Revija Lipov list, oktober 2020

6
Intervju
To je glavni cilj. Želimo obiskati restavracijo, o kateri smo ravnokar
brali, poskusiti jed, o kateri smo slišali. Takšnih popotnikov, kot
smo mi, je ogromno
Všeč mi je bil vaš članek v Washington Postu z naslovom
Najboljše v Sloveniji v enem dnevu, v katerem zapišete,
da je mogoče v Sloveniji v enem dnevu smučati in se
kopati na morju. Ste to tudi sami poskusil?
Seveda! Popolnoma izvedljivo je. Niti pretirano ni treba hiteti.
Zjutraj lahko smučaš, popoldne pa se kopaš. Celo dovolj časa
imaš, da se v Ljubljani ustaviš na kosilu. S premagovanjem razdalj
v Sloveniji ni nobenih težav, glavno vprašanje pa je, če se boš želel
kopati, saj bo morje verjetno še zelo mrzlo. Sam sem izbral Vogel
in Koper. Če bi izbral Krvavec, bi bila pot do morja še hitrejša.
Možnost je tudi Kanin, ki pa je bil zaprt, ko sem se tega lotil. Sam
sem želel, da bo morje čim toplejše, zato sem izbral Vogel, ki je
višji kot Krvavec in ima dalj časa sneg. Razdaljo od gore do morja
lahko premagaš v pičlih dveh urah.
Kako bi z eno besedo opisali Slovenijo?
Pravljica! Tako jo opisujejo tudi vsi tujci, s katerimi se pogovarjam.
Zdi se jim kot prizorišče Grimmovih pravljic
Mislite, da se bodo tuji turisti
vrnili v Slovenijo?
Ljudje komaj čakajo, kdaj bodo lahko
spet potovali. Slovenija je idealna
država za potovanja po koronavirusu,
saj nima množičnega turizma, zato je
mogoče najti kraje, kjer se ne gneteš
z drugimi turisti. To je največja
slovenska prednost.
Iz najinega pogovora sem dobila občutek, da imate zelo
radi podeželje in da se radi srečujete s tamkajšnjimi
ljudmi?
Rad poslušam zgodbe ljudi in rad se učim od njih. Navdušil me je
recimo moški iz Gorjuš nad Pokljuko, kjer je bila v času habsburške
monarhije prestolnica za izdelovanje pip, ki jim pravijo gorjuške
fajfe. Nekoč je bilo v tej mali vasi 14 družin, ki so jih delali, zdaj pa
zna to samo še en človek. Tradicija, ki je stara več sto let, bo umrla
skupaj z njim.
Želim napisati knjigo z naslovom Mojstrologija, tako da bom
vajenec raznih slovenskih mojstrov rokodelstva. Z njimi želim
preživeti vsaj en dan, da prisluhnem njihovim zgodbam in se vsaj
malo seznanim z njihovim rokodelstvom.
Zanimajo me avtohtone slovenske rokodelske tradicije, ki jim
grozi izumrtje. Obstaja moški, ki dela strehe planšarskih domov na
Veliki Planini. Nihče ne ve več, kako se to počne. Potem moški, ki
iz lesa ustvarja izrezljane svete duhove, ki visijo v domovih, ko pa
odpreš okno, pa se začnejo premikati in je videti, kot da letijo. Ali
ročno poslikana velikonočna jajčka v Beli krajini. Vse našteto me
zelo zanima, saj gre za način spoznavanja moje posvojene
domovine. Gre za nekaj edinstvenega, česar ne poznajo niti
Slovenci. V ozadju so čudovite zgodbe.
Katere tri slovenske destinacije bi predlagali turistom?
Predlagal bi, naj si prenočišče rezervirajo v Kamniku in obiščejo
Veliko Planino in Arboretum Volčji potok, ki je botanični vrt na
svetovni ravni. Ima najboljša otroška igrišča na svetu. Kamnik kot
destinacija ima vsaj tri gradove, ima pa tudi največ mikropivovarn
na glavo prebivalca ter je tudi vstopna točka v Alpe. Velika Planina
je prav tako edinstvena kot Bled. Tako pravijo vsi, ki jo obiščejo.
Imajo čisto svojo kulturo. Tujci jo vidijo kot Narnijo ali središče
Zemlje. Videti je kot prizorišče fantazijskega filma.
V knjigi Slovenologija je objavil kar 38 hudomušnih zgodb
o slovenskih navadah in običajih.
Foto: Matjaž Tančič
Noaha Charney zelo navdušuje slovensko podeželje in rad sede celo na traktor.
Lipov list - Oktober 2020