sledi nekih drugih časov. Tako se lahko obiskovalec sprehodi po čisto

pravi rimski cesti v Celei – mestu pod mestom, ki je največje pokrito

arheološko razstavišče pri nas. Obišče lahko največji znanstvenozabavni

park v Sloveniji, Tehnopark Celje, ki malim in velikim ponuja

več kot 50 postaj za učenje, raziskovanje in zabavo. Fotoatelje Pelikan,

kjer je ustvarjal fotografski mojster Josip Pelikan, je edini ohranjeni

primer tovrstnega ateljeja v Sloveniji in eden redkih v Evropi, v

katerem se je še vedno mogoče fotografirati na star način. V Celju je

doma tudi edini otroški muzej v Sloveniji – Hermanov brlog. Prelepo

savinjsko nabrežje ponuja edinstven pogled na ponos knežjega

mesta – Stari grad Celje, ki velja za najmogočnejši srednjeveški grad

v vsej Sloveniji. Je zgovoren in nenadomestljiv spomin na Celjske

grofe, najpomembnejše srednjeveško plemstvo na ozemlju današnje

Slovenije. Na starem gradu lahko podoživite srednjeveške čase z vitezi

in dvornimi damami, se povzpnete na veličasten Friderikov stolp,

spoznate usodno ljubezensko zgodbo med Friderikom II. Celjskim in

Veroniko Deseniško ter si privoščite grofovski piknik.

Panorama mesta ob Savinji

S Starega gradu se odpre edinstven pogled na mesto ob Savinji in

njegovo okolico, ki je čudovito zelena. Vabijo Mestni gozd, Celjska

koča in Šmartinsko jezero, kjer svojo dušo lahko nahranijo tisti, ki

iščejo sprostitev, mir, športne podvige ali adrenalin. V Mestnem

gozdu je na ogled največja drevesna hiša v Sloveniji, na Celjski koči

zip-line, adrenalinski park in pozimi smučišče, Šmartinsko jezero pa se

ponaša z wake parkom.

Celje je nepozabno. Pridite in ga doživite.

Stari grad je ponos knežjega mesta

Foto: Nina Kurnik

Šmartinsko jezero ponuja obilo možnosti za aktivni oddih

Lipov list – Oktober 2020


2020 – KRANJ – Večje mesto, 3. mesto

Mesto z alpskim mikom

in mestnim šikom

Kranj je čisto, zdravo in varno mesto, ki je turistično zelo

živahno. Pohvali se lahko s 6000-letno zgodovino, bogato

kulturno vsebino in turistično ponudbo ter živahnim

mestnim vrvežem. To daje Kranju pravi mestni šik. Zelena

okolica in dvatisočaki, ki so od vseh večjih mest v Sloveniji

najbližje prav Kranju, pa mu dajejo alpski mik.

Veduta Kranja

Staro mestno jedro

Kranj ima enega izmed najbolj očarljivih mestnih središč v Sloveniji.

S svojo značilno veduto, ki jo poudarjajo zvoniki treh cerkva, že od

daleč privlači pogled. Zaradi svoje zgodovine, arhitekture in bogate

dediščine je staro mestno jedro od leta 1983 zaščiteno kot kulturni

spomenik. Vse leto mesto tudi živahno utripa s ponudbo kulturnih,

zabavnih ter tradicionalnih dogodkov, ki se letos uspešno odvijajo v

skladu z aktualnimi zdravstvenimi priporočili in ukrepi.

Sprehod po Kranju je prava paša za oči in razkriva marsikatero

zanimivo zgodbo. V mestnih hišah so našle zavetje trgovinice z

lokalnimi izdelki, kulinarična presenečenja mestnih gostincev vabijo

h gurmanskim užitkom, skupaj z mestnimi muzeji in galerijami pa je

mesto bogato tudi s turističnimi atrakcijami in znamenitostmi.

Potep po Kranju naj se ne konča brez obiska Kabineta Janeza Puharja.

Prvi slovenski fotograf, izumitelj fotografije na steklo in avtor prvega

pravega fotografskega 'selfija', ima v Kranju svojo spominsko hišo,

ki obiskovalcem nudi interaktivna doživetja v duhu 19. stoletja.

Muzejska pot se vije skozi štiri muzejske hiše (Prešernov spominski

muzej, Mestno hišo s Kostnico, grad Khislstein in Galerijo Prešernovih

nagrajencev). Razkriva mestno zgodovino ter žlahtno preteklost

in sedanjost Gorenjske in njenih ljudi. Kranj ima tudi podzemno

skrivnost. Rovi pod starim Kranjem so ena izmed najbolj privlačnih

turističnih znamenitosti. V njih je mogoče občudovati čisto prave

kapnike ter redke jamske živali, 1300 metrov dolga pot, ki je urejena

in osvetljena, pa ponuja na ogled različne vsebine, med drugim

rekonstrukcijo bombnega zaklonišča in simulacijo zračnega napada.

Foto: Andraž Muljavec

Foto: Dragan Gavranović Foto: Dragan Gavranović

Kanjon reke Kokre v središču mesta

Z eno nogo v mestu, z drugo v naravi

Posebnost v evropskem merilu je 30 metrov globok kanjon reke

Kokre, ki se vije prav skozi staro mestno jedro. Tu je narava še prvinsko

divja in se bohoti z raznolikim naborom rastlin in živali. Po kanjonu

poteka krožna pot, ki ponuja prijetno izkušnjo v vseh letnih časih.

Zaradi kanjona v središču mesta ter čudovite narave, ki ga obdaja,

Kranjčani radi pravijo, da so z eno nogo v mestu in z drugo v naravi.

Okoliški hribi, jezera, reke, travniki, zeleni gozdovi in urejeni parki

vabijo k nepozabnim avanturam in ponujajo številna zelena doživetja.

Eno takšnih je Pohodniška romantika na Jamniku ob polni luni.

Jamnik s cerkvijo na vrhu velja za eno najbolj osupljivih razglednih

točk v Sloveniji, zato je priljubljena fotografska destinacija. Z 831 metri

nadmorske višine pa ponuja tudi prijetno pohodniško izkušnjo.

Jamnik

Izkoristite svoj turistični bon za raziskovanje alpskega mika in

mestnega šika

Kranj je trajnostno naravnana in s turizmom še nenasičena destinacija.

Pohvali se lahko z butično ponudbo mestnih doživetij in možnostmi

za aktivnosti v naravi. V vseh letnih časih je primerna tako za nekajurni

obisk kot za slovenske počitnice. Naj se vam Kranj zapiše v srce!

Zavod za turizem in kulturo Kranj

Glavni trg 2, 4000 Kranj

T: +386 4 23 80 450

E: info@visitkranj.si | W: www.visitkranj.si

FB: @VisitKranj | IG: #VisitKranj

15

Moja dežela – lepa in gostoljubna

Lipov list – Oktober 2020


2020 – SLOVENJ GRADEC – Srednje mesto, 1. mesto – Mestna jedra, 3. mesto

GORSKO TURISTIČNI CENTER KOPE – Izletniški kraj, 1. mesto

16

Moja dežela – lepa in gostoljubna

Raj za kulturnike in

avanturiste

Slovenj Gradec

V Slovenj Gradcu, tudi sinonimu za kulturno središče, je živa vez s

preteklostjo in bogastvom kulturne dediščine temelj kulturnega

razvoja ter osrednja vsebina lokalne identitete tudi v času, ki ga živimo.

Kulturni utrip, ki je v veliki meri vezan na starosvetnost običajev in

tradicije, boste pri nas začutili, kamor koli boste stopili. Osrednji

koroški kulturni ustanovi Koroška galerija likovnih umetnosti in Koroški

pokrajinski muzej, ohranjanje tradicionalnih obrti, posebna sakralna in

posvetna arhitektura, kipi in skulpture na vsakem koraku … Vse to vam

ob obisku Slovenj Gradca predstavi pristno kulturno dediščino.

Letos pa z veseljem in ponosom še posebej izpostavljamo rojstno

hišo pred 160 leti v Slovenj Gradcu rojenega skladatelja Huga Wolfa.

Čudežno nadarjeni deček z velikim posluhom je ogromno obetal in v

svojem razmeroma kratkem življenju tudi veliko dosegel, vendar je bila

njegova pot prepredena s številnimi razočaranji in tragedijami. Kljub

napredovanju bolezni je ustvaril številna dela, ki so pravo pozornost in

slavo doživele šele v njegovem posthumnem obdobju, ko je tragična

življenjska zgodba romantično vihravega umetnika ganila javnost in

je raslo zanimanje za njegovo delo. Skladatelja ogromnega pomena

ne samo za Slovenj Gradec in Slovenijo, temveč tudi širše, njegovo

življenjsko pot in ustvarjanje lahko spoznate prek spominske razstave,

ki jo obiščejo tudi številni tujci. Ste vedeli, da društva Huga Wolfa ne

delujejo zgolj v Evropi, temveč tudi v ZDA in celo na Japonskem?

Foto: arhiv Ivan Pisar Vanč

Foto: Tomo Jeseničnik

Trg svobode je osrednji trg v Slovenj Gradcu

Kope

Popolno nasprotje umirjenemu spoznavanju kulture Slovenj Gradca pa

doživite na nekaj kilometrov oddaljenih Kopah. Pravi raj za avanturiste,

pustolovce, športnike ali zgolj aktivne družine, ki želijo preživljati čas v

neokrnjeni naravi gozdov zahodnega Pohorja.

Poskrbljeno je za številna doživetja za naše najmlajše in družine, ki se

lahko podajo po poti iskanja Holcerčkovega zaklada, obiščejo mini

živalski vrt, se s kolesi ali poganjalčki poženejo po mini trailu za otroke,

energijo sprostijo na igralnem parku na prostem ali se po napornem

dnevu spočijejo na lesenih ležalnikih ob Petelinjem jezeru.

Tudi če iščete zgolj mir, so Kope destinacija, ki vas bo očarala. Svežega

zraka se lahko nadihate na sprehodih po številnih pohodniških

poteh, podate se lahko na samostojno ali vodeno kolesarsko turo z

električnimi kolesi, telesno in duševno sprostitev ter čiščenje telesnih

energijskih centrov pa lahko doživite ob energijskih točkah. Prelep

razgled z vrha Pungarta bo poskrbel za nepozabne trenutke.

Na Kopah pa pridejo na svoj račun tudi avanturisti, ki se lahko spoznajo

z disk golfom in obujajo spomine z uporabo frizbija. Adrenalinski

odvisniki lahko svoje zmožnosti preizkusijo v Bike parku, kjer proga

zadovolji prav vsa pričakovanja, in z obiskom doživljajskega parka, kjer

lahko spoznate svoje sposobnosti in meje, kar pričara izjemno izkušnjo.

Možnosti za aktivno preživljanje prostega časa v Slovenj Gradcu in

Mislinjski dolini zagotovo ne zmanjka!

Kope so idealna točka za pohodništvo

Turistične informacije:

TIC Slovenj Gradec

T: 02 8812 116 | E: tic@slovenjgradec.si

W: www.turizem-slovenjgradec.si,

FB: VisitSlovenjGradec

Lipov list – Oktober 2020


2020 –NOVA GORICA – Srednje mesto, 3. mesto

Živahno mesto

ob meji

Nova Gorica leži tik ob zahodni državni meji z Italijo, na

stičišču Vipavske doline, doline Soče in Brd. Zrasla je šele po

drugi svetovni vojni in vse od takrat razvija svojo posebno,

vselej mladostno identiteto, navdihnjeno s številnimi

kulturami, ki se srečujejo na tem zanimivem stičišču različnih

svetov.

Urbanistično sodobno zasnovano mesto, ki je središče Mestne

občine Nova Gorica, je parkovno urejeno, številne klopce vabijo k

druženju pod krošnjami raznovrstnih dreves. Med sprehodom ali

ležernim kolesarjenjem po mestu lahko občudujete stavbe, ki so

jih zasnovali vodilni slovenski povojni arhitekti, in mnoge vrtnice,

zasajene po vsem mestu, ki so prepoznaven mestni simbol. Lahko

si privoščite postanek v katerem od številnih prijetnih lokalov in

sproščeno opazujete živahen mestni utrip. Vse je na dosegu,

raznolika športna in kulturna doživetja ter možnosti za druženje,

zabavo in sprostitev. Nova Gorica pravzaprav nikoli ne spi, v

sodobnem mestu vre mladostna energija vse dni v letu.

Foto: Mateja Pelikan

Goriška knjižnica Franceta Bevka z vrtnicami

Posebna mestna znamenitost neposredno na državni meji je Trg

Evrope, kjer somestji dveh Goric predstavljata enega najlepših

primerov sožitja dveh mest ob meji. Povezovanje na edinstvenem

čezmejnem območju se odraža tudi v skupni kandidaturi obeh Goric

za evropsko prestolnico kulture 2025.

V bližnjem Solkanu lahko opazujete solkanski most čez reko Sočo z

največjim kamnitim lokom med železniškimi mostovi na svetu. Tam

se nad Sočo na eni strani dviga romarsko središče Sveta gora, na

drugem bregu reke pa se Sabotin, kjer je urejen Park miru, posvečen

spominu na soško fronto. Z vzpetine tik ob mestu vabi samostan

Frančiškanski samostan Kostanjevica

Kostanjevica s Škrabčevo knjižnico in grobnico Burbonov, zadnjih

potomcev znamenite francoske kraljeve rodbine.

Odraz pestrega umetniškega dogajanja lahko občudujete v mestnih

galerijah, zgodovinski utrip pa je na ogled v muzejskih zbirkah

Goriškega muzeja: na Gradu Kromberk, v Vili Bartolomei in v

muzejskih zbirkah Kolodvor in Pristava, ki sta del Muzeja na meji.

Razkošje lokalnih sestavin in bogato kulinarično izročilo uvrščata ta

rajski košček Slovenije v sam vrh njene kulinarične ponudbe. To so

prepoznali tudi najuglednejši kulinarični vodniki. V Vipavski dolini

vam bodo vinarji, ki uspešno združujejo tradicionalno vinarsko

izročilo s sodobnimi pristopi vinogradništva in kletarjenja, z veseljem

odprli vrata svojih kleti.

S svojo pristnostjo in spokojnostjo vas bo očaral tudi skrivnostni svet

Trnovske in Banjške planote. V neokrnjeni naravi, miru in tišini boste

lahko uživali na urejenih poteh peš, s kolesom, morda na konjskem

hrbtu, drznejši pa si boste lahko privoščili skok s padalom.

Začutite mladostni utrip Nove Gorice z njenim edinstvenim

značajem, podajte se v njeno zeleno zaledje pristnih okusov in

pisanih doživetij.

Foto: Marijan Močivnik

Foto: Marijan Močivnik

17

Moja dežela – lepa in gostoljubna

Informacije:

Turistično informacijski center Nova Gorica

T: +386 5 330 46 00, +386 41 460 217

nova-gorica@vipavskadolina.si

www.vipavskadolina.si

Nova Gorica

Lipov list – Oktober 2020


2020 – CERKLJE NA GORENJSKEM – Malo mesto, 1. mesto

ADERGAS – Vaško jedro, 3. mesto

18

Moja dežela – lepa in gostoljubna

Dobrodošli v Cerkljah na

Gorenjskem

Prepletanje tradicije in sodobnosti, starodavne zgodbe in

harmonija z naravo, mirno okolje zavetja Alp.

Cerklje na Gorenjskem so z ugodno lego na prehodu iz Ljubljanske kotline

v visokogorski svet Kamniško-Savinjskih Alp stičišče pestrega naravnega

okolja, kulturne krajine in načina življenja tukajšnjih prebivalcev, kar je

oplemeniteno še z urejenostjo okolja in njihovo gostoljubnostjo.

V središču Cerkelj dominira župnijska baročna cerkev Marije

Vnebovzete

V središču Cerkelj dominira župnijska baročna cerkev Marije

Vnebovzete, ob njej leži pokopališče z vežico, narejeno po načrtih

arhitekta Jožeta Plečnika. Ob cerkvi je spomenik skladatelju in

dirigentu Davorinu Jenku, ki je bil rojen v vasi Dvorje pri Cerkljah.

Panorama mesta iz zraka

Številni znani Slovenci so se v Cerkljah rodili ali tu bivali; nasproti

stavbe Občine Cerklje je rojstna hiša gledališkega igralca in režiserja

Ignacija Borštnika, ki se je v Cerkljah rodil leta 1858. Njegovo igralsko

nadarjenost je opazil ljubljanski župan Ivan Hribar, ki je leta 1886

kupil pogorišče Lukeževe hiše in jo nato preuredil v lastno poletno

rezidenco, secesijsko Hribarjevo vilo.

Ob Hribarjevi vili se vije Spominski park z doprsnimi kipi pomembnih

mož, ki so s svojim delom prispevali k razvoju in prepoznavnosti ne

samo Cerkelj, ampak tudi širše slovenske kulture.

Gričevnato zaledje Cerkelj nudi številne možnosti za pohodništvo

ter aktivno preživljanje prostega časa. Zanimivo popotovanje po

Cerkljah in okolici pa lahko zaključite v eni od gostiln, ki ponujajo

okusno domačo hrano.

Prav umeščenost med slikovita polja, bistre vodotoke in planinske

grebene ponuja izhodišče za to, da Cerklje na Gorenjskem svojo

prihodnost prepoznavajo predvsem v turistični ponudbi tudi za

najzahtevnejše obiskovalce.

Turizem se je v Cerkljah v zadnjih desetih letih precej razvil. Gostov,

tudi večdnevnih, je vsako leto več in posledično je tudi vedno

več ponudnikov nastanitev in različnih športnih in rekreacijskih

aktivnosti. Vizija je razviti prepoznavno turistično destinacijo, ki bo

poleg Krvavca ter Aerodroma Ljubljana vključevala širšo turistično

ponudbo na podlagi naravnih in kulturnih danosti. S strokovnim

delovanjem in povezovanjem na vseh ravneh poskušajo turistom

omogočiti avtentična in smiselna doživetja, ob tem pa ohranjati

kulturno in naravno okolje.

Spoznajte naravno in kulturno dediščino Cerkelj, ki vam jo bodo

približale lokalne vodnice. Uživajte v gostoljubju domačinov, ki

bodo poiskali možnosti za uresničitev vaših želja. Odkrijte Cerklje

peš, s kolesom, motorjem, avtom ali na konju. Nagrajeni boste z

nepozabnimi vtisi.

Življenje v Cerkljah je lepo, zato dobrodošli!

Občina Cerklje na Gorenjskem

Trg Davorina Jenka 13, 4207 Cerklje na Gorenjskem

T: +386 (4) 28 15 800 | E: obcinacerklje@siol.net | W: www.cerklje.si

Zavod za turizem Cerklje

Trg Davorina Jenka 13, 4207 Cerklje na Gorenjskem

T: +386 (4) 28 15 822 | E: info@tourism-cerklje.si | W: www.visitcerklje.si

FB: Visit Cerklje | IG: visitcerklje

V naši občini je tudi prikupna vasica Adergas

Turističnoinformacijski center Cerklje

Petrovčeva hiša, Krvavška 1b, 4207 Cerklje na Gorenjskem

T: +386 (4) 28 15 822 | E: info@tourism-cerklje.si

Lipov list – Oktober 2020


19

Slivniško jezero

2021 - Leto Josipa Ipavca

Stolp ljubezni

Ipavčeva hiša

ŠENTJUR - PESEM OB

JUŽNI ŽELEZNICI

Lov na zaklad na Rifniku

Šentjur, mesto, kjer imajo domačini glasbo že v genih

in mesto, ki ga že od nekdaj sooblikuje železnica.

Doživite ga z muzejskimi zbirkami, spoznajte velike

Šentjurčane. Bližina Slivniškega jezera, Resevne in ostalih

krajev z neokrnjeno naravo ter prijaznimi domačini ponujajo

možnosti za pohodništvo, ribolov, lov, kolesarjenje in

kulinarično razvajanje.

Sprehodite se skozi slikovito staro trško jedro, ki ima v

zgodovini slovenstva in domoljubja prav posebno mesto, z

virtualnim doživetjem v spominski hiši Ipavcev pa občutite

čas velikih skladateljev in zdravnikov Ipavcev.

Ipavčev vrt s Plečnikovim vodnjakom in kamnito mizo pod

200-letno lipo, kjer se poleti odvijajo številne kulturne

prireditve in poroke vas bo še posebej nagovarjal v

naslednjem letu, ki je posvečeno Josipu Ipavcu.

Ne spreglejte še: Stalne razstave New Swing Quarteta, Galerije Zgornji trg Šentjur, arheološkega

parka Rifnik, razstave Zakladi Rifnika, slikovite Planine, stolpa ljubezni na Žusmu.

TIC Šentjur, Ulica skladateljev Ipavcev 17, 3230 Šentjur

Moja dežela – lepa in gostoljubna

2020 – ŠENTJUR PRI CELJU – Malo mesto, 3. mesto

Potomka Stare trte

+386 3 749 25 23, +386 41 660 091

https://www.turizem-sentjur.com/, tic@turizem-sentjur.com

IG: sentjur.tour, FB: Šentjur Tour

Muzejske zbirke v Zgornjem trgu

Muzej Južne železnice

Vrt Ipavčeve hiše

Lipov list – Oktober 2020


2020 – ČRNA NA KOROŠKEM – Izletniški kraj, 2. mesto – Trško jedro, 1. mesto

20

Moja dežela – lepa in gostoljubna

Olimpline – najdaljša

jeklenica za spust

v Sloveniji

Spust po jeklenici in pogled na Črno

Foto: Boris Keber

Črna na Koroškem obiskovalcem ponuja številne

priložnosti za aktivno, zanimivo in nepozabno preživljanje

prostega časa, spoznavanje naravnih lepot, kulturnih,

zgodovinskih in sakralnih znamenitosti, športnorekreativnega

udejstvovanja in obiska tradicionalnih

dogodkov.

V letošnjem letu je Občina Črna na Koroškem zgradila najdaljšo

jeklenico za spust v Sloveniji – Olimpline, ki poteka z Navrškega

vrha na drugo stran Črne, v bližino smučišča in kmetije Kogelnik. Z

adrenalinskim spustom boste doživeli pustolovščino, ki vam bo za

vedno ostala v spominu. Poleteli boste nad najlepšim krajem, pripeti

na 1263,5 m dolgi jeklenici, na višini do 250 m nad tlemi, in uživali v

naravnih lepotah kraja. Spust boste pričeli v Evropi, na cilj pa boste

prispeli v Afriki, saj prav na tem območju poteka geološka prelomnica.

Središče Črne zaznamuje Plečnikov spomenik, ob njem pa v parku

skala z zavarovano plezalno potjo in votlino z nagačenim medvedom

ter tri muzejske zbirke – domiselno urejena rudarska zbirka na

prostem, etnološka zbirka in spominska soba sedmih olimpijcev iz

Črne na Koroškem.

rekreativno udejstvovanje, zagotovljeni pa so tudi pogoji za izvajanje

nogometnih tekem, atletskih tekmovanj in kakovostnih kondicijskih

priprav športnikov.

V okolici Črne so lepo urejeni zaselki in slikovite doline, obdane s

strmimi bregovi in bogatimi gozdovi – Krajinski park Topla, z redkimi

živalskimi in rastlinskimi vrstami in pogledom na kralja Matjaža

v skalah Pece, Javorje z najvišje ležečim vodnjakom in čudovitim

pogledom na bližnjo Uršljo goro, Koprivna s strmimi bregovi ter

cerkvijo sv. Jakoba in cerkvico sv. Ane s črno Marijo in Ludranski vrh z

Najevsko lipo, do katere vodi pot ob slikovitem potoku Bistra, mimo

Naravnega parka Bistra z urejeno pešpotjo in energijsko točko.

Svojevrstno zanimivost predstavljata tudi interpretacijski točki

GLOBALNEGA UNESCO Geoparka Karavanke Tic Topla in Smrekovec –

ugasli vulkan, kjer obiskovalci na poučen način spoznavajo geološke

značilnosti področja.

Priložnosti za aktivno preživljanje prostega časa so na voljo tako

ljubiteljem zimskih radosti kot poletnih avantur – pohodništva,

alpinizma, gorskega kolesarjenja do smučanja, teka na smučeh,

atletike, nogometa, tenisa, odbojke, fitnesa na prostem do enega

izmed največjih slovenskih/mednarodnih hribovskih izzivov

K-24 in K-24 Ultra Trail. Streljaj od centra je namreč lepo urejeno

Smučišče Črna, primerno tako za rekreacijsko kot tekmovalno

smučanje, kar dokazujejo odlični dosežki naših sedmih olimpijcev

s šampionko Tino Maze na čelu, in Športni park Črna, ki omogoča

Panorama Črne na Koroškem iz zraka

VABLJENI, DA OBIŠČETE NAŠ PRELEPI KRAJ!

Olimpijska soba

Foto: Tomo Jeseničnik

Informacije:

Turističnoinformacijska pisarna Občine

Črna na Koroškem

Center 101, 2393 Črna na Koroškem

T: 02 87 04 820, 041 743 442

E: tic@crna.si | W: https://visit-crna.si/; www.crna.si

Lipov list – Oktober 2020

Foto: Boris Keber


2020 – LAŠKO – Zdraviliški kraj, 1. mesto

21

#myLaško

Doživetja termalnih voda

Foto: lasko.info

Laško je kraj zelo osebnih zgodb. Poiščite svojo med reko in

hribi, med zdravilišči in graščinami, med mestom in vasmi.

Zapišite jih z različnostjo voda in z okusi piva, z izviri

zdravja in s potmi do dobrega počutja. Doživite jih iz oči v

oči z ljudmi, ki so tako radi gostoljubni.

Moja dežela – lepa in gostoljubna

Informacije:

TIC Laško

Valvasorjev trg 1, 3270 Laško

E: info@lasko.info

W: www.lasko.info

Festival Pivo in cvetje Laško

Foto: lasko.info

Panorama Laškega

Lipov list – Oktober 2020


2020 – ROGAŠKA SLATINA – Zdraviliški kraj, 2. mesto

22

Moja dežela – lepa in gostoljubna

Zdravilišče s

tradicijo

Rogaška Slatina, slovensko naravno zdravilišče, že več

kot 400 let navdušuje z zdravilnimi vrelci, vrhunskim

medicinskim centrom ter neokrnjeno naravo.

Rogaška Slatina je sinonim za zdraviliški turizem, zdravilno

mineralno vodo, razkošne hotele.

Nova pridobitev Rogaške Slatine.

Parki, ki se jeseni odenejo v jesenske barve

Rogaška Slatina, slovensko naravno zdravilišče, že več kot 400 let

navdušuje z zdravilnimi vrelci, vrhunskim medicinskim centrom

ter neokrnjeno naravo. Jeseni letos smo dodali nov kamenček

v mozaiku igrive ponudbe, svoja vrata je odprl Bobrov center,

ki stoji ob kolesarski stezi Rogaška Slatina - Podčetrtek. Prijazen

gostitelj bober vas bo popeljal skozi interaktivno zbirko rastlinskih

in živalskih danosti čezmejnega območja ob reki Sotli in vam tudi

skozi animacije odstrl nekatere doslej manj znane zanimivosti, s

pogledoma v nastanek Posotelja in v rešitve za sonaraven razvoj

v prihodnosti. Kavarniška ponudba in razgledišča na objektu pa

so zagotovilo, da bo vaše odkrivanje kot vselej v Rogaški Slatini

potekalo sproščeno. Tako kot je sproščeno življenje ob reki Sotli.

Rogaška Slatina je nosilka zlatega znaka Slovenia Green in kot taka središče zelenega turizma

Lipov list – Oktober 2020


2020 – PODČETRTEK – Zdraviliški kraj, 3. mesto – GLAMPING OLIMIA ADRIA VILLAGE – Glamping, 1.mesto

Dobrodošli

v prestolnico

termalnih užitkov

www.visitpodcetrtek.com

Terme Olimia d. d.

Zdraviliška cesta 24, SI-3254 Podčetrtek

info@terme-olimia.com, +386 3 829 78 36

www.terme-olimia.com


2020 – BOVEC – Turistični kraj, 1. mesto

24

Moja dežela – lepa in gostoljubna

Poletne in zimske

avanture v veličastni

Dolini Soče

Bovec leži v veličastni dolini Soče in ponuja raziskovanje naravnih

lepot in kulturne dediščine. Prijetno vzdušje v mestecu v povezavi

s čudovito okoliško naravo vabi na preživljanje poletnih in zimskih

počitnic. To je mesto mnogih športnih dejavnosti, na voljo je pester

izbor vodnih in adrenalinskih športov, tudi v spremstvu izkušenih

vodnikov. Odločate pa se lahko tudi med pohodništvom, plezanjem,

kolesarjenjem, se dvignete v nebo z bližnjega letališča, skočite ali

jadrate s padalom. Ljubitelji visokogorja lahko vse do pozne pomladi

smučate na smučišču Kanin, ki je povezano z italijanskim smučiščem

Sella Nevea. Naj vas navdušijo naraven sneg in pogledi vse do morja.

Dostop na Kanin je namreč mogoč prav iz Bovca.

Ne glede na letni čas in izbor aktivnosti obiskovalce skoraj povsod

spremlja čista voda. V okolici Bovca vas bo očaral pogled na številne

izvire in slapove. Slap Boka velja za enega najbolj spektakularnih

slovenskih slapov, saj je najbolj vodnat v Sloveniji. Ogledate si ga

lahko kar z glavne ceste, najlepši pa je pozno spomladi, ko se v hribih

začne taliti sneg, in jeseni, ko pade največ dežja. V neposredni bližini

Bovca je tudi manjši slap Virje, ki je del potoka Glijun. Napajajo ga

podzemne vode Kaninskega pogorja, ki v tem delu tvorijo pramenast

slap, pod katerim nastaja očarljiv tolmun zelenih odtenkov, ujet med

z mahom poraščene skale.

Foto: Jošt Gantar, arhiv Turizma Dolina Soče

Središče Bovca

Kajakaštvo po smaragdnozeleni Soči je ena od glavnih atrakcij

Doline

Foto: Žiga Humar

Lonely Planet je smučišče Kanin – Sella Nevea uvrstil med

edinstvena evropska smučišča.

Ko obiščete Bovec, ne morete mimo Triglavskega narodnega parka,

ki je prepoznan kot raj ljubiteljev neokrnjene narave. V osrčje parka

na Bovškem vodi Soška pot ob Soči, osrednje informacijsko središče

parka v dolini Soče pa je Dom Trenta, kjer si obiskovalci lahko

ogledajo muzejsko zbirko. Leži v Trenti, čarobni dolini, ki ponuja

mirna in nepozabna doživetja.

Ne glede na to, ali se povzpnete v gore ali prehodite daljinske poti,

boste nagrajeni z najlepšimi razgledi. Mimo Bovca vodijo kar tri

daljinske poti: Juliana Trail, Alpe Adria Trail in Pot miru. Na teh poteh

ne boste osvajali visokih vrhov, boste pa uživali ob smaragdni reki

in začutili utrip krajev, na Poti miru pa spoznavali tudi kulturno

dediščino prve svetovne vojne.

Pot miru, ki povezuje dediščino prve svetovne vojne od Alp do

Jadrana, vodi mimo trdnjave Kluže in muzeja na prostem Ravelnik.

Mogočna utrdba Kluže je pomemben spomenik obrambe pred

turškimi vpadi, Napoleonovo vojsko in napadi v prvi svetovni vojni.

Zgodba trdnjave je ujeta v izjemno naravo, med strma pobočja

Rombona in Slemena ter v smaragdno zelena, 70 m globoka korita

Koritnice. Muzej na prostem Ravelnik leži le nekaj kilometrov od

trdnjave Kluže in manj kot kilometer od centra Bovca. Kratek sprehod

po gozdu vas bo pripeljal do dobro ohranjenih tunelov in zaklonišč,

ki so bili priča grozljivim dogodkom med prvo svetovno vojno.

Oddahnite se od mestnega vrveža, obiščite Bovec v dolini Soče. Naj

vas navduši z gostoljubnostjo in s svojimi lepotami v vseh letnih časih.

Foto: Jošt Gantar, arhiv Turizma Dolina Soče

Turističnoinformacijski center Bovec

Trg golobarskih žrtev 22, 5230 Bovec

T: +386 (0)5 30 29 647 | E: info.bovec@dolina-soce.si

Lipov list – Oktober 2020


2020 – RADOVLJICA – Turistični kraj, 2. mesto

BEGUNJE NA GORENJSKEM – Izletniški kraj, 3.mesto

Čudovito mesto, izjemni

razgledi in izvrstna

kulinarika

Radovljica (ali Radol'ca, kot ji rečejo domačini) leži na

sončni terasi nad reko Savo. Slovenci jo poznamo po

Festivalu čokolade ter lepo urejenem mestnem jedru,

manj znano pa je, da je tudi odlična destinacija za

pohodništvo, kolesarjenje in družinske počitnice. Če

k temu dodamo še zares dobro kulinariko, je ideja za

počitnice kot na dlani.

Staro mestno jedro Radovljice je eno najlepših v Sloveniji. Krasijo jo

stavbe iz 16., 17. in 18. stoletja, v mestu pa najdemo tudi edini ohranjeni

mestni obrambni jarek v Sloveniji. Mestno jedro je sicer majhno, a

ponuja veliko zanimivega, od muzejev do obrtniških trgovinic, dobrih

kavarn in restavracij. Tu je v Čebelarskem muzeju predstavljeno

slovensko čebelarstvo, nov Lekarniški in alkimistični muzej pa ima

največjo zbirko lekarniške opreme in pripomočkov pri nas.

Iz starega mestnega jedra se lahko peš ali s kolesom odpravite na poti

po okolici. Vodijo vas na čudovite razgledne točke, h gradovom ali po

neokrnjeni naravi ob potokih in tik ob reki Savi. Na voljo je 11 tematskih

poti, iz Begunj na Gorenjskem pa se lahko povzpnete na vrhove

Karavank. Nedaleč stran so tudi izhodišča za pohode v Julijske Alpe. S

kolesom se lahko odpravite na različno zahtevne ture po Gorenjski in

obiščete čudovite alpske bisere. Do Bleda s kolesom ni daleč, lahko pa se

tja tudi sprehodite po delu daljinske pohodne poti Juliana.

Poleg Radovljice velja obiskati tudi Kropo, ki je edinstvena po svojem

bogatem kovaškem izročilu, ki ga je mogoče začutiti na vsakem

kotičku tega starega trga. Kropa je bila prvo naselje v Sloveniji, ki je

Grad Kamen v jeseni

Prikupno mestno jedro

bilo zaščiteno kot spomenik, arhitektura starega jedra pa je še danes

nekaj posebnega. V bližini je tudi vas Kamna Gorica, ki so jo zaradi

številnih mostičkov nekdaj poimenovali kar Male Benetke. Na drugi

strani reke Save so Brezje, največji romarski kraj v Sloveniji z imenitno

baziliko in bogatim Muzejem jaslic. Od tam lokalne ceste vodijo v

Begunje na Gorenjskem, ki veljajo za rojstni kraj slovenske narodnozabavne

glasbe, saj se je v njih rodil Slavko Avsenik. Obiščete lahko

Muzej Avsenik, v Begunjah pa je doma tudi tovarna Elan. Tudi

razvoj te uveljavljene blagovne znamke je na ogled v muzeju, svoje

smučarske veščine pa lahko preverite na simulatorju smučanja.

Ogled Begunj ne sme miniti brez ogleda presunljivih ruševin gradu

Kamen, ljubitelji pohodništva pa se boste lahko povzpeli na katero

od bližnjih planin ali razglednih točk. Kot zadnji večji kraj v destinaciji

omenimo Lesce, odlično izhodišče za izlete na Bled.

Seveda lahko tudi v Radol'co pridete na turistične bone. Ponudba

nastanitev je zelo raznolika, na spletni stran www.radolca.si pa je na

voljo tudi nekaj paketov, ki poleg nastanitve vključujejo tudi dodatno

ponudbo. Jeseni Radol'ca še posebno toplo vabi ljubitelje dobre

hrane. November bo tudi letos v znamenju lokalnih menijev. Ti

bodo po enotni ceni na voljo med 31. oktobrom in 30. novembrom

v devetih restavracijah, poseben otvoritveni dogodek pa bo 30.

oktobra na Linhartovem trgu v Radovljici.

Foto: Miran Kambič

25

Moja dežela – lepa in gostoljubna

Foto: Jošt Gantar

Lipov list – Oktober 2020


2020 – BOHINJ-BOHINJSKA BISTRICA – Turistični kraj, 3.mesto – STARA FUŽINA – Vaško jedro, 2.mesto

Ribčev Laz

TRŠKO JEDRO

Z ureditvijo regionalne ceste z površinami za pešce skozi

naselje Ribčev Laz smo pridobili prometno varno območje,

ki sledi CPS Občine Bohinj in nagovarja tako prebivalce

kot obiskovalce Bohinja k smernicam trajnostne

mobilnosti na področju Občine Bohinj. Obenem se je

z rekonstrukcijo območje komunalno uredilo, zgrajena

je bila nova javna razsvetljava, uredila so se nova

avtobusna postajališča in hkrati rekonstrukcija skuša

pomagati k umirjanju prometa na omenjenem območju.

Sledila je tudi postavitev objektov namenjenih prodaji

izdelkov domače obrti, certificiranim izdelkom Bohinjsko

in drugim priložnostnim prodajam v času poletne in

zimske turistične sezone. Objekti so v prostor umeščeni

tako, da pozidava ni strnjena ampak se med objekti

v primernem ritmu izmenjaval odprt in zaprt prostor.

Vključuje tudi zunanjo ureditev zelenih površin,

ki pogled obiskovalca usmerja na Triglav in okoliške

vrhove. Objekti pomenijo novo urbanistično, likovnoestetsko,

arhitekturno-tehnično in funkcionalno rešitev

za ta del Ribčevega Laza in bodo služili začasni nadgradnji

nastajajočega središča v Ribčevem Lazu.

****

KAMP DANICA

BOHINJ

Triglavski narodni park

Slovenija

Nagrajeno udobje

pri nas doma.

Triglavska cesta 60, 4264 Bohinjska Bistrica, Slovenija

t: + 386 (0) 4 572 10 55, + 386 (0) 4 572 17 02

e: info@camp-danica.si, Bohinj Camp Danica

www.camp-danica.si

#ifeelsLOVEnia #myway #mojaslovenija #bohinj #lakebohinj


Stara Fužina

SVET POD TRIGLAVOM

V središču Stare Fužine se v smeri glavne poti pred vaškim mostom odpre

eden najlepših vaških pogledov v Sloveniji.

V sredini se nad dvojnim sedlom, zgoraj ob Toscu in spodaj med strmo streho

vaške hiše (KULTURA) pobočjem Studora (NATURA) v daljavi pokaže Triglav.

Osrednjo os kompozicije predstavlja kontrapunkt med Triglavom in Mostnico,

goro in reko, najvišjim in najglobljim, vidnim in nevidnim. Na ta pogled je

uglašen novi trg v Stari Fužini.

S celovito prenovo je trg pred kulturnim domom v Stari Fužini dobil sodoben

značaj in hkrati ni izgubil stika s tradicionalnimi vrednotami stare vasi.

Potopljeni pločniki skozi celo naselje omogočajo deljeno rabo pešcev, kolesarjev

in voznikov, sproščajo poglede, ker ni treba paziti na ostre robove pločnikov in

dajejo prednost vasi ne cesti. Betonski tlak, obdan s pasom kock v osrednjem

prostoru trga je tridelen, tako logično poveže traso ceste s terasama na vsaki

strani, hkrati pa se tudi simbolno naveže na tripartitno strukturo Triglava.

Bohinjska Bistrica

URBANO Z VAŠKIM PRIDIHOM

Pot usmeritve ureditve središča Bohinjske Bistrice je bila zasnovana na

urbanistično arhitekturnih delavnicah v letu 2015. Ugotovitve so pokazale,

da je potrebno v Bohinjski Bistrici razširiti peš površine, zagotoviti njihovo

zveznost preko celega kraja, zagotoviti prostor za zbiranje ljudi, zagotoviti

dodatna parkirna mesta za občane kot tudi obiskovalce, skratka dodati kraju

dodano vrednost.

Občina Bohinj se je po omenjenih ugotovitvah lotila sistematskega urejanja

kraja. V prvi fazi je povzela ugotovitve urbanistično arhitekturne delavnice,

pričela z pripravo projektne dokumentacije ter postopoma pričela z izvajanjem

aktivnosti za dosego končnega cilja urejenega kraja.

V preteklih letih je Občini Bohinj tako uspelo uresničiti kar nekaj omenjenih

ciljev, zgrajena je bila nova brv za pešce pri Becovem mostu, urejena regionalna

cesta z vso pripadajočo komunalno infrastrukturo, smiselno so povezane

peš površine preko celotne Bohinjske Bistrice, zgrajen nov trg pred občinsko

stavbo,… Vse to pelje k uresničitvi končnega cilja urejenega kraja, ki je zamišljen

kot prijazna povezava mestnega središča z veliko zelenja in pridihom vaškega

okolja, prijazen vsem deležnikom v prostoru.

RIBČEV LAZ – Trško jedro, 3.mesto – KAMP DANICA – Kamp, 1.mesto – JULIANA TRAIL – Tematska pot, 2.mesto

JULIANA TRAIL

Podaljšana tudi v Brda

Pohodniško pot Juliana Trail smo letos še dodatno razširili na 20 etap

in na izdatnih 330 km. Pot poteka večinoma po robu Triglavskega

narodnega parka, z novimi etapami pa se iz Posočja razširja v slikovito

barvita vinorodna Goriška brda. Na nove štiri etape se iz Tolmina podamo

z vzponom na Kolovrat in jo prek kambreškega mahnemo na Korade

od koder se spustimo v Brda in slikovito ter utrjeno srednjeveško vasico

Šmartno. Skozi vinograde se z razglednega stolpa v Gonjačah razgledamo

po Goriških brdih in si pogled spočijemo na kulisi Julijskih Alp. Od tam nas

do Soče loči le še etapa prek Sabotina, ki nas prek ostankov 1. Svetovne

vojne poduči o Soški fronti, pogled pa nam odtava vse do Jadranskega morja.

Ravno v Brdih boste razumeli zakaj so Julijske Alpe neločljivo povezane

z Jadranskim morjem in boste vso osebnost pohodniške poti Juliana Trail

zares tudi najbolje spoznali – z vsemi njenimi obrazi.

#ifeelsLOVEnia #myway #mojaslovenija #bohinj #lakebohinj


2020 – ČRNOMELJ – Mestno jedro, 1. mesto

28

Moja dežela – lepa in gostoljubna

V razkošju naravnih

danosti in aktivnega

oddiha

Občina Črnomelj v sklopu turistične destinacije Bela

krajina obiskovalce vabi z neokrnjeno naravo, ki v sebi

nosi bogato izročilo dediščine. Na posebnem varstvenem

območju Natura 2000 se razteza skoraj polovica

destinacije, v občini pa sta tudi kar dva krajinska parka.

Poleg razkošja naravnih danosti se v razgibani Beli krajini

prepletajo užitki odlične kulinarike in vrhunskega vina. Z

veseljem pravimo, da smo dežela aktivnega, zelenega in

butičnega turizma, predvsem pa dežela srčnih ljudi.

Foto: Jan Kocjan

Največji magnet belokranjskega turizma je reka Kolpa, ki velja za

eno najčistejših, najtoplejših in najbolj neokrnjenih rek v Sloveniji.

Že od leta 2010 je nosilka prestižnega naziva evropska destinacija

odličnosti (EDEN). Krajinski park Kolpa odlikujeta nedotaknjenost in

slikovitost narave, obiskovalcem pa ponuja široko paleto nepozabnih

doživetij. Najbolj priljubljene aktivnosti so supanje, čolnarjenje in

vožnja s kanuji, kajaki ali rafti po celotnem rečnem toku. Neokrnjena

narava, mir in odlična kulinarika so prava kombinacija za zeleni oddih.

V jesenskem času lahko odkrivate romantično pokrajino vinogradov

in steljnikov in se podate na kolesarsko ali pohodniško avanturo.

Neodkriti biser črnomaljske občine je Krajinski park Lahinja,

neprecenljiv vir notranjega miru, ki na izredno majhnem območju

ponuja sožitje kulture in narave. Je park voda, v katerem najdemo

70 izvirov, kar je na kraškem območju prava redkost. Tu živi ena

najmočnejših slovenskih populacij želve sklednice, k čarobnosti

parka pa prispevajo tudi bogato rastišče najmanj enajstih različnih

orhidej, mokrišče Nerajski lugi in reka Lahinja. V informacijskem

centru, ki je urejen v 250 let stari hiši, lahko podoživite življenje naših

Foto: Tomislav Urh

Skrb za ohranjanje folklorne tradicije je v Beli krajini močno

zasidrana.

prednikov, pri čemer vas s pomočjo virtualne tehnologije popeljemo

skozi celoten park, ki ga sicer vsekakor priporočamo doživeti v živo.

Še ena posebnost občine Črnomelj je črna človeška ribica, znana tudi

kot črni močeril.

Z razvojem zelenega turističnega produkta opozarjamo na

pomembnost in redkost belokranjskega endemita. Izvir Jelševnik

je edina lokacija, kjer lahko črno človeško ribico opazujete in

preučujete v naravi. Z opazovanjem te redke živalske vrste želimo

pri obiskovalcih vzbuditi zavedanje o varovanju kraškega sveta in

življenjskega prostora črnega močerila.

Trajnostni razvoj je poslanstvo občine Črnomelj, ki jo odlikuje visoka

okoljska zavest. Dokaz, da si občina prizadeva za trajnostni razvoj

in avtentično, zeleno in izkustveno ponudbo za obiskovalca, je

znak Slovenia Green Gold, ki ga je prejela skupaj z ostalima dvema

belokranjskima občinama, Semičem in Metliko, v okviru turistične

destinacije Bela krajina.

Vabljeni, da nas obiščete! Mistična narava in pristna doživetja vas

kličejo!

Znamenita belokranjska pogača

Posebnost občine Črnomelj je črna človeška ribica, znana tudi

kot črni močeril.

Foto: Tomo Jeseničnik

Lipov list – Oktober 2020


2020 – KAMNIK – Mestno jedro, 2. mesto

Jeseni v Kamnik

Ob obisku Kamnika ne spreglejte privlačnih kamniških

biserov, kot so Velika Planina z najvišje ležečim pastirskim

naseljem v Sloveniji, Terme Snovik kot prestolnici najbližje

toplice v objemu gozdov in najlepši in največji botanični

park v Sloveniji Arboretum Volčji Potok. Obiskovalci radi

obiščejo priljubljeni Slovenia Eco resort ter Zdravilni

gaj Tunjice, si ogledajo srednjeveško mesto Kamnik s

tremi gradovi, dvema samostanoma, najlepšo, nekdaj

obrtniško ulico Šutno in obiščejo številne prireditve vse

leto. Kamnik pa je znan tudi po ohranjanju kulinaričnih

izročil prek receptov naših starih mam, ki so jih kamniški

gostinci posodobili in interpretirali na sodoben način v

knjižici receptov Okusi Kamnika. Kamnik veliko pozornost

namenja razvoju zelene, trajnostne in aktivne turistične

destinacije.

Da vaša izbira za unovčenje turističnega bona postane

vaša najlepša naložba v letu 2020.

animacijskim programom za vse generacije (vodna telovadna,

Kneipp oblivi, delavnice, slovenski večeri, zabava za otroke s palčkom

Snovičkom …).

Izkoristite turistične bone pri nas in se podajte na najvišjo

visokogorsko pašno planoto.

Velika planina se v jesenskih mesecih umiri. Macesni dobijo zlato

podobo, sončni zahodi so vse lepši, planina se obarva v jesenske

odtenke. Nihalka obratuje vse dni in vas v jesenskih mesecih, ko

je v dolini megla, popelje na Veliko planino, ki se bohoti v soncu

in ponuja številne možnosti pohodništva, kot so sprehod po učni

poti Po stopinjah pastirjev, kolesarjenje ali le oddih ob razgledih

na Kamniško-Savinjske Alpe in okusni domači kulinariki. Če si želite

doživeti jesenski oddih v naravi, s čudovitimi razgledi in na svežem

gorskem zraku, rezervirajte kočo na Veliki planini.

Jesenska doživetja v Arboretumu Volčji Potok

Velika planina v jesenski preobleki

29

Moja dežela – lepa in gostoljubna

Unovčite turistični bon v objemu gozdov Tuhinjske doline v

najvišje ležečih slovenskih termah.

Čas je za termalna doživetja v bazenih z zdravilno termalno vodo.

Skupaj bomo odkrivali Kneippovo življenjsko filozofijo zdravega

načina življenja, ki temelji na petih elementih: voda, gibanje,

prehrana, zelišča in zdrav življenjski slog. Popeljemo vas na Kneippovo

bosonogo doživetje po nagrajeni Naj tematski poti leta 2018 za

pristen stik z naravo. Okolica term ponuja številne poti, primerne za

nordijsko hojo, planinarjenje in kolesarjenje z možnostjo izposoje

koles. Aktualni jesenski paketi za brezskrbna termalna doživetja so na

voljo že od 40 EUR/osebo na dan z vključenim kopanjem in pestrim

Sprehod po parku bodo dopolnili prizori cvetočih dalij in okrasnih trav,

drevesa krošenj pa se bodo odela v pisane odtenke jeseni. Otroke v

začaranem parku kot vedno pričakujejo številna igrala in dinozavri,

ki vabijo na igro v park in jim ob odhodu prijazno mahajo v pozdrav.

Vabijo vas tudi na bučne igrarije in družinsko iskanje skritega zaklada.

Ne pozabite – Arboretum se razprostira na 85 ha, zato je tam je dovolj

prostora za preživljanje posebnega počitniškega dne v naravi.

Jesensko razvajanje v Termah Snovik

Bučne igrarije v Arboretumu Volčji Potok

Lipov list – Oktober 2020


2020 – ŠMARTNO V BRDIH – Vaško jedro, 1. mesto

30

Moja dežela – lepa in gostoljubna

Zeleni raj za ljubitelje

lepih razgledov, aktivnih

počitnic, odličnega vina

in kulinarike

Na najzahodnejšem delu Slovenije leži ena slikovitejših

pokrajin z bogatim pečatom preteklosti, posejana z vinogradi,

oljčniki in sadovnjaki. Gričevnata pokrajina v objemu

smaragdne Soče in prostrane Furlanske nižine je zgodba,

polna doživetij, spominov in radoživega druženja. Na vsakem

koraku je čutiti strast in srčnost prijaznih domačinov, Brik in

Bricev. Začutite ta utrip tudi vi!

Spoznaj pristnost Brd

Med obiskom Brd obiščite Srednjeveško vasico Šmartno z ozkimi

uličicami, značilno briško hišo ter lokalne trgovinice z izdelki briških

ustvarjalcev, ki domujejo med debelimi zidovi starodavnih kleti.

Povzpnite se na 23 m visok razgledni stolp v Gonjačah in vstopite

v srednjeveški grad Dobrovo in Vilo Vipolže, ki vas bosta za trenutek

prestavila v preteklost. Vsem, ki vas zanima zapuščina 1. sv. vojne,

priporočamo ogled kavern na Sabotinu. Ne smemo pa pozabiti na

naravni kamniti most Krčnik, edinstveni v Sloveniji, ter Kotline potoka

Kožbanjščka. Brda se lahko pohvalijo tudi z bogato sakralno dediščino.

Na vsakem briškem gričku najdemo cerkvico, ki v svojem osrčju skriva

posebne zgodbe, legende pa tudi arhitekturne posebnosti. Tako

zagotovo ne gre spregledati cerkve Sv. Križa v Kojskem ter čudovitega

Mušičevega križevega pota v cerkvici Sv. Jurija v Gradnem.

Okušaj zdrave briške dobrote

Enogastronomija ima v briški zgodbi posebno mesto: vse leto sveže

sestavine, okusna in sočna zelenjava, domače mesnine, dišeča bela

polenta, bogastvo dišavnic in divjih poganjkov, briško oljčno olje so

Piknik med oljčnimi nasadi je svojevrstno doživetje

Romantična jesen v Goriških Brdih

samo nekateri izmed poudarkov briške kuhinje. Vrhunsko briško vino,

posebno bela avtohtona sorta rebula, pa je zagotovo zgodba zase.

Ni naključje, da to vino nudijo najboljše restavracije po vsem svetu. In

prav zaradi izvrstnega vina je CNN Brda umestil med 10 vinskih regij, ki

jih je treba obiskati na svetu.

Doživi aktivno zgodbo Brd

Briško gričevje obiskovalce pričakuje z edinstveno čipko kolesarskih in

še posebno pohodniških poti. To jesen so Brda, poleg cveta Češnjevih

poti, Gradnikove učne poti, poti Alpe-Adria in pohodniške Poti

miru, postala tudi destinacija, kjer popotovanje po čudovitih biserih

družine Skupnosti Julijskih Alp sklene pohodniška pot Juliana Trail.

Če ste avanturistične narave, pa si le privoščite avanturo z džipi in se

med vinograde in sadovnjake podajte na t. i. vinski safari, doživite

piknik med oljčnimi nasadi, preizkusite zdravilne učinke čebel na

apiterapiji, se preizkusite v pripravi frtalje na kulinarični delavnici ali si

na kozmetični delavnici izdelajte naravno kozmetiko.

Doživite jesensko pravljico v Brdih!

Več informacij:

TIC Brda, Šmartno 13, 5211 Kojsko

T: 05 395 95 95 | E: tic@brda.si, | W: www.brda.si

FB: Brda | IG: goriska_brda

Lipov list – Oktober 2020


2020 – RAZGLEDNA UČNA POT DOLŽANOVA SOTESKA – Tematska pot, 1.mesto

Gorsko kraljestvo

zgodb in čudes

Tržiško je razkošje poti, kjer ostajajo brez sape pohodniki,

hribolazci, alpinisti, gorski kolesarji, taborniki, ljubitelji

adrenalina, zmajarji, padalci, turni smučarji, skakalci,

deskarji, ribiči, lovci, a tudi zgodovinarji, geologi, pesniki

in ljubitelji vsega lepega.

Pod okriljem najdaljše slovenske gore

Planinec, pohodnik ali prosti plezalec – užitkov in čudovitih

razgledov je za vse dovolj. Tržiško je planinski raj vse leto. Kdor

hoče gristi kolena, mu je poklonjeno 150 kilometrov markiranih

poti – in nešteto drugih, vseh mogočih zahtevnosti, vse do vrhov

dvatisočakov.

Turističnopromocijski in informacijski center Tržič

Trg svobode 18, 4290 Tržič

T: 04 597 15 24 M: 051 627 057

informacije@trzic.si, www.visit-trzic.com

Po planinah pod Košuto

31

Moja dežela – lepa in gostoljubna

Družinsko pedaliranje ali skok z obratom?

Tržič je kolesarski raj! Izbirate lahko med več kot 30 trasiranimi

kolesarskimi potmi z GPS-sledmi, ki vas peljejo čez drn in strn,

skozi gozdove in travnike, mimo gorskih zaselkov in po pobočjih

gora. Bi radi razgibali družino ali ste v družbi izkušenih dirkačev

po strminah? Vam kolo omogoča letenje po zraku z obrati? V

Tržiču imamo vse, kar si poželi kolesarsko srce!

Tržiška geozakladnica

Naravni spomenik Dovžanova soteska, ki leži v osrednjem

delu Karavank, naše najdaljše gorske verige, je geološko eno

najzanimivejših območij v Sloveniji. Gorska reka Tržiška Bistrica

je, ko je vrezovala svojo strugo v pestro kamnito skladovnico,

odkrila najpopolnejše zaporedje kamnin iz obdobja mlajšega

paleozoika, starih med 300 in 260 milijoni let. Kamninske plasti

tega zaporedja si lahko predstavljamo kot liste debele knjige, v

kateri je zapisana čudovita zgodba o nenavadnih živih bitjih in

spreminjanju okolij v daljni geološki preteklosti.

Zmajevo mesto podjetnih in spretnih

Vse se je začelo z zmajem. Zaredil se je globoko v gori Košuta. Ko

je zrastel v ogromno zverino, je to razklalo goro na dvoje. Sprožil

se je bobneč plaz skal, ki je zasul naselbino pod goro. Da bi se

rešili, so prebivalci stekli v dolino. Čez čas jim je zmanjkalo sape

in so se ustavili. Tam je zrastel današnji Tržič. Ker je bilo tu še od

starorimskih časov veliko prometa, so se Tržičani razvili v odlične

in zelo podjetne železarje, kolarje, tekstilce, usnjarje in predvsem

čevljarje. O tem pričajo tudi bogate zbirke v Tržiškem muzeju.

Iz tržiških piskrov

Pri tržiških gostincih lahko poskusite nekaj izbranih tradicionalnih

jedi, ki jih na sodoben način pripravljajo posebej za vas. Na

planšarijah pa v poletnih mesecih ponujajo predvsem mlečne

jedi. Kislo mleko v kombinaciji z različnimi žganci, masovnik in

štruklji so jedi, ki bodo poskrbele za razvajanje vaših brbončic. Na

Tržiškem pa smo ponosni tudi na prvo slovensko ekološko pivo,

prvinska žganja in nepozabne sladice.

Malica z razgledom na planini Korošica

Foto: Jošt Gantar

Kolesarjenje v Dovžanovi soteski

Lipov list – Oktober 2020


32

Fokus

Pred upravo

Letos praznujemo 200 let Zdraviliškega parka Dobrna

V zelenem raju pod Paškim

Kozjakom

»Ko pomislimo na Dobrno, se najprej spomnimo na terme, na termalno vodo. Takoj za tem pomislimo na

čudovit park, na katerega smo zelo ponosni,« nam je v Zdraviliškem parku Dobrna povedala predsednica

turističnega društva in dolgoletna turistična delavka Marija Deu Vrečer. »Park z veseljem obiskujemo ter ga

predstavljamo obiskovalcem,« je še dodala. Letos Dobrna obeležuje dvestoto obletnico njegovega nastanka.

»Park med drugim bogati aleja dreves divjega kostanja, ki je bila v

zadnjem času obnovljena,« je ponosna Dobrnčanka. Pred dvesto leti

jo je zasadil grof, tedanji lastnik term, ki jih je tako želel povezati s

središčem kraja. Zanimivo je, da pravijo domačini Zdraviliškemu delu

Dobrne še dandanes 'toplice'. V aleji je tudi nekaj lipovih dreves ter

od letos nekaj novih kostanjev, in to rumenocvetnih. Ti naj bi se bolje

odzvali na bolezen, ki ogroža druge kostanje.

Gosposka hiša in vila na Trati

Tudi redka drevesa

Ostali deli parka so nekoliko mlajši od aleje. Zdraviliški park bogati

veliko različnih, tudi redkejših drevesnih vrst. Med njimi so na primer

sekvoja, ginko, veliki klek, stebrasti gaber, platana, beli topol,

rdečelistna bukev, tisa, pušpan v drevesni obliki ... Vseh skupaj je

oseminštirideset. Nekatera drevesa so zelo stara. Sekvoja pri Vili

Higiea je bila na primer posajena že davnega leta 1848. »Imamo tudi

skupino lip in kostanjev, ki so jo stari vrtnarji imenovali kar katedrala,«

je razlagala Deu Vrečerjeva. »Park ni toliko bogat po gredicah, kot je

na primer Mozirski gaj, saj te v naš park ne sodijo,« je dodala. Za

Dobrno pa so drevesa na splošno velikega pomena, saj je

poimenovana po hrastu dobu. Tega v zdraviliškem parku zelo dolgo

ni bilo, zato ga je leta 1982 na lastno pobudo posadil gozdarski

inženir iz Slovenske Bistrice. Dobova lista sta upodobljena tudi v

dobrnskem občinskem grbu.

Deu Vrečerjeva je spomnila na nekdanje anketiranje zdraviliških

gostov, ki so jih vprašali, kaj najprej obiščejo na Dobrni. »Kar 90

odstotkov jih je napisalo, da gredo najprej v park,« je povedala. Ta je

prav tako priljubljen med domačini, še posebej odkar je v njem

medgeneracijska točka. Na balinišču se srečujejo predvsem

upokojenci, poleti je na igrišču veliko tenisačev, park je izhodiščna

točka pohodnikov, blizu je trim steza ... Prihajajo – oziroma se

pripeljejo pa tudi nezaželeni obiskovalci, mopedisti.

Lipov list - Oktober 2020


Varovani park

Zdravilišče Dobrna je zaščiteno kot kulturni spomenik lokalnega

pomena. »Znotraj območja še posebej varujemo zdraviliški park in

posamezne stavbe, prepoznane zaradi svojih arhitekturnih

posebnosti,« poudarja odgovorna konservatorka Zdraviliškega

parka Andreja Mihelčič Koželj, ki dela v celjski območni enoti

zavoda za varstvo kulturne dediščine.

»Od prve polovice 19. stoletja naprej skozi stare vedute in upodobitve

sledimo razvoju zdraviliškega parka. Upodobitev iz stare Kaiserjeve

suite in tudi Franciskejski kataster – oboje iz leta 1825 – nam na

ravnici ob potoku Dobrnica predstavita razvejane in dolge

sprehajalne aleje, parkovne poti, obdane z drevoredi,« dodaja

Mihelčič Koželjeva. Sredi 19. stoletja, po novem vzponu dobrnskega

zdravilišča, so se lastniki spet posvetili urejanju zdraviliškega parka. V

njem je bilo živahno. »Park je bil središče družabnega življenja, v

prijetni senci parkovnih dreves so se obiskovalci sprehajali in v

kavarni Mlečna Marjanca pili kozjo in kravjo sirotko, kavo, tudi vročo

čokolado,« omenja konservatorka. Poudarja, da je Zdraviliški park

Dobrna najbolje ohranjeni zdraviliški park v Sloveniji.

Park bo preživel

V zdraviliškem parku je narava v zadnjem obdobju večkrat pokazala

svojo rušilno moč. Pred šestimi leti ga je uničeval žled, pred tremi leti

vetrolom in snegolom ter lani hudo poletno neurje. Občina Dobrna

je zadnja tri leta izvedla tri večje in več manjših projektov obnove in

revitalizacije parka.

»Najprej smo opravili večja arboristična dela na drevnini, tako da

smo s pomočjo alpinistov povezali vrhe in veje večjih dreves, da bi

jih zavarovali proti lomu. Obrezali smo suhe in odvečne veje, podrli

oslabela in suha drevesa, frezali štore ter posadili nova drevesa,« je

povedala Urška Vedenik iz Občine Dobrna. Tako so podaljšali

življenjsko dobo večine dreves v parku. Dela so bila opravljena po

načrtih pooblaščenih arboristov in celjske območne enote zavoda

za varstvo kulturne dediščine. Sledila je prenova javne razsvetljave

ter celotne urbane opreme parka, kar je zdaj v duhu starih časov. V

tem duhu je bila obnovljena tudi osrednja sprehajalna pot, ki je

znova peščena. Starinsko podobo so dobili tudi mostički, ki so bili

dotrajani in neprimerni. Že leta 2018 je občina v okviru projekta LAS

postavila medgeneracijsko točko. »Veseli smo, da je zaživela, saj je

dobro obiskana. Obiskujejo jo občani različnih generacij in skupin, ki

jim je namenjena,« je povedal župan Martin Brecl. Prav tako je bil

postavljen infomat za informiranje ranljivih skupin. Prilagojen je

uporabnikom na invalidskih vozičkih.

Občina je v zdraviliški park vložila vsega skupaj okoli 250 tisoč evrov,

od česar je precejšen del sredstev iz državnega proračuna,

Evropskega sklada za regionalni razvoj in sredstev 23. člena Zakona

o financiranju občin. Vlaganja so bili nujna, sredstva se 'vračajo' z

zadovoljnimi obiskovalci. »Zaradi raznolikega rastja ponuja park

obiskovalcu v vsakem letnem času izjemna doživetja. Poleti nas

navdušuje z naravno svežino in hladom, spomladi in jeseni nas

popelje v mavrični svet barv. Ravnodušne nas ne pusti niti zimska

idila mogočnih dreves ter različnih kotičkov,« je dodal župan ter

spomnil tudi na divje živali, ki jih je mogoče srečati v tem parku.

Zaradi občinskih vlaganj bo ta izjemni park, ki je bil ogrožen, preživel.

Njegov dvestoti jubilej je nameravala Dobrna počastiti junija z

velikim koncertom, ki pa je zaradi nevarnosti širjenja koronavirusa

odpadel. »Zaradi velikih tveganj in omejitev v turizmu večjih

dogodkov trenutno ne načrtujemo,« je še povedal župan.

Avtor: Branko Jeranko NT/RC Celje

Foto: SHERPA in Muzej novejše zgodovine Celje (zbirka Pelikan)

33

Fokus

Lipov list - Oktober 2020


34

Fokus

Vsa leta smo skrbeli za pomladni Cvetlični sejem in jih navduševali nad nakupovanjem cvetja. Gospodinjstvom smo rožice tudi podarili.

Turistično društvo Dobrna

Turistično društvo Dobrna

praznuje 65 let

V naših krajih so redka društva, ki se lahko pohvalijo s 65-letnim

neprekinjenim delovanjem, z izjemo nekaterih gasilskih in kulturnih.

Turistično društvo Dobrna je bilo uradno ustanovljeno leta 1955,

čeprav je pred vojno verjetno delovalo še kakšno društvo, povezano s

turističnim društvom Celje, ki je skrbelo za urejanje okolice.

Društvo je bilo ustanovljeno na pobudo tedanjega vodstva zdravilišča,

da bi bolj povezali zdravilišče in kraj, zlasti pa domačine spodbudili k

skrbi za urejeno okolico ter gostoljubnosti do obiskovalcev, ki so v te

čudovite kraje radi zahajali na sprehode. Nenapisano pravilo je bilo, da

so bili sodelavci zdravilišča, ki so živeli na Dobrni, tudi člani društva.

Društvo je bilo aktivno vse leto. V obdobju, ko je bilo veliko

sobodajalcev – zdravilišče od leta 1979 pa vse do izgradnje Hotela Vita

ni imelo dovolj kapacitet glede na povpraševanje –, je društvo celo

zaposlovalo tajnico, ki je skrbela predvsem za oddajanje sob in dajanje

informacij. Pri sobodajalcih je bilo ustvarjenih do 13.000 prenočitev.

Dejavnost društva se je skozi leta spreminjala, najbolj prepoznavni pa

smo postali po dolgoletni prireditvi 'Noč pod kostanji', ki je na vrhuncu

pritegnila tudi več kot 10.000 obiskovalcev.

Ena od naših prednostnih nalog je bila vedno spodbujati domačine k

urejanju okolice, zato smo vsa leta skrbeli tudi za pomladni Cvetlični

sejem in jih navduševali nad nakupovanjem cvetja. Gospodinjstvom

smo rožice tudi podarili.

Trenutno je društvo razdeljeno na sekcije, ki so zelo aktivne. Pohvalimo

se lahko s sekcijo Ljudskih pevk, ki je bila v okviru društva ustanovljena

leta 2005, sedaj pa skupaj z aktivom kmečkih žena in deklet deluje v

samostojnem društvu.

Rožice, vinograd, jaslice in butare

Leta 2013 smo ustanovili sekcijo vinogradnikov, na katere smo zelo

ponosni. Že res, da v Dobrni ni veliko kmetijskih površin, zasajenih z

vinsko trto, je pa ogromno posameznikov, ki so čutili potrebo po

novem znanju, druženju, skupni promociji in sodelovanju na

prireditvah. V tej sekciji trenutno deluje 42 članov, ki skrbijo za

izobraževanje, ocenjevanje vina, organizirajo oglede dobrih praks,

skrbijo pa tudi za trto potomko, najstarejšo trto z Lenta v Mariboru, ki

smo jo v Dobrni zasadili leta 2015.

'Naše vino' je plod dobrega sodelovanja vinogradnikov, saj ob trgatvi

pri stari trti podarijo 10 do 15 kg grozdja, iz katerega nastane 'naše

vino', ki je z lepo etiketo in podprto z zgodbo o vinogradništvu Dobrne

odlično simbolno darilo tako za predstavnike občine kot posameznike.

Imamo tudi svojo komisijo za okolje, ki je prisotna tako v Dobrni kot

okolici in ocenjuje lepo urejene domove, kmetije, ohranjanje kulturne

dediščine, javne površine. Če je to treba, seveda opozarja tudi na

zanemarjenost, predvsem na javnih površinah, in poskuša spodbujati

k praksam za boljšo urejenost turistične Dobrne.

Naša posebnost so 'Fantje iz Zavrha', ki so se samostojno organizirali

pred 25 leti, ko so v središču Dobrne postavili velik adventni venec.

Istega leta so na Cvetno nedeljo ustvarili najdaljšo butaro, s katero so

okrasili stopnišče, ki vodi do župnijske cerkve. Po njihovi zaslugi smo

tako dobili novo prireditev z imenom Praznična Dobrna, po zaslugi

katere že peto leto zapored v okolici cerkve stojijo velike jaslice,

stopnišče pa je okrašeno z novoletnimi jelkami, za kar poskrbijo

posamezna društva, šola in vrtec. Ob druženju, ki ga prirejamo člani

Lipov list - Oktober 2020


turističnega društva v času božično-novoletnih praznikov, je tako na

Dobrni precej bolj prijetno. Lani smo v jami Bierkeller prvič pripravili

tudi žive jaslice in obisk je bil presenetljivo dober. Praznična Dobrna je

naša najdaljša prireditev, saj z njo pričnemo s prvo adventno nedeljo

in končamo po novoletnih praznikih. Vrstijo se razstave, koncerti itd.

Stara kolesa za vsak poklic

Pred dvema letoma smo ustanovili sekcijo starodobnikov, saj imamo

na Dobrni veliko zbirateljev starin, predvsem stare obrti in tehnične

dediščine. Ponosno smo na 'Kozolec – hišni muzej Jožeta Polenika', v

katerem si je mogoče ogledati zbirko 13.000 eksponatov, ki so v tri

nadstropja starega kozolca postavljeni glede na obrt in poklic. V njem

se lahko obiskovalci tudi okrepčajo.

Na robu Občine Dobrne imamo zbiratelja starih koles. Pri njem je na

ogled več kot 80 koles, ki so jih nekoč uporabljali tudi za poklice, kot so

poštar, gasilec, vojak, šivilja, trgovec, in še bi lahko naštevali, a vas raje

povabimo, da ga obiščite. Lahko boste občudovali stara kolesa ter si

ogledali najstarejše sablje, motorje, avtomobile. Zbral jih je Peter Habe,

ki je omenjen na Škratovi učni poti, ki jo je postavilo turistično društvo

Vinska gora.

V turističnem društvu Dobrna skrbimo za promocijo turistične

Dobrne, zato smo ob dvestotem jubileju zasaditve aleje v parku

Dobrna izdali tudi spominske razglednice. Občina Dobrna in Zavod za

turizem šport in kulturo sta nam kot partnerju pri razpisu dodelila tudi

manjšo informativno pisarno v paviljonu ob občinski stavbi. Tam

redno, že osmo leto, kot prostovoljci dežuramo med tednom, pa tudi

ob sobotah. V poletnih mesecih tam dežura naša prostovoljka –

študentka, ki je naša aktivna članica. Med drugim skrbi tudi za našo

spletno stran in o naši dejavnosti informira člane.

Glavne prireditve

Nikakor ne gre prezreti prireditev, ki smo jih pripravili v zadnjih petih

letih. To so: Pomladna nedelja, ko podelimo priznanja za okolje, za

najboljše salame, razdelimo pa tudi zlato, srebrno in kristalno priznanje

za najboljša vina. Na zaključni prireditvi se poveselimo ob kulturnem

programu in poskusimo vse, kar je najboljšega iz Dobrne. V ta namen

smo izdelali tudi znak Dobra Dobrna.

Poletna nedelja je namenjena predvsem gostom in obiskovalcem

Dobrne. Tudi na tej prireditvi predstavimo dejavnosti našega društva,

k sodelovanju povabimo našo godbo, domače ansamble ter folklorne

in pevske skupine, ki jih na Dobrni ne manjka.

Pred leti smo izvedli uspešno Anino nedeljo, pohod po Anini poti, ki

smo jo z leti preimenovali v Pohod med vinogradi, saj so vlogo

gostiteljev prevzeli vinogradniki.

Na Pomladno nedeljo podelimo priznanja za okolje, za

najboljše salame, razdelimo pa tudi zlato, srebrno in kristalno

priznanje za najboljša vina.

Tradicionalna Mlinarjeva nedelja v Dolini mlinov je nastala na pobudo

kulturnega društva Dobrna, ki je k sodelovanju povabilo ostala

društva. Turistično društvo Dobrna je bilo tudi pri tej prireditvi do

nedavnega zelo aktivno. Skupaj z turističnim društvo Vinska gora smo

pripravili Mlinarsko nedeljo – srečanje soseske, po zaslugi katere je prvi

vikend v septembru v Dolini mlinov zelo živahno.

Jeseni s krstom vina in degustacijo vina sodelujemo na tradicionalnem

Martinovem sejmu, ki ga v Termah pripravijo skupaj z Zavodom za

turizem šport in kulturo.

Kako naprej?

Naša društvo ima 250 članov, ki so se nam pridružili zaradi pripadnosti

kraju, najbolj aktivnih jih je okoli 30, pretežno upokojencev. Na pomoč

nam večkrat priskočijo tudi člani, ki zaradi svojih obveznosti sicer ne

morejo vedno sodelovati. Letno naredimo približno 3800 prostovoljnih

ur. Finančno nam v veliki meri pomaga Občina Dobrna, s prodajo

spominkov, predvsem spominskih majic ob dvestoletnici parka pa

pridobivamo tudi lastna sredstva. Vedno pa smo veseli tudi sredstev, ki

jih Turistična zveza Slovenije podeli na razpisu za prireditve. Vedno se

potrudimo pripraviti zanimive prireditve tako za domačine kot tudi

obiskovalce – goste term.

V letošnjem letu smo bili pretežno v 'mirovanju', saj prireditev nismo

mogli izpeljati zaradi epidemije covida-19. Vseeno smo obiskovali

informacijsko pisarno, sodelovali z lokalnimi mediji, RTV Sloveniji pa

smo pomagali pri pripravi oddaje Na vrtu, ki je bila posvečena parku

Dobrna. Močno upamo, da bomo lahko že v kratkem obnovili vse

dejavnosti društva, sicer obstaja nevarnost, da bo bodo zamrle, interes

za vodenje društva pa splahnel.

Besedilo in fotografije: Marija Deu Vrečer

35

Fokus

Poletna nedelja je namenjena predvsem gostom in obiskovalcem Dobrne. Tudi na tej prireditvi predstavimo dejavnosti našega društva.

Lipov list - Oktober 2020


36

Slovenska dediščina

V Ivenci pri Vojniku se je ohranila kovaška obrt, ki jo že vrsto let

neguje 67-letni Jože Ribič

Kovaštvo je bilo že tisočletja pomembna obrtna panoga, ki je

doživela razcvet v srednjem veku.

»Kovača bom vzela, bom

vedno vesela ...«

V začetku septembra smo v Ivenci pri Vojniku odprli kovačnico in zbirko kmečkega orodja. Lastnika Jože

in Ivana Ribič sta že nekaj let člana Turistično-kulturnega društva Globoče in vrsto let zbirata staro kmečko

orodje, Jože pa je pa kovač že vse življenje in velik ljubitelj starodobnih avtomobilov, motorjev in koles.

Kovaštvo je bilo že tisočletja pomembna obrtna panoga, ki je doživela

razcvet v srednjem veku. Vsak večji kraj je imel vsaj enega ali več

kovačev, ki so izdelovali kmečko orodje in najrazličnejše kovane

izdelke, od žebljev, podkev itd. do kovanih delov na kmečkih vozovih.

Žal je kovaštvo v drugi polovici 20. stoletja začelo izumirati, kovačnice

so tu in tam ostale le še kot spomin na nekdaj pomembno obrt. Če je

nekdaj veljal verz: »Kovača bom vzela, bom vedno vesela …«, pa žal to

danes ne velja več. Za to je kriva ponudba cenenih kovanih izdelkov v

trgovskih centrih, ki je izrinila nekdaj pomembno kovaško obrt.

Kovačnica 'pr' Pepiju' in zbirka kmečkega orodja

V Ivenci pri Vojniku pa se je vendarle ohranila kovaška obrt, ki jo že

vrsto let neguje 67-letni Jože Ribič. Kot osnovnošolec je z očetom

obiskal kovača v sosednji vasi in se že takrat navdušil nad kovaško

obrtjo, ki ga spremlja še danes. Ob hiši v Ivenci pri Vojniku si je že

pred več kot dvajsetimi leti postavil kovačnico in je po odhodu v

pokoj leta 2010 nadaljeval kovaške veščine v lastni kovačnici. Zaradi

bogatih izkušenj, ki si jih je pridobil v času redne zaposlitve, in

pomankanja kovačev je danes nepogrešljiv kovaški mojster, iskan v

bližnji in daljni okolici.

V zadnjem času pa se je kovaški dejavnosti pridružila še bogata

zbirka kmečkega orodja, ki je postavljena v prostoru ob vhodu v

kovačnico. Gre za več kot dvesto različnih predmetov in skupin

Vsak večji kraj je imel vsaj enega ali več kovačev, ki so izdelovali

kmečko orodje in najrazličnejše kovane izdelke, od žebljev,

podkev itd. do kovanih delov na kmečkih vozovih.

orodij, ki jih je konec lanskega leta popisala, fotodokumentirala in

uredila dipl. etnologinja in kult. antropologinja Karmen Križnik.

Predlog interpretacije zbirke je naredila interpretatorka kulturne

dediščine Janja Sivec. Nastala je torej strokovno urejena zbirka

kmečkega orodja in kovačnica, ki bo obogatila turistično ponudbo v

občini Vojnik.

Besedilo: Jože Žlaus

Foto: Matjaž Jambriško

Potujoča razstava: Razvoj kolesa kot prevoznega sredstva na Slovenskem

Kolesarjenje je vsako leto bolj priljubljena oblika rekreacije, hkrati pa se

razvija tudi uporaba koles kot prevoznega sredstva, ki se jo spodbuja

tudi v okviru trajnostne mobilnosti. Kolesa so skozi zgodovino doživela

velik razvoj, vse od tekalnega stroja, ki ga je leta 1817 patentiral nemški

gozdar, do današnjih električnih koles, po katerih je vse več

povpraševanja.

Na območju LAS loškega pogorja si je mogoče še deset dni ogledati

potujočo razstavo Razvoj kolesa kot prevoznega sredstva na

Slovenskem. Pripravili so jo v sodelovanju s Tehniškim muzejem

Slovenije, in sicer na podlagi študije razvoja kolesa na Slovenskem, ki

je bila izdelana v okviru projekta E-nostavno na kolo. Izsledki raziskave

so predstavljeni na petih panojih, ki sestavljajo potujočo razstavo.

Tistim, ki si bodo predstavo ogledali, pa bo na voljo tudi brošura, ki

podrobneje predstavlja temo.

Če vas zanima, kako so se kolesa skozi čas prilagajala naši uporabi in

katere izume je bilo treba razviti, da so postala enostavna za vsakdanjo

uporabo, vabljeni k ogledu razstave:

• v Občini Gorenja vas – Poljane, 8. 10. do 15. 10. 2020,

• v Sokolskem domu Škofja Loka, 16. 10. do 23. 10. 2020.

Lipov list - Oktober 2020


37

Foto: Arhiv TZS

'Žlahtna izabela', kremni med z liofiliziranim grozdjem

sorte izabela, ki ga izdeluje podjetje Mr.Bee Nike Poslek iz

Slovenske Bistrice.

Med desetimi najboljšimi v

Evropi trije iz Slovenije

Foto: Arhiv TZS

Drugi spominek, ki se je uvrstil med 10 najboljših v Evropi, je

'Lešnikovo maslo', ki ga izdelujejo na kmetiji Košec na Ločici

ob Savinji

Kulinarični kotiček

Mednarodni Inštitut za gastronomijo, kulturo,

umetnost in turizem (v nadaljevanju IGCAT) s

sedežem v Barceloni je tudi nosilec in koordinator

mednarodne mreže Evropske regije gastronomije

(v nadaljevanju ERG), katere stalna članica bo

postala leta 2021 tudi Slovenija. Sredi septembra

je IGCAT izvedel pomembno tekmovanje, ki je

zaradi covida-19 potekalo po spletu. To je bilo 1.

evropsko tekmovanje gastronomskih in kulinaričnih

spominkov (1st European Food Gift Challenge).

Mednarodna strokovna žirija je zasedala v Kuopiu na

Finskem, ki je v letošnjem letu postal stalni član ERG.

Tretji spominek, ki se je uvrstil v prestižno evropsko družbo, pa

je 'Podboški cegu'

Mednarodna strokovna žirija je izbirala 10 najboljših med vsemi, ki

so jih poslale posamezne ERG. V Sloveniji so bili to spominki, ki jih

je slovenska strokovna žirija izbrala za območje Panonske (uradno

Termalno panonske) makroregije. Rad bi poudaril, da slovenski

izbor poteka že drugo leto, za njegovo organizacijo pa zelo dobro

skrbi Turistična zveza Slovenije. Žal pa izbrani spominki za Alpsko

regijo, ki so bili poslani na tekmovanje pred letom dni, niso bili

mednarodno ocenjevani, ker se je organizacija prvega tekmovanja

premaknila v letošnje leto. Letos je mednarodna žirija uvrstila med

10 najboljših gastronomskih in kulinaričnih spominkov kar tri iz

Slovenije, kar je izjemen dosežek. Najprej je to 'Žlahtna izabela',

kremni med z liofiliziranim grozdjem sorte izabela, ki ga izdeluje

podjetje Mr.Bee Nike Poslek iz Slovenske Bistrice. Pri izdelavi

spominka sodeluje tudi rokodelec Bojan Ratej, ki oblikuje estetske

pokrovčke iz lesa iz pohorskih gozdov. Izdelek je sinteza dveh

slovenskih tradicij: stoletij čebelarstva in uporabe priljubljenega in

okusnega grozdja sorte izabela v prehranski kulturi.

Drugi spominek, ki se je uvrstil med 10 najboljših v Evropi, je 'Lešnikovo

maslo', ki ga izdelujejo na kmetiji Košec na Ločici ob Savinji. Tu

pridelujejo lešnike od leta 1983. Tega leta so uredili lešnikov nasad,

prvotno za potrebe podjetja Žito Gorenjka (lešnikova čokolada),

postopoma pa so krog kupcev razširili in povečali paleto izdelkov.

Tretji spominek, ki se je uvrstil v prestižno evropsko družbo, pa je

'Podboški cegu'. Lično opremljeno opečnato ploščo iz žgane gline

je zasnovala Ivanka Černelič Jurečič v sodelovanju s Turističnim

podmladkom na Osnovni šoli v Podbočju na Dolenjskem. Temeljna

uporabnost opeke je podstavek za vroče lonce in kozice. Zato jo

imenujejo tudi 'loncenosec'. Vendar je opeka uporabna tudi kot

'nogogrelec', 'naglavopadec' (za samoobrambo!) ali 'oreholomec'

(orodje za trenje orehov). Spet se je potrdilo pravilo, da je manj več,

kar pogosto prej vidijo drugi kot mi doma!

V organizaciji IGCAT je potekalo tudi tekmovanje kratkih

gastronomskih in kulinaričnih filmov (Food Film Menu 2020). Tu je v

kategoriji Mladi prvi kuharski mojstri zasedel prvo mesto kratki film

študenta VŠHT Maribor Jureta Dretnika, ki je leta 2019 zmagal na

slovenskem tekmovanju za evropskega mladega prvega kuharskega

mojstra (European Young Chef Award), na evropskem tekmovanju v

Grčiji pa je zasedel odlično drugo mesto. Film z naslovom 'Levi

devžej' pripoveduje lirično zgodbo o 'kvočevih nudlnih', tj. koroških

testenih žepkih ali žlinkrofih, in je po mnenju mednarodne žirije

izjemno prikupna pripoved o spoštovanju prehranske dediščine ter

njenem izhodišču za pripravo sodobne jedi.

Prof. dr. Janez Bogataj

Lipov list - Oktober 2020


38

Kulinarični kotiček

Kraška gmajna v šalci

Velik napredek v

sredozemskem delu Slovenije

Turistična zveza Slovenije, partnerica projekta Evropska regija

gastronomije 2021 (ERG – European Region of Gastronomy,

Awarded 2021), je ob koncu letošnjega septembra uspešno

izvedla že tretji natečaj za izbiro kulinaričnih spominkov in

kuhinjskih pripomočkov. Tokrat je strokovna komisija ocenjevala

15 prehranskih spominkov in 12 kuhinjskih pripomočkov iz

sredozemske makroregije (sicer imenovane Mediteransko-kraška

makroregija). Odziv na natečaj je komisijo zelo prijetno presenetil,

saj je nabor izdelkov odražal veliko stopnjo napredka na

spominkarskem področju, ki je bilo še do nedavnega med najbolj

zaostalimi v Sloveniji. Prav v vseh izdelkih je komisija videla tudi

odlične tržne priložnosti. Seveda pa bodo morali nekateri avtorji

ali avtorice odpraviti nekatere pomanjkljivosti na področju

okusov, oblikovanja, embalaže, zgodb idr.

Nagrajeni kulinarični spominki

Za vsako skupino je strokovna komisija izbrala po tri izdelke in jim

podelila zlato, srebrno ali bronasto priznanje. Ta priznanja

predstavljajo tudi vstopnice do mednarodnega ocenjevanja v

okviru ERG, ki bo potekalo prihodnje leto. V skupini kulinaričnih

spominkov je zlato priznanje prejel sestavljeni izdelek Društva za

razvoj kmetijstva in turizma Planta z naslovom 'Kraška gmajna v

šalci'. Izdelek bi lahko označili za dobro premišljen in z vsem

potrebnim opremljen darilni ali spominkarski set, katerega jedro je

čaj iz lokalnih kraških rastlin. Srebrno priznanje je prejelo podjetje

Ideje, koncepti in zgodbe, Vojka Žgavec Clemenz s.p., za izjemno

okusno marmelado iz hrušk in terana z znamko ˝Mmm Beatrice˝.

Bronasto priznanje pa je komisija podelila kozarčku vložene

zelenjave, in sicer namazu jajčevcev v deviškem oljčnem olju pod

znamko 'maQfino' (ma ku fino), ki jo trži Irena Marušič s.p. Seveda

Mmmarmelada Beatrice

Kamniti pečati za piškote in kamnita žlica za med

Lipov list - Oktober 2020


39

Kulinarični kotiček

maQfino, kozarček vložene zelenjave

so tudi drugi izdelki pokazali veliko stopnjo kakovosti in predvsem

idej za kulinarične spominke. Z manjšimi dopolnitvami ali popravki,

ki jih je strokovna komisija tudi navedla, bo lahko nabor kakovostnih

izdelkov v prihodnje le še večji.

In kuhinjski pripomočki

V skupini kuhinjskih pripomočkov in kulinarične (namizne)

opreme je strokovna komisija ocenila le nekaj manj izdelkov.

Vsekakor moramo pohvaliti vse izdelovalce, da so ideje zajemali

iz lokalnega in regionalnega okolja ter uporabljali tudi tem

okoljem primerna gradiva, med katerimi je na prvem mestu prav

gotovo kraški kamen. Druga pozitivna lastnost večine izdelkov

sta bila dobro oblikovanje in oprema izdelkov z embalažami in

drugimi spremljajočimi informacijami (zgodbe, obešanke). Zlato

priznanje je prejel Luka Boltar za štiri sodobno oblikovane in

odlično opremljene izdelke iz kraškega kamna in soškega

Kamnito leseni pladenj in posodica za mast

prodnika: solnici, terilnik ali možnar in kamnit krožniček. Srebrno

priznanje je komisija dodelila Petri Piki Može iz podjetja Krealipa,

in sicer za izvirne kamnite pečate za okraševanje piškotov ter

žlico za med. Bronasto priznanje pa je prejel kamnoseški mojster

Jernej Bortolato, in sicer za kombiniran pladenj iz kamna in lesa v

leseni škatli iz orehovine in kamnito posodico. Pladenj je primeren

za rezanja kruha in raznih pogač, kot je npr. kraški 'presenc'.

Izbor najboljših kulinaričnih spominkov in kuhinjskih

pripomočkov poteka vsako leto za eno od štirih makrodestinacij

Slovenije. Prihodnje leto bo na vrsti Osrednja Slovenija z Ljubljano.

Na evropskem tekmovanju mednarodna strokovna žirija izbere

10 izdelkov, ki si s tem pridobijo pravico stalne objave na spletnih

straneh ERG in IGCAT (International Institute for Gastronomy,

Culture, Arts and Tourism), kar predstavlja tudi veliko večje

možnosti za njihovo trženje.

Prof. dr. Janez Bogataj

Izdelki iz kraškega kamna in soškega prodnika

Lipov list - Oktober 2020


40

Pod drobnogledom

Pavle Hevka, predsednik Turistične zveze Slovenije, in Karel Vernik, predsednik RTD TZS, menita, da ima hotel Jakec izjemno lokacijo

v osrčju pohorskih gozdov.

Republiški turistični drobnogled Turistične zveze Slovenije

Na najlepši strani Pohorja

Trije kralji nad Slovensko Bistrico, priljubljena izletniška in

počitniška točka, za katero nekateri menijo, da je na najlepši

strani Pohorja, je izhodišče z veliko pohodniških in kolesarskih tur

tudi v jesenskem času. To in neokrnjena narava privablja na Tri

kralje številne turiste iz vse Slovenije, o čemer se je prepričal tudi

Republiški turistični drobnogled Turistične zveze Slovenije (RTD

TZS) med nedavnim obiskom.

Označenih kolesarskih poti v kombinaciji po makadamskih in

asfaltiranih cestah z izhodiščem na Treh kraljih je kar enajst –

različnih dolžin in višinskih razlik. Ture so dolge od 18 do 83,4

kilometra, časovno pa vzamejo kolesarjem predvidoma eno do

dobre štiri ure. So pa zanimive tudi kolesarske ture, ki imajo cilj na

Treh kraljih in se začnejo v Slovenski Bistrici, Rušah ali na Oplotnici.

Pohodniških poti, ki so še bolj oblegane kot kolesarske in se

začnejo na Treh kraljih ali vodijo mimo, je kar petnajst. Poti so

dolge od 7 do dobrih 30 kilometrov; nekatere vodijo mimo

znamenitosti Pohorja, med drugim mogočne Ramšakove lipe (na

Mlinarjevi poti), muzeja NOB na Osankarici (pot do Tihega jezera),

mimo slapov Mali in Veliki Šumik, številnih potočkov in ribnikov

ter čarobnega Črnega jezera v spokojnosti pohorskih gozdov.

Kolesarske in pohodniške poti so označene z markacijami, s

preprostim posnetkom QR-kode na markaciji je na voljo posebna

mobilna aplikacija, ki je kolesarjem in pohodnikom v pomoč pri

orientaciji in vir vseh potrebnih informacij.

Aleš Juhart z ženo pri pregledni informativni turistični tabli

pred hotelom Jakec

»Okolica Treh kraljev je bogata z gobami, če je seveda prava

sezona,« pravi hotelska natakarica Gordana.

Na nadmorski višini 1181 metrov na Treh kraljih izletnike,

počitnikarje, pohodnike, kolesarje, gobarje, nabiralce gozdnih

sadežev in zdravilnih rastlin pričaka gostoljubno osebje družinam

prijaznega hotela Jakec. Ta je bil vse poletje odlično zaseden, tudi

na račun turističnih bonov. »Bone bomo sprejemali tudi v času

oktobrskih šolskih počitnic, in kar bi bilo za turizem zelo

dobrodošlo, tudi za zimske počitnice 2021, če bo vlada podaljšala

njihovo veljavnost,« pravi Aleš Juhart, direktor družinskega hotela

Jakec. Na Treh kraljih imajo v zimskem času urejeno smučišče in

proge za tek na smučeh. »Da je hotel vse leto dobro zaseden, ne

preseneča. Gostom so na voljo center sprostitve s savnami in

džakuzijem, bowling center, dvorana za namizni tenis in druge

športne aktivnosti. Kulinarična ponudba je pestra, saj spaja

mednarodno kuhinjo in tradicionalne jedi, po katerih slovi

območje Pohorja,« meni Karel Vernik, predsednik RTD TZS.

Tekst in foto: Duša Podbevšek – Bedrač

Lipov list - Oktober 2020


41

Foto: Arhiv TZS

TZS

Nagrajenke 7. tekmovanja za Mladega turističnega vodnika

Po Radovljici z mladimi

turističnimi vodniki

Že sedmo tekmovanje za mladega turističnega vodnika, ki

tradicionalno poteka pod okriljem Turistične zveze Slovenije, se

je odvilo v Radovljici in je bilo resnično izjemno. Navdušenje, s

katerim so kandidati pripovedovali zgodbe in delili svoje znanje,

je bilo na res visoki ravni. S svojimi predstavitvami so navdušili ne

le strokovno komisijo, ampak tudi naključne obiskovalce

Radovljice, ki so se, željni izvedeti več, pridružili skupini in z

zanimanjem prisluhnili njihovim zgodbam. Tekmovalke so se

seznanile tudi z aktualnim dogajanjem, zato so v svoje vodenje

vključile priporočila, kaj vse je v Radovljici mogoče početi v

prostem času.

Strokovna komisija, ki so jo sestavljali Marija Brložnik, Sašo

Gašperin in Tina Hudnik, se je prepričala, da so se vse tekmovalke

– tokrat med njimi izjemoma ni bilo moškega predstavnika – na

vodenje resnično dobro pripravile.

Bronasto značko mladi turistični vodnik je prejela Kristina Bogataj

iz Žirov, srebrno značko je dobila Ines Rupnik iz Mirne Peči, najbolj

pa nas je prepričala Manuela Potrč iz Ceršaka, ki je osvojila zlato

značko. Predsednik Turistično gostinske zbornice Slovenije

(TGZS) Fedja Pobegajlo je vsem trem izročil bon za udeležbo na

tečaju za turističnega vodnika TGZS, prvonagrajenki pa še bon za

opravljanje izpita.

S svojimi predstavitvami so navdušile tudi naključne

obiskovalce Radovljice

Foto: Arhiv TZS

Klara Otič iz Rač je osvojila četrto mesto, Blažka Štandeker iz

Zgornje Velke peto, šesto mesto pa je pripadlo Tjaši Pristovšek iz

Šmartna ob Paki. Podzemlje Pece je vsem nagrajenkam podelilo

nagradni bon za ogled podzemlja s kajakom ali kolesom.

Komu je tekmovanje namenjeno?

Tekmovanje za mladega turističnega vodnika je namenjeno

mladim od 16. do 29. leta starosti in je sestavljeno iz treh delov.

Najprej poteka na regionalni ravni, na kateri morajo kandidati in

kandidatke pripraviti seminarsko nalogo o poljubnem kraju in

obdelati vse podrobnosti, ki jih mora turistični vodnik opraviti

pred vodenjem. Za tem so mladi povabljeni k spoznavanju

določenega kraja, za katerega morajo na državni ravni pripraviti

načrt vodenja, čemur sledi dejansko vodenje.

Lipov list - Oktober 2020


42

TZS

Foto: Arhiv TZS

Tokrat med tekmovalkami izjemoma ni bilo moškega predstavnika

Za udeležence tekmovanja je Turistična zveza Slovenije že med

letom organizirala različna izobraževanja, na katerih so se

kandidati seznanili s poklicem in delom turističnega vodnika.

Dva tedna pred finalom se je komisija srečala s kandidati v

Radovljici, kjer jih je lokalni vodnik popeljal po destinaciji.

Posebno zahvalo izrekamo vsem sodelujočim kandidatom in

njihovim mentorjem za vložen trud in trdo delo, ki so ga pokazali

na tokratnem tekmovanju. Zahvala gre tudi Turistični Zvezi

Slovenije, ki že vrsto let skrbi za prihodnost turističnega vodenja,

ter Turistično gostinski zbornici Slovenije, ki jo pri tem podpira.

Tekmovanje je dokaz, da še vedno obstajajo nadobudni turistični

vodniki, kar je še posebno razveseljujoče letos, ko se turistični

sektor zaradi epidemije covida-19 sooča z ogromnimi težavami.

Komisija je imela letos težko delo, saj so se kandidatke

odlično pripravile.

Tina Hudnik, G-Guides in predsednica ocenjevalne komisije

Slovenska turistična revija Lipov list, nadaljevanje

Turističnega vestnika, izhaja 2. teden v sodem mesecu

UDK 338,34+796,5(497,12), ISSN 0352-4353

Oktober 2020

Izdaja:

Turistična zveza Slovenije

Naslov uredništva:

Turistična zveza Slovenije, Miklošičeva cesta 38/VI,

SI – 1000 Ljubljana, tel. 01/43 41 670, faks: 01/43 41 680,

info@turisticna-zveza.si, www.turisticna-zveza.si

Urednica: Polona Frelih

Lektoriranje: Mateja Blažič Zemljič

Oblikovanje: Sara Krapež

Svet revije Lipov list:

Boštjan Luštrek, Iztok Pipan, Jure Sodja, Karmen Grebenc Burger

Transakcijski račun:

SI56 03100-1000010639

Naročilo na Lipov list oddate na info@turisticna-zveza.si

Celoletna naročnina je 35,04 eur.

Lipov list - Oktober 2020


srčno predani

Najboljši ponudnik lokalnih izdelkov*

* Po tržni raziskavi Valicon 2020

Nova, ekskluzivna

linija lokalnih izdelkov

Predanost obrodi najboljše sadove. Zato vam

s ponosom predstavljamo 56 novih domačih

izdelkov iz različnih krajev po Sloveniji.

Nova linija je nastala v sodelovanju z lokalnimi

partnerji, s katerimi nas druži predanost zemlji,

domačim kmetovalcem in lokalnim okusom.

Novi izdelki pod skupno blagovno znamko bodo

obogatili našo ponudbo 1.400 vrst lokalnih

izdelkov v prodajalnah po vsej Sloveniji.

Mercator, d. d., Dunajska 107, 1000 Ljubljana


More magazines by this user
Similar magazines