Moj kraj moj Chef - Katalog 2021
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Kazalo
ustvari svojo
pravljično vasico in
podari toplo zavetje
V Mercatorju za vsakih 10 EUR nakupa in za
vsak izdelek z oznako Pravljična vasica prejmeš
prikupne hiške in figurice, ki ti bodo pričarale
najlepše praznike. Zberi vseh štiriindvajset
elementov in skupaj s pravljično podlago,
lučkami in škatlo za shranjevanje ustvari svojo
pravljično vasico.
Več na www.mercator.si in www.pravljicna-vasica.si.
Aktivnost traja od 18. 11. do 31. 12. 2021 oz. do razdelitve vse zaloge.
Mercator, d.d., Dunajska 107, 1000 Ljubljana
Svetla gastronomska in turistična
prihodnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4
Mladi chefi gastronomske regije 2021. . . 6
.
Sodelujoče osnovne šole. . . . . . . . . . . . . . 8
Rimska broška in kmečki gurman. . . . . . . 10
AjsThin. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12
Rolmlinc. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14
Izpod kamna na kamen. . . . . . . . . . . . . . . 16
Okusi spominov. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18
Ptujski look. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20
Ognjiščna potica z Bistr'škega. . . . . . . . . 22
Kaj diši v tvojem loncu. . . . . . . . . . . . . . . 24
Moja Oplotnica, moj štru`kl. . . . . . . . . . . 26
Črna luknja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28
Slastni kruhki. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30
Podbreška potica je naša kraljica. . . . . . 32
Na Sovodnju že diši, po ocvirkovci. . . . . . 34
Ribšteta. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36
Zelenček. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38
Ooo, ti moja Goričanka. . . . . . . . . . . . . . . 40
Zrno do zrna … vipavska pogača. . . . . . . . 42
Gurmanska podeželska doživetja . . . . . 44
Güjžina pod senikom. . . . . . . . . . . . . . . . . 46
Joušof želod. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48
Sodelujoče srednje šole. . . . . . . . . . . . . . . 50
Ptujski grižljajček. . . . . . . . . . . . . . . . . . 52
Čutna kulinarična izkušnja z lesniko. . . . 54
Mafini s kranjsko klobaso. . . . . . . . . . . . . 56
Meringe ljubezni. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58
Koprska štorja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60
Tbox, hrana in teran z roko v roki. . . . . . . 62
Krškopoljc v objemu posavske frankinje. 64
Potanc z Raško č'bulo. . . . . . . . . . . . . . . . 66
Večerja gospoda Kopuna. . . . . . . . . . . . . 68
Kuhinja moga kraja. . . . . . . . . . . . . . . . . 70
Okrugla fantazija. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72
Slavonski salenjaci . . . . . . . . . . . . . . . . . 74
Presnac. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76
Chef Romeo – torta od skute i smokava.. 78
Sodelujoče šole Zlata kuhalnica. . . . . . . . . 81
Pirina rižota z rakci in jurčki
Sestavljena solata. . . . . . . . . . . . . . . 82
Ješprenova rižota po šavrinsko
Sestavljena solata. . . . . . . . . . . . . . . 84
Ješprenova rižota s piščancem in zelenjavo
Sestavljena solata. . . . . . . . . . . . . . . 86
Ples pirine rižote s piščancem in zelenjavo
Solatna rapsodija s sezamovim
posipom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88
Ješprenova rižota z račjimi prsi, zelenjavo
in jabolkom
Sestavljena solata. . . . . . . . . . . . . . . 90
Ješprenova rižota s piščančjim mesom,
šampinjoni, zelenjavo in sirom
Sestavljena solata. . . . . . . . . . . . . . . 92
Ješprenova rižota po križevsko
Mavrična solata. . . . . . . . . . . . . . . . . 94
Ričota s piščančjim mesom in zelenjavo
Sestavljena solata. . . . . . . . . . . . . . . 96
Ješprenova rižota z gobicami, slanino
in piščančjim mesom
Sestavljena solata s prelivom
iz medu in gorčice. . . . . . . . . . . . . . . . 98
Svetla gastronomska in
turistična prihodnost
Katalog letošnjih najboljših projektov, in sicer Turizmu pomaga lastna glava in Več znanja za
več turizma, ki ga že vrsto let pripravlja Turistična zveza Slovenije, je zbornik vaših najboljših in
najpristnejših turističnih produktov, ki ste jih vi, mladi po letih in srcih, s podporo svojih mentorjev
pripravili v tem, za vas izjemno zahtevnem letu, v katerem vam zaradi predolge epidemije ni
bilo dovoljeno razpreti svojih kril in poleteli proti soncu. Ste se pa zato toliko bolj izkazali s prikazi
produktov izjemne turistične ponudbe, pri katerih ste poleteli na krilih svoje mladostne domišljije,
ki še ni vpeta v vsakodnevno rutino nas, odraslih.
Letošnja tema, ki je v veliki meri zaobjela vso slovensko kulinariko – pa tudi kulinariko
sosednjih držav –, je bila Moj kraj – moj chef. Zato je bila samoumevna vključitev državnega
tekmovanja za Zlato kuhalnico v celotno predstavitev vašega truda in predanosti.
Med pomembnimi nalogami Turistične zveze Slovenije, pravzaprav kar njeno plemenito
poslanstvo, je tudi vzgoja slovenske mladine za najraznovrstnejša dela v turizmu, ki že danes
predstavljajo velik delež možnosti za zaposlitve in lahko nudijo podlago za ustvarjalno, predano
in zagotovljeno delo naslednjih generacij.
Letos smo bili prisiljeni vse projekte, ki so namenjeni vam, mladim, pripraviti v hibridni obliki,
malce v živo in malce prek svetovnega spleta, pa vendar lahko zatrdim, da ste svoj delež pri
izvedbi prav vseh projektov opravili brezhibno, z odliko in še večjo ustvarjalno žilico.
Letošnji, že 35. festival Turizmu pomaga lastna glava, na katerem je sodelovalo 63
slovenskih osnovnih šol, je z izvedbo spletnih tržnic pokazal prav tisto, kar nas je prepričalo
in razveselilo: vašo iznajdljivost, prilagodljivost in ustvarjalnost, ki so kar prekipevale pri
predstavitvah vaših turističnih produktov in kulinaričnih dobrot. Ker sem tudi sam pravi gurman,
sem bil nad vsem prikazanim navdušen, pa čeprav je bilo predstavljeno le prek spleta.
S seminarskimi nalogami, ki ste jih pripravili osnovnošolke in osnovnošolci, ste na zelo
plemenit in izbran način predstavili starodavne tradicionalne jedi, značilne za prostor, na katerem
živi in biva naš narod že stoletja, z njim pa obstaja tudi njegova kulinarična zapuščina, ki ste
ji znali vdahniti sodoben okus in aromo, predvsem pa videz s pridihom današnjega časa.
Preizkusili ste se prav v vsem, od že skoraj pozabljenih kmečkih in meščanskih jedi, skritih zelišč
in začimb, pa vse do slaščičarskih mojstrovin, ob katerih bi si vsakdo obliznil prste. Organizirali
ste celo prave kulinarične pohode po svojih krajih in odkrivali skrivnosti najboljših kuharic – vaših
mam in babic.
Tudi 18. mednarodni festival Več znanja za več turizma, na katerem se je predstavilo 24
ekip iz 21 srednjih in višjih šol iz Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine, je dokaz, da se
mladi znajo in želijo izkazati s svojimi prispevki, ki kar pogosto zasenčijo prispevke odraslih, tako
pri izražanju inovativnih pristopov kot tudi trženju novih turističnih produktov in kulinaričnih
presežkov prek novih poti svetovnega medmrežja.
Srednješolci in višješolci ste zagrizli v kulinarične skrivnosti kar vseh sodelujočih držav. Na
festivalu ste namreč sodelovali dijaki in dijakinje s Srednješolskega centra Peter Kočić iz Zvornika
v Bosni in Hercegovini ter Gostinsko-turistične šole v Osijeku in Gostinske in Hotelirskoturistične
šole iz Opatije, obe iz Hrvaške. Tradicionalne kuhinje Slovenije, Hrvaške ter Republike
Srbske iz Bosne in Hercegovine so se spogledovale in ustvarjale celo mavrico okusov, ob katerih
so odraščali vaši predniki in ob katerih odraščate tudi vi. Čeprav le prek promocijskih spotov, ki
ste jih ustvarili in predstavili na spletnih straneh Turistične zveze Slovenije, ste z njimi dosegli, da
bi marsikdo ob ogledu najraje zagrizel v spot.
Glasovanje, ki je potekalo ves čas projekta, je
pokazalo, da je največ glasov – kar 2.224 –
prejel spot z naslovom Kuhinja mojega kraja, ki
so ga izdelali dijakinje in dijaki iz Zvornika, zanj
pa prejeli tudi posebno priznanje. Čestitkam
se pridružujem tudi sam. Tako zmagovalcem
kot vsem drugim ekipam pa želim še veliko
uspeha na vaši kulinarični poti.
Ker pa se je v letošnjem letu Slovenija
predstavljala svetu kot Evropska gastronomska
regija 2021, sta imela oba navedena projekta,
namenjana mladim, močan poudarek na
kulinariki in predstavitvi tradicionalnih in
inovativnih jedi, ki ste jih s svojimi mentorji tako skrbno in predano pripravili za tekmovanja, pa
tudi redka okušanja, ki se jim nikakor nismo mogli, niti želeli izogniti. In verjemite, tisti, ki smo
imeli možnost okusiti vaše dobrote, smo uživali v prav vsakem grižljajčku. Tematika Moj kraj –
moj chef je v celoti zaobjela bistvo letošnje predstavitve Slovenije, vi pa ste s svojimi prispevki
ustvarili dodano vrednost, ki je vredna vsega občudovanja in iskrene zahvale.
Naj se z nekaj besedami dotaknem še tekmovanja Zlata kuhalnica, ki je letos potekalo že
12. leto zapored. Letos je na tej prireditvi, posvečeni gastronomiji in gostinstvu, sodelovalo in
tekmovalo 29 šol. Ker je to tekmovanje lansko leto zaradi epidemije odpadlo, je bilo letošnje
še toliko bolj zaželeno in pričakovano. V tem katalogu so predstavljene ekipe devetih šol, ki so
na državnem tekmovanju v Postojni pripravile najbolj okusne in očesu prijetne jedi in jih tudi
postregle z umetelnimi pogrinjki.
Če se ozrem na vse tri zelo pomembne projekte Turistične zveze Slovenije v letu 2021, ki
so namenjeni vam, mladim in bodočim turističnim strokovnjakom, sem prepričan, da bo večina
mladih kuharjev, natakarjev, chefov in drugih turističnih delavcev nadaljevala pot v turizmu in
gostinstvu, ki tako zelo pogreša vrhunske in predane ustvarjalce bodoče turistične ponudbe v
Sloveniji in naših sosednjih državah.
V zadnjem obdobju je sicer veliko turističnih delavcev zapustilo to panogo, čemur so
botrovali predvsem epidemija, preobremenjenost in nenavdihujoče plačilo, prepričan pa sem, da
ste mladi sposobni vzpostaviti nove odnose in pogoje, ki vam bodo v vseh poklicih v turizmu
nudili zadovoljstvo ter omogočali ustvarjalnost in napredek pri vašem delu in v življenju na
splošno.
Vse to vam iskreno želim tudi sam. Vsem udeležencem in vsem mentorjem čestitam za vaš
prispevek k uspehu naših in vaših skupnih projektov in se vam zahvaljujem za vašo predanost.
Pavle Hevka,
predsednik Turistične zveze Slovenije
Mladi chefi
gastronomske regije 2021
Izredno ponosen in vesel sem, da smo kljub znanim
težavam skupaj izpeljali tekmovanje Moj kraj – moj chef.
Žal smo tudi v letošnji sezoni projektov Turizmu pomaga
lastna glava in Več znanja za več turizma morali sprejeti
dejstvo, da bodo potekali v spletni obliki. Seveda je to
bolje kot nič, čeprav smo vsi pogrešali tisti pravi, človeški
način, kjer vrline mladih lažje pridejo na plan. Pogrešali
smo tudi vonj in seveda okus s predstavitev in okušanja
v živo.
Prek spletne aplikacije smo tekmovanje pripravili in
izpeljali že petintridesetič. Imeli smo malo manj šol kot
običajno, a smo ne glede na to zadovoljni, saj smo člani
komisije resnično uživali ob dobrih nalogah in odličnih
nastopih. Učenci iz vse Slovenije so skupaj s svojimi
mentorji prikazali veliko zanimivega, predvsem pa
okusnega, zato izrekam pohvale vsem, ki ste se tudi letos
odločili za sodelovanje, čeprav je bilo izjemno težko.
Letošnja izvedba festivala je dokaz, da so učenci
lahko uspešni tudi v zahtevnejših pogojih, ki terjajo nekaj
več prilagodljivosti in iznajdljivosti. Edino, kar nam je kot
članom komisije povzročalo težave, so bile sline, ki so se
nam cedile ob spremljanju različnih krožnikov, izdelkov,
sladic in napitkov, ki so jih pripravljali učenci. Tekmovanje
je razkrilo, da so vsi kuharski TV-šovi v zadnjih letih
približali slovensko kuhinjo tudi najmlajšim in pokazali,
kako pomembna je v kulinariki kreativnost. Marsikdo in
marsikaj nas je presenetilo!
Med cilji festivala, ki jih vedno poudarjam in
zagovarjam, so: druženje, povezovanje, skupno
ustvarjanje, projektno delo, predstavitev turističnih
poklicev, dobro delovanje turističnih krožkov ter skrb za
naravno in kulturno dediščino.
Ko pišem o teh tekmovanjih, velja podobno za
osnovne kot srednje šole, pri katerih bi želel posebej
izpostaviti zahtevnost mentorskega dela, saj imamo
večkrat občutek, da srednješolci trpijo za pomanjkanjem
motivacije. Po drugi strani morajo to delo resnično že
samostojno obvladati. Mentorji ste tisti, ki morate znati
najti pravo mero, da projekt uspešno pripeljete do konca.
Vedno nas navduši, da gre za mednarodno
tekmovanje, ki je zaradi udeležencev iz nekdanjih bratskih
republik še toliko bolj zanimivo, bolj komunikativne dijake
pa lahko odpelje v svet novih prijateljstev in potovanj. Po
zaslugi tekmovanja želim tudi sam čimprej obiskati kraje,
kot sta Zvornik ali Vrnjačka banja.
V prvi vrsti se zahvaljujem in poklanjam učencem
osnovnih in dijakom srednjih šol ter študentom višjih
šol, ki ste pripravili odlične projekte. Seveda ne gre
brez zahvale mentorjem v šolah ter vsem ostalim, ki so
pomagali v društvih, TIC, LTO in občinah.
Se vidimo na tržnicah projekta Turizmu pomaga lastna
glava ter Več znanja za več turizma 2022!
Jure Sodja,
predsednik ocenjevalne komisije
Sodelujoče
osnovne šole
OŠ Hinka Smrekarja Ljubljana Za vsako bolezen rož'ca raste
OŠ Vodice Kmečki gurman in Rimska broška
OŠ Šmartno v Tuhinju AjsThin
OŠ Venclja Perka Domžale Le' kremšnita v lončku
OŠ Marije Vere Kamnik Kamniške kulgrajske dogodivščine
OŠ Jurija Vege Moravče Že wčash je dwabr bwo, pa tud dwajns je tko
OŠ Zadobrova Zelje with a modern twist
OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika Gostija po vrhniško
OŠ Ivana Cankarja Trbovlje Mmmm, kako diši …
OŠ Tončke Čeč Trbovlje Rolmlinc
JZ OŠ Marjana Nemca Radeče Izpod kamna na kamen
OŠ Ludvika Pliberška Maribor Borovnice kot kulinarična zgodba
Dom Antona Skale Maribor Dobrote izpod Pohorja
OŠ Miklavž na Dravskem polju Miklavški tamerli - Miklavžerli
OŠ Jakobski dol Zeliščarka Jerica in kisla žüpa
OŠ Ljudski vrt Ptuj Ptujski look
OŠ Sveti Tomaž Jurkin poljub
OŠ Hajdina Testenine s Hajdine
OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica Ognjiščna potica z Bistr'škega
2. OŠ Slovenska Bistrica Bistriški mafini - bunki
OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec Dobrote iz Starega gradu
OŠ Fram Pozdravi telo in duha
OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica,
PŠ Zgornja Ložnica Kaj diši v tvojem loncu
OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica Moja Oplotnica, moj štruk'l
OŠ Cirkovce Na pole po buop
OŠ Radlje ob Dravi Radl'ški okus
OŠ Šentjanž pri Dravogradu Štrudlanje
OŠ Črna na Koroškem Moj kraj, moja črnjanska kuhna!
OŠ Ob Dravinji Slovenske Konjice Zlata šefla konjiške kuhne
OŠ Zreče Sodobni »chefi« zreških kuhinj
OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice Črna luknja …
OŠ Dramlje Čvečki
VIZ II. OŠ Rogaška Slatina Mat' potico pečejo
OŠ Podčetrtek Okusi spominov
OŠ Polzela Diši po domačem kruhu z namazi iz lokalnih pridelkov
OŠ Mihe Pintarja Toleda Velenje Knapovske palačinke
OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad Objem gornjegrajskih okusov
OŠ Matije Čopa Kranj Sladica dr. Figa
OŠ Naklo Podbreška potica je naša kraljica
OŠ Šenčur Šenčurski krompir - gurmanski vir
OŠ Cvetka Golarja, PŠ Reteče Sladkoled
OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas,
Podružnična šola Sovodenj Na Sovodnju že diši, po ocvirkovci
OŠ Železniki, Podružnična šola Sorica Energijska ploščica in zeliščni čaj za potep
po prelepih sorških poteh
OŠ dr. Janeza Mencingerja
Bohinjska Bistrica Ribšteta
OŠ Josipa Vandota Kranjska Gora Zelenček
OŠ Križe En vonc suh'ga
OŠ Franca Lešnika Vuka Orehova vas Lešnikova energijska bombica
OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica Ooo, ti moja Goričanka
OŠ Frana Erjavca Nova Gorica FEGriN Pralin
OŠ Šturje Ajdovščina Zrno do zrna … vipavska pogača
OŠ Elvire Vatovec Prade Koper Polentna
OŠ Antona Šibelja Stjenka Komen S cajno na gmajno
OŠ Antona Globočnika Postojna Postoj! (na), pojej kej
OŠ Toneta Tomšiča Knežak Šapkov njok krožnik
OŠ Pivka PIVKAčinke
OŠ Sečovlje Mikena pinca za dosti gušta
OŠ Stari trg ob Kolpi Čarobni napoj
OŠ Žužemberk Kaj se kuha v suhokranjskem piskru …
OŠ Puconci Gurmanska podeželska doživetja
OŠ Gornji Petrovci Güjžina pod senikom
OŠ Miška Kranjca Velika Polana Joušof želod
OŠ Janeza Kuharja Razkrižje Mlinarska malica
OŠ Cankova Top ajdova zlejvanka
10
Rimska broška
in kmečki gurman
Občina Vodice poleg številnih naravnih danosti in znanih osebnosti ponuja tudi izkopanine iz
rimskih časov in bogastvo rodovitnih polj, ki jih obdelujejo pridne kmečke roke.
Za novo nastali vodiški jedi, za kateri si želimo, da postaneta prepoznavni, smo
izbrali Rimsko broško in Kmečkega gurmana. Prva je sladka prestica, ki se pojavi
v 16-ih okusih, in predstavlja 16 naselij v občini ter broško rimskega vojaka.
Druga jed je mali sendvič, ki je sestavljen iz kostanjeve paštete, kuhane
šunke, velikonočne aleluje in hrena. Predstavlja združene tradicionalne kmečke
dobrote, katerih večina se pojavlja ob praznovanju velike noči. Tudi kmečka
hrana je lahko poslastica za gurmana. Pri snovanju jedi sta nam pomagala lokalna
»masterchefa« Petra Podgoršek (Društvo kmečkih žena) in Primož Logar (slaščičarna
Confetto).
Pripoved rimskega vojaka
»V Vodice sem prišel, mislim da v 3. stoletju, ja. Z misijo smo hodili po Evropi in zašli v to
majhno vas, kjer smo sedaj, ki je bila seveda pod našo rimsko upravo. Lačni smo bili kot voli.
Zagledam pekarno, stopim vanjo in v njej dobim prestice, take male. Veliko sem jih pojedel, vlile
so mi novo moč, novo življenje, okus pa nebeški. Najedli smo se jih, cela vojska! Še isti večer sem
ukrivil s pločevine broško in spomnim se, da sem vanjo zapisal “Secunda mensa caelesti” to je
“nebeška sladica”.«
Pripoved kmečkega dekleta
»Enga lepga dne gledam skoz okn. En prav fajn ugvantan gospod stoji spred in nekej z nogo
mečka po tleh. Gledam ga, on pa voha po zrak kot da bi se mu mau zmešau. Poj pa pride do bajte
in pobuta po vratih. Jest mu odprem, on pa reče po anglešk, ko da sem mogla otroke poklicat,
da sem vedla za kuga gre: »Poslušajte, kaj pa je to, ki
ima tako sladek vonj?« Pa sem mu povedala:« Posluš,
to je pa čist navadn kostanj, pouhn ga je u naš gmajn«.
Pa še kar mencou ni hotu jt, poj ga pa povabm notr in
k smo ravn od velikonočnga žegna pršli mu ponudm
mau kruha, pa hit nardim kostanjevo pašteto, dam gor
mal šunke, hrena in našo alelujo. Pa por za okras, k je
možakar tko fin! Mu ponudm, se usedem preden, on
pa zapre oči, se strese in reče: »Pa saj to je pravi kmečki
gurman«. Tako je tale naš mali kruhek dobiu ime.«
Rimska broška
Avtor recepta: Slaščičarna Confetto
Sestavine:
• 400 g pšenične moke
• 100 g ajdove moke
• 320 g surovega masla
• 150 g sladkorja v prahu
• 2 rumenjaka
• malo cimeta
• vanilijin strok (rezano 2 g) ali vanilij sladkor v prahu
(5/10 g)
• beljak premaz
• koščki suhih jabolk, mleti orehi
• koščki suhih hrušk, mleti lešnik
• med, sezam
Postopek: surovo maslo (mehko) narežemo na kocke,
dodamo mu sladkor ter rumenjake, vse dobro zmešamo.
Dodamo moko, malo cimeta, vanilije ter dobro
zgnetemo. Zmes razdelimo na 3 enake dele. Prvi zmesi
dodamo koščke suhih jabolk in mletih orehov. Drugi
zmesi dodamo koščke suhih hrušk in mletih lešnikov.
Tretji zmesi dodamo 25 g medu ter malo sezama.
Oblikujemo prestice, jih premažemo z beljakom in potresemo
s posipi. Pečemo 10/15 minut v ogreti pečici
na 170 °C.
Kmečki gurman
Avtor recepta: učenci, učiteljica, tesplan.com
Kmečki gurman sestavljajo domač kruh, na tanko
namazana kostanjeva pašteta, rezina domače kuhane
šunke, žlička aleluje, kanček hrena in malo pora.
Velikonočna aleluja
Sestavine:
• 50 dag posušenih olupkov repe
• 8 dl juhe ali vode
• 4 žlice masti z ocvirki
• 10 žlic moke
Postopek: suhe olupke operemo in jih tri dni namakamo
v vodi, ki jo vsakodnevno menjamo. Običajno so
jih ljudje začeli namakati na veliki četrtek. Olupke nato
skuhamo v vodi, v kateri se je kuhalo suho meso. Ko se
zmehčajo, jih narežemo na manjše koščke in vrnemo v
juho. Naredimo podmet iz moke in vode ter ga vmešamo
v juho. Ta se mora zgostiti. Dodamo še mast z ocvirki
in še malo pokuhamo. Jed postrežemo kot prvo
hrano velikonočnega zajtrka. Ljudje so alelujo delali, ker
niso hoteli vreči stran olupkov, ko so dajali kisati repo.
Na veliko noč pa so jedli alelujo pred zajtrkom, dejali so,
da naredi oblogo v želodcu pred ostalimi jedmi, hkrati
pa potem niso pojedli toliko mesa.
Kostanjeva pašteta
Sestavine:
• 1 kilogram kostanja
• ½ skodelice sladkega belega vina
• 2 srednji čebuli
• 1 velik strok česna
• ekstra deviško oljčno olje
• 6 žlic sezamovih semen
• sol in poper po okusu
Avtorji: Zala Jeraj, Triša Florjančič, Neža Pogačar Žun, Taja Bizjak, Anja Jerman, Neža Ovijač, Nuša Dunja Jerina,
Rok Palmer, Sara Plevel, Nika Hotujec, Petra Podgoršek, Amina Adilovič, Emma Jane Paradiž, Julija Špenko, Lili
Potrč, Neja Plevel, Neža Zigmund, Nika Humar, Teja Jerinc
Mentorica: Andreja Bečan
OŠ Vodice
Ob šoli 2
1217 Vodice
(01) 833 25 11
projekt2.osljvo@guest.arnes.si
www.os-vodice.si
12
AjsThin
V letošnji turistični nalogi smo zasnovali novo, inovativno, zdravo sladico - “gozdni sladoled”, ki
smo ga poimenovali AjsThin. Razvijali smo recepte za sladoled in piškotne skodelice in razmišljali o
postavitvi / postrežbi sladice ter prodaji, trženju le-tega.
Gozdni sladoled – AjsThin
Pri razvijanju novega okusa smo najprej raziskali kateri plodovi oz. sestavine
gozdnih dreves so užitni. Izbrali smo štiri gozdna drevesa, ki jih pogosto najdemo
tudi v gozdovih našega okoliša: kostanj, smreka, javor in breza. V nadaljevanju
smo razmišljali o sladoledni osnovi. Preizkusili smo vodno in mlečno
osnovo, a na koncu smo se odločili za mlečno osnovo, saj nam je bila bolj všeč.
Njen okus je namreč bogatejši, poleg tega pa je na našem območju veliko kmetij,
ki prodajajo mleko in mlečne izdelke.
Po večkratnem preizkušanju okusov smo si izbrali štiri okuse sladoleda z okusom gozda: kostanjev,
smrekov, javorjev in brezov sladoled. V nadaljevanju vam predstavljamo okuse in njihove recepte,
ki smo jih tudi poimenovali.
Imena sladoledov smo sestavili tako, da pridevnik predstavlja vrsto drevesa, iz katerega je sladoled,
vsi samostalniki pa so povezavi z zakladom, ki predstavlja naš gozd (gozdovi so zaklad zaradi
njegove funkcije in tudi zaklad okusov, sestavin, ki jih lahko uporabimo v kulinariki).
Kostanjev zaklad
“Zamiži in okusi nepopisno božanski kostanjev sladoled, ki te bo v mislih popeljal v čudovite kotičke
gozda.”
Sestavine:
• 250 g kuhanih kostanjev
• 250 ml mleka
• 100 ml smetane
• 2 žlici medu
• 1 žlica ruma
• ščepec soli
Postopek: Skuhamo kostanj in ga pretlačimo. Mleko
in smetano v kozici zavremo, dodamo kostanjevo maso
in zmešamo. Odstavimo z ognja in dodamo rum, med
in sol. Dobro zmešamo, prelijemo v posodo in zmrznemo
(vsaj nekaj ur).
Smrekov dragulj
“Malo nenavaden, a kljub temu edinstven smrekov
sladoled. Če ga okušaš dovolj pozorno, okusiš prepoznaven
okus smrekovih vršičkov. Takšnih, po receptu
naših babic.”
Sestavine:
• 500 ml navadnega domačega jogurta
• 60 g sladkorja
• 2 beljaka, stepena v sneg
• 10 žlic sirupa smrekovih vršičkov
Postopek: Iz beljakov stepemo sneg. Nato v jogurt
vmešamo sladkor ter sirup vršičkov. Na koncu dodamo
še sneg beljakov. Mešamo dokler ne dobimo gladke
mase. Vlijemo v posodo in postavimo v zamrzovalnik.
Na vsake pol ure premešamo.
Javorjevo zlato
“Sladek, kremast, mlečen, okusen in še veliko več,
… Ne pusti ti drugega, kakor božanski okus v ustih in
željo po še eni kepici.”
Sestavine:
• 400 ml mleka
• 500 ml sladke smetane
• 15 žličk javorjev sirupa
Postopek: Sladko smetano stepamo toliko časa, da
se na površini začnejo tvoriti pokončni beli »rožički«.
Dodamo mleko in dobro premešamo, da dobimo enotno
ter povsem gladko kremasto zmes. V sladoledno
osnovo vmešamo javorjev sirup. Pripravljeno zmes predevamo
v posodo, ki jo tesno zapremo in za vsaj 5 ur
postavimo v zamrzovalnik.
Brezov biser
“Drevo breza ima čudovito deblo, ki že samo po
sebi prikazuje nežnost. Nežen je tudi naš sladoled, ki te
očara, da o zdravilnih učinkih sploh ne govorimo.«
Sestavine:
• 100 ml brezove vode
• 300 ml mleka
• 500 ml sladke smetane
Postopek: Stepemo smetano in vanjo dodamo mleko
in brezovo vodo v razmerju 1:3. Dobro zmešamo in
damo v strojček za sladoled.
Posodica, krožnik in žlička
Naš sladoled smo postregli v posodici iz krhkega testa,
ki je naravnost božanska. S tem smo poskrbeli tudi
za okolje, saj z našim izdelkom ni nobene odpadne
embalaže (pa še okusna je).
Recept za košarice iz krhkega testa:
Sestavine:
• 100 g kristalnega sladkorja
• 200 g narezanega masla
• 300 g moke
Postopek: Sestavine dobro pregnetemo med seboj
tako, da dobimo homogeno zmes. To zavijemo v folijo
in pustimo v hladilniku približno 30 minut. Nato testo
razvaljajmo na približno 4mm debelo in s pomočjo kozarca
izrežemo kroge, ki so malce večji od dna vdolbine
v silikonskem modelu za muffine. Posamezne kroge testa
damo v vdolbino in jih lepo pritisnimo ob strani. Vse
skupaj damo v pečico ogreto na 180 °C in z vklopljeno
ventilacijo pečemo približno 15 minut (oziroma dokler
niso zlatorjave barve).
Avtorji Lucija Bajde, Tajda Baloh, Martin Cene, Eva Drolec, Manja Jerič, Marija Kadunc, Amadej Klemen,
Laura Lipovšek, Sandra Mohar, Kim Novak, Jošt Petek, Blaž Poljanšek, Laura Poljanšek, Miha Pungartnik, Tiana Rajgelj,
Doroteja Remih, Katja Sadar, Vita Schlegl, Neža Sveti, Anej Štrajhar, Zala Štirn, Ana Urankar, Nejc Zdovc Kralj
Mentorja Petra Potočnik, Tomaž Smole
Osnovna šola Šmartno v Tuhinju
Šmartno v Tuhinju 27a
1219 Laze v Tuhinju
(01) 834 72 00
tajnistvo@ossmartno-tuhinj.si
www.ossmartno-tuhinj.si
Rolmlinc
14
Domači trboveljski mlinc, ki so ga včasih iz ostanka kruhovega testa naredile naše babice v skupnih
krušnih pečeh v rudarskih kolonijah, smo preoblikovali na modern način. Odločili smo se za
fino »žur futr« varianto, kjer si ne bomo popackali in pomastili prstov. Mlinc smo zvili v rolado in ga
nadevali z različnimi nadevi – namesto izvirnih ocvirkov smo dodali še druge sladke
in slane nadeve. Kljub temu, da smo vse izpeljali virtualno, smo to odmislili in se
zabavali na drugačen način. Ugotovili smo, da je tisto, kar se nam je zdelo nemogoče,
postalo izziv. Kuhanje, intervjuji, ustvarjalne delavnice, načrtovanje ter
timsko delo smo izvedli na daljavo. Ko pogledamo nazaj, menimo, da smo bili
pri vsem odlični.
Izdelek smo dejansko
uspeli tudi predstaviti širni
lokalni skupnosti na lokalni trboveljski
tržnici 2. in 5. junija 2021. Odzivi krajanov,
ki so obiskali našo stojnico, so bili
nepozabno izvrstni.
Rolmlinc
Sestavine:
• 50 dag moke (bele, krušne, pirine – vseeno)
• 0,5 kocke svežega kvasa ali eno vrečko suhega
• 1,5 žličke soli
• 2 žlici olja
• 2,5–3 dl mlačne vode
• 15 dag staljenega masla
• 10 žlic ocvrte čebule ali ocvirkov ali skute ali kuhanih
jabolk ali smetane
Postopek: iz moke, kvasa, soli in vode zgnetemo ne
prav mehko testo.
Damo ga v skledo, prekrijemo s prtičkom in pustimo
počivati pet do deset minut. Medtem stalimo maslo in
pripravimo nadev po želji.
Testo razrežemo na kose, malce večje kot žogica
za namizni tenis. Ko vse zgnetemo, razvaljamo, namažemo
s staljenim maslom in obložimo z nadevom.
Zvijemo v rolo. To počnemo toliko časa, da porabimo
vse kose testa. Rolice zložimo na pekač, obložen s peki
papirjem, po vrhu jih premažemo s staljenim maslom
ali mlekom in pečemo pri 180–190 °C 20–25 minut.
Pečene pokrijemo z vlažno kuhinjsko krpo, da se ohladijo
in malce omehčajo. Dobri so mlačni ali hladni.
Iz trbouskiga špajza – kulinarični festival
na malce drugačen način
V Trbovljah je potekal že drugi Festival industrijske
dediščine – kulinarični festival »Iz trbouskiga špajza«.
Organiziran je bil v sklopu projekta Inspiracija programa
sodelovanja Interreg Slovenija – Hrvaška. Lokalni gostinski
ponudniki so obudili spomin na tradicionalno kuhinjo,
jedi pa pripravili na sodoben način.
Letošnje leto glede na epidemiološko situacijo in
protikoronske ukrepe, ko so bile restavracije še zaprte,
je bila ponudba pripravljena za osebni prevzem ali
dostavo na dom. Na jedilnem listu festivala so bile različne
jedi, od raznovrstnih malic, bogatih kosil, hitre hrane
do okusnih sladic. Z naročilom so občani podprli
trboveljske gostince, razveselili pa tudi sebe in svoje
najbližje ter se skozi raznorazne okuse sprehodili skozi
našo rudarsko dediščino, ki je imela velik vpliv tudi na
kulinariko.
Avtorji
Lea Kočar, Ula Povh, Zoja Lipovšek, Maša Neja Golob, Lara Hočevar, Ana Neža Detela, Nik Kastelic, Maja Pušnik,
Vesna Zupančič, Ožbej Bokal, Emma Kastelic, Loti Sovre, Hana Kek Kazić, Iza Starman
Mentorice
Urša Bajda, Tanja Božiček Simnovčič, Nina Vučilovski, Vesna Lindič
Osnovna šola Tončke Čeč Trbovlje
Keršičeva cesta 50
1420 Trbvlje
(03) 56 25 120
os-toncke-cec@os-toncke-cec.si
www.os-toncke-cec.si
16
Izpod kamna na kamen
V nalogi smo predstavili jed, ki je značilna za naš kraj in jo povzdvignili na novo, sodobno raven
ter začinili s posebno sestavino, značilno posebej za naše območje. Na pomoč so nam priskočili
občani Radeč, ponudniki lokalnih dobrot, povezali pa smo se tudi z Gostiščem Jež, ki ima pri nas
že zelo dolgo tradicijo. Želja vsake občine je razvit turizem, prav tako tudi dobro razvita
kulinarična ponudba v lokalnih gostinskih objektih. Kulinarična ponudba posameznih
krajev naj bi vsebovala tudi jedi, ki so lokalnega značaja in predstavljajo
kulturno dediščino kraja. Ker današnji tempo in situacije življenja ovirajo
pripravo zdravih jedi in ker je splošno znano, da se mladi prehranjujejo bolj s
hitro pripravljeno hrano, smo želeli v našo predstavitveno jed vključiti elemente
naše občine in lokalne sestavine okoliških pridelovalcev.
Kljub temu, da so štruklji znani po različnih krajih Slovenije, smo se odločili za njihovo
pripravo in jo povezali z lokalnimi znamenitostmi.
Zgodba našega krožnika je:
• štrukelj kot rola papirja tovarne Radeče Papir,
• kostanjev sladoled za osvežitev kot jo ponuja v svoji senci pod krošnjo Gašperjev kostanj z
Žebnika,
• ajda iz njiv lokalnih kmetov in izpod kamnov Cumarjevega mlina, ki je bil že včasih najbolj znan
po mletju ajde,
• pregreta smetana, ki nas pogreje v hladnih dneh, ko nam zmanjka energije za delo,
• kostanjev med namesto sladkorja poskrbi za omamno aromo štruklja,
• kokice so hit prigrizek med mladimi, a na ajdove kokice le malokdo pomisli,
• pehtran, sveže zelišče, ki vsej sladki in nasitni sladici doda pridih zdravega in spodbuja prebavo,
pomirja in pomaga proti stresu.
Krožnik smo poimenovali Ajdova pregreha, ker je glavna sestavina ajda in ker je pregrešno
dober.
Ajdova pregreha
Bučni crumble (drobljenec)
• 2 jajci
• 3 žlice sladkorja
• 3 žlice navadne bele moke
• 0,05 litra bučnega olja s čebulo
• 1 vrečka pecilnega praška
Vse sestavine zmešamo in damo peči na 180 °C za
20 minut. Ko je pečen, ga postavimo v dehidrator, da
se dobro osuši in lahko iz njega napravimo drobljenec.
Ajdovi štruklji
Ajdovo testo:
• 300 g ajdove moke
• 300 g navadne bele moke
• 1 l vrele vode
Vse skupaj zmešamo, počakamo da se ohladi nato
testo razvaljamo in oblikujemo.
Nadev:
• 250 g pregrete smetane
• 250 g skute
• 2 žlici kisle smetane
• sol
• 1 žlica kostanjevega medu
• drobtine
• slive
Vse sestavine, razen sliv, zmešamo v večji posodi.
Nadev namažemo po testu. Nanj položimo suho slivo
v ravno vrsto in zvijemo v ozko rolo, ki jo zavijemo v
folijo. Robova zavežemo in damo kuhat v vrelo osoljeno
vodo.
Kostanjev sladoled
Pravi domači kostanj najprej pokuhamo za 5 min.
Potem ga odcedimo, spečemo in olupimo. Olupljen
kostanj damo v posodo, razmerje 1:2 (1 kilogram
kostanja in 2 litra vode). Zmiksamo in dodamo stabilizator
ter rum in sladkor (po okusu).
Pehtranova espuma
• posušen pehtran
• 2,5 dl smetane
• 2,5 dl vode
• stabilizator
Najprej smetano, pehtran in vodo povremo, dodamo
stabilizator ter damo v sifon.
Ajdove kokice
• olje
• sveža ajda
• ponev
• cedilo
Ajdova pregreha
Olje segrejemo na 210 °C, nato pa v cedilo damo 1
žlico ajde. Cedilo z ajdo položimo v olje in spečemo kokice,
ki jih odcedimo na papirnati servietki. V kolikor želimo
imeti kokice slane, jih posolimo, sicer pa jih lahko
karameliziramo v sladkornem sirupu.
Gostišče Jež
Lokalni kuharski chef, Rok Martinčič, je gostišče Jež
prevzel po smrti očeta. Zavezani so lokalnim dobaviteljem
in sestavinam (bela slanina (lard) krško-poljskih
pujsov, ovčji sir v olju oljne ogrščice, vrat krškopoljca
iz sous-vida z ocvirki, poltrdi ovčji sir, domače salame,
suhe marelice, skuhane v sauvignonu, domač kruh
s čemažem …). V juniju je Gostišče Jež pridobilo veliko
priznanje, saj jim je francoski vodnik po restavracijah
Gault&Millau podelil eno ''kapo'' in tako gostišče uvrstil
na kulinarični zemljevid. Sodelujejo in so del več projektov
npr. Okusi Posavja, Teden restavracij … in s svojo
ponudbo aktivno sodelujejo v lokalnem okolju, kot je
priprava in strežba jedi na splavu po Savi.
Avtorice
Hana Kolenc, Eva Župevc, Aisha Kožar, Maja Potočnik, Tina Sluga
Mentorici
Bojana Kovačič, Alenka Gros
JZ Osnovna šola Marjana Nemca Radeče
Šolska pot 5
1433 Radeče
(03) 56 80 100
tajnistvo.osljra@guest.arnes.si
http://jzosmn.radece.si/
18
Okusi spominov
Mlade raziskovalke so oblikovale kulinarični spominek Okusi spominov, ki je v osnovi vezan na
dogodek ob 230-letnici šolstva v Podčetrtku, hkrati pa se prepleta s kulinariko in zgodbo kraja ter
njegovih ljudi. Omogoča možnosti razvoja, kar pomeni, da ima več uporabnih vrednosti. Primeren
je kot spominek kraja, ki povezuje več lokalnih turističnih deležnikov ter omogoča
prejemnikom nadaljevanje zgodbe ob kulinaričnem ustvarjanju po lastnih željah.
Izhajali smo iz Slovencem zelo pomembnega hranila, ki predstavlja vrednoto
– kruha. Izdelali smo kruhove drobtine, ki so iz posebnih sestavin. Kruh
je pečen iz moke in vinskega kamna iz našega lokalnega okolja in termalne
vode iz Term Olimia. Kar je vezano na širše okolje, je sol iz Sečoveljskih solin.
Kulinarični spominek Okusi spominov zaobjema dva simbola:
• drobtinice znanja (vezano na 230-letnico šolstva v Podčetrtku),
• drobtinice spominov (spominek, kot darilo in drobnih,
a pomembnih dejanj prednikov).
Okusi spominov so kulinarični spominek, ki bo na voljo pri lokalnih turističnih ponudnikih, v informacijskem
centru Turizma Podčetrtek, Kozje in Bistrica ob Sotli in na večjih tradicionalnih prireditvah.
Gre za t. i. dream catcher. Torej spominek, ki vzbudi pozitivna čustva, spomine in ima tudi
uporabno vrednost. Glede na to, da je Slovenija leta 2021 postala Evropska gastronomska regija je
spominek povezan tudi s trajnostnim razvojem gastronomije in kulinarike.
Drobtinice so narejene po zelo enostavnem receptu.
Vendar iz samih domačih sestavin. Skrivnost je v tem,
da se testo naredi s čim manj mešanja in speče čim
hitreje. Lahko je narejen iz bele, polnozrnate pšenične
ali pirine moke.
Drobtine
Sestavine:
• 150 g moke
• 1 žlička soli ščepec belega vinskega kamna
• 250 ml termalne vode
• 1 pekač za peko, obložen s peki papirjem
Zbrali smo tudi nekaj receptov v katerih ima glavno
vlogo kruh oz. naše mrve ali drobtinice. Najbolj se nam
zdi zanimiv tale.
Po župi priplaval (Kruhova juha)
Sestavine:
• 150 g drobtin
• 50 g prekajene slanine (drobne kocke)
• 50 g drobno narezane čebule
• 7,5 dl goveje juhe
• 1 drobno narezan strok česna
• ½ žličke kumine
• 1 lovorov list
• sol, poper
• 1 jajce
• 1 žlica drobno sesekljanega
peteršilja
Postopek: kruh namakamo približno
pol ure v hladni vodi. Nato ga
dobro ožmemo in zdrobimo. V kozici
svetlo rjavo prepražimo slanino in čebulo.
Dodamo kruhove drobtine in vse skupaj pražimo
nekaj minut. Dolijemo juho, dodamo česen in
začimbe ter počasi kuhljamo 10 minut. Lovor odstranimo,
juho pa po okusu začinimo. Jajce razžvrkljamo in v
tankem curku vmešamo v juho. Kruhovo juho nalijemo
v globoke krožnike, potresemo s sesekljanim peteršiljem
in ponudimo.
Zgodba o kruhu samorastnikov ob Sotli
Z gotovostjo lahko rečemo, da je osnovno živilo v
Evropi kruh. Kruh je preprosto, a hkrati zelo raznoliko živilo.
Ajdov, rženi, ovseni, pirin in še kakšen kruh, ki je
pred časom veljal za posebnost, danes postaja stalnica.
Kruh je mogoče peči tudi iz krompirjeve ali riževe
moke. Še posebej slasten je koruzni kruh.
Da kruh ne pozna meja dokazujejo številni dodatki
na ali v kruhu. Posušen paradižnik, paprika, olive, čebula,
česen, orehi… se v ta namen še posebno obnesejo.
Za praznike na marsikateri mizi zadiši sadni kruh. O
spoštljivem odnosu Slovencev do kruha veliko pove
slovenski pregovor: »Če kruhek pade ti na tla, poberi in
poljubi ga«.
Seveda je dober kruh odvisen od
priprave in sestavin. Toliko kot je gospodinj,
toliko je receptov za dober,
domač kruh. In nič drugače ni
v naših krajih, kjer poleg izkušenih
kulinaričnih strokovnjakov svoje
spretnosti v peki vsak dan znova
dokazujejo tudi ljubiteljski kuharji, predvsem
pa prekaljene gospodinje. Njihove
kuharske skrivnosti pričarajo tisti nezamenljiv
okus po domačem.
Avtorice
Neja Amon, Nina Bovha, Eva Humski, Maruša Jug, Ema Osojnik, Lara Šalamon, Taja Trunk
Mentorici
Mihaela Juričan, Simona Gobec Drofenik
Osnovna šola Podčetrtek
Trka c. 66
3254 Podčetrtek
(03) 818 3320
www.os-podcetrtek.si
os-podcetrtek@guest.arnes.si
20
Ptujski look
Kljub urbanemu značaju je Ptuj še vedno močno povezan s podeželjem. Rodovitne dravske
ravnice omogočajo pridelavo prvovrstnega bučnega olja, zelenjave in žitaric. Vse to oblikuje izvirne
okuse lokalne kulinarike, ki jo ponujajo ptujske restavracije in turistične kmetije v okolici.
Letos smo se odločile, da v okviru letošnje teme festivala Turizmu pomaga lastna
glava ustvarimo novega chefa v lokalni kulinariki, to je »Ptujski Look«.
»Ptujski Look« je ptujski lük ali čebula po slovensko. Čebula mogoče res ni
vsem pisana na kožo, ampak za nas je veliko več kot samo zelenjava. Iz nje
lahko naredimo marsikaj. Marsikateri jedi izboljša okus. Lahko jo uporabimo
v namazih, kot zdravilo za veliko bolezni, pletemo čebulne venčke idr. Res je
pravi chef na našem območju.
Vabimo vas, da se nam pridružite in z nami preživite nepozaben dan ali vikend
na Ptuju in v njegovi neposredni okolici, spoznate našega chefa in si s pokušino domačih
jedi obogatite dušo.
Program dogajanja
Dobrodošli na našem turističnem doživetju »Ptujski Look«. Ptuj poznate kot najstarejše mesto
Slovenije, ampak verjetno marsičesa še ne poznate. Tudi našega »chefa« verjetno ne tako podrobno.
Pa ga spoznajmo.
Predstavitev dveh izmed treh programov
Program 2
Program priporočamo otrokom, obenem pa tudi njihovim
dedkom in babicam.
8.00 zbor v učilnici na prostem pred OŠ Ljudski vrt (kava,
čaj, piškoti)
8.15 razdelitev v dve skupini
8.30 1. skupina peče čebulni kruh in pripravlja čebulne
namaze
2. skupina ilustrirala svoje domišljijske jedi in riše
Čebulka, našega čebulnega super junaka
10.00 malica v šolski jedilnici “Lük pa kruh pa je južina
vküp!”
10.30 zamenjava skupin
12.00 odmor
12.15 organiziran avtobusni prevoz do kmetije Čeh ter
ogled kmetije in njihove proizvodnje
14.00 zaključek ob domačih jedeh kmetije Čeh
14.30 organiziran avtobusni prevoz nazaj do OŠ Ljudski
vrt
Program 3
Dvodnevni program. Priporočamo ga vsem
generacijam.
1. dan
13.00 prihod pred OŠ Ljudski vrt in dobrodošlica v jedilnici
(kava, čaj, kozarec vina in piškoti)
13.30 organiziran avtobusni prevoz do kmetije Čeh
14.10 voden ogled kmetije in njihove proizvodnje
16.00 malica na kmetiji Čeh (čebulni in česnov namaz, čebulni
kruh, čebulni in česnov čips, meso iz tünke,
domači kruh …)
16.30 dejavnosti po izbiri: delavnica izdelave venčkov (čebulčkov),
pisanje zgodb, peka čebulnega kruha,
priprava namazov, pomoč pri kmečkih opravilih, večerni
sprehod po kmetiji in njeni okolici
19.00 po končanih delavnicah izbor najlepšega čebulnega
venčka ter podelitev Čebulka
19.15 večerja na kmetiji Čeh ali odhod z avtobusom na
Ptuj do hostla Sonce (individualna odločitev), družabni
večer ob zvokih harmonikašev
21.45 čas za počitek na kmetiji Čeh ali v hostlu Sonce.
2. dan
8.00 zajtrk v hostlu ali na kmetiji Čeh
8.45 prevoz z avto busom do Ptuja
9.00 voden sprehod po ptujskih ulicah do Bistroja Lük
10.00 organizirane delavnice v restavraciji
- 1. delavnica: Čebula in njen pomen v zdravilstvu
- 2. delavnica: Izdelovanje čebulnih venčkov
- 3. delavnica: Priprava različnih čebulnih namazov
ter peka čebulnega kruha
- 4. delavnica: Ilustracija jedi iz čebule, risanje
Čebulka
12. 00 degustacija čebulnih namazov in kruha, kava, čaj,
vino in izbor najlepše risbice
13. 30 sprehod do Panorame (pogled na Skrite kotičke
Ptuja in uživanje v razgledu) in do OŠ Ljudski vrt
15.00 zaključek dvodnevnega druženja s podelitvijo nagrad
(čebulnica) za najlepši čebulni venček, Čebulka
in risbico ter zahvala in skupna fotografija.
Vsak obiskovalec si svojega Čebulka in venček odnese
domov za spomin. Pridite na naše delavnice in uživajte
tudi vi. Pa ne samo letos. Vsako leto.
Čebulni kruh
Sestavine: 30 g svežega kvasa, 500 g pšenične bele
moke, 1 žlica belega sladkorja, 3 dl vode, 100 g čebule
(ptujske), 1 dl sončničnega olja, 200 g ržene moke, sol,
1 rumenjak
Postopek: v manjšo skledo damo kvas, dodamo mu
žličko moke, žličko sladkorja in malo mlačne vode.
Dobiti mo- ramo gosto maso. Skledo pokrijemo in pustimo
vzha- jati na toplem 15 minut. Čebulo olupimo in
seseklja- mo. Prepražimo jo na žlici olja. V skledo damo
obe vrsti moke, prepraženo čebulo, kvas, olje, sol in toliko
mlač- ne vode, da dobimo gladko testo. Testo rahlo
pomoka- mo, pokrijemo in postimo vzhajati približno
30 minut, da se podvoji. Nato ga še enkrat zgnetemo,
oblikujemo v hlebec in ga položimo na pekač, obložen
s papirjem za peko. Testo pokrijemo in pustimo vzhajati
še 20 mi- nut. Nato ga premažemo z rumenjakom. Na
vrhu z no- žem zarežemo tri črte.
Kruh pečemo 60 minut na 180 °C.
Čebulni namaz
Sestavine: 2 čebuli, 300 g polnomastne skute, sol peteršilj,
curry
Postopek: čebuli olupimo in drobno nasekljamo. Skuti
dodamo nasekljano čebulo in dobro premešamo.
Dodamo sese- kljan peteršilj, sol in curry po okusu.
Preden namaz po- nudimo, ga postavimo za pol ure v
hladilnik.
Avtorice
Neja Amon, Nina Bovha, Eva Humski, Maruša Jug, Ema Osojnik, Lara Šalamon, Taja Trunk
Mentorici
Mihaela Juričan, Simona Gobec Drofenik
Osnovna šola Ljudski vrt Ptuj
Župančičeva 10
2250 Ptuj
(02) 780 04 70
o-ljvrtptuj.mb@guest.arnes.si
www.os-ljudskivrtptuj.si
Ognjiščna potica z
Bistr'škega
22
Učenci smo tokrat za turistično-kulinarični produkt izbrali tradicionalno bistriško jed, ognjiščno
potico, jo nadgradili ter obogatili s pridihom sodobnosti. Produkt smo zasnovali s pomočjo izvirnih
idej, lastnega znanja, izročil svojih starih staršev ter s pomočjo znane lokalne slaščičarke,
ki nam je predstavila najsodobnejše trende priprave sladic. Ognjiščno potico
z Bistr'škega smo spekli ter predstavili tudi na grajski tržnici v domačem
kraju, kjer jo je bilo mogoče poskusiti in tudi kupiti. Za te namene smo se povezali
z lokalno slaščičarko in lončarko ter turistični produkt ponudili za prodajo
v posebej za ta namen izdelanem lončenem pekaču.
Jed, ki predstavljala nov turistično-kulinarični produkt smo razvijali po korakih:
1. korak: Po ustnem izročilu starih staršev smo zapisali recept tradicionalne ognjiščne potice.
Zbrali smo lokalno pridelane sestavine kot so krušna moka, skuta, kisla smetana, jajce, jabolko,
med, orehi ter spekli ognjiščno potico.
2. korak: Tradicionalno ognjiščno potico
smo nadgradili s svojimi idejami in
znanjem. Obogatili smo nabor sestavin
in izboljšali vizualno podobo ognjiščnice.
Testo smo naredili nekoliko mehkejše,
po vrhu pa zaradi lepšega videza prelili
rumenjake s kislo smetano. Nastala je
posodobljena ognjiščna potica.
Posodobljena ognjiščna potica
3. korak: Za dokončno nadgradnjo tradicionalne ognjiščne
potice smo se povezali z znano lokalno slaščičarko,
ki nam je predstavila najnovejše trende priprave
sladic. Seznanila nas je tako z obogatitvenimi sestavinami,
ki dajo jedi polnejši okus kot tudi z naravnimi barvili,
s katerimi lahko jed naredimo na pogled privlačnejšo.
Namesto kvasa smo uporabili droži, namesto skute
grški jogurt, sladkor smo zamenjali z medom ter uporabili
naravna barvila kot so rdeča pesa, matcha, kurkuma,
maline. Tako smo iz starega tradicionalnega recepta ognjiščne
potice ustvarili nov turistično-kulinarični produkt
s pridihom sodobnosti.
Za ognjiščno potico po Bistr'ško smo predvideli kartonasto
embalažo. Opremili smo jo z lastnim logotipom,
sloganom »Vsaka ima svojo zgodbo« ter s kratko zgodbo
o življenju domačinov nekoč v povezavi z ognjiščno
potico.
Oblikovali smo izviren logotip z namenom, da poudarimo
simboliko turističnega produkta. Vodilo pri oblikovanju
logotipa so bile naslednje asociacije:
Embalaža ognjiščne potice
• okrogla oblika pomeni obliko krušnega loparja
• drevesne veje, ki ponazarjajo, da je potica objeta z
naravo in izdelana iz domačih, lokalnih sestavin
• krona pod napisom pomeni, da je potica bogata po
sestavinah, vsebini in svoji zgodovini
• sončni žarki, ki potekajo iz črke O predstavljalo ogenj
in svetlobo ob peki potice v krušni peči
• zelena obroba ponazarja naravni ciklus
• kameno ozadje pa peč in domačnost.
Logotip in pripoved o ognjiščni potici
Avtorji: Gloria Capl, Alja Feltrin, Tilen Furman, Eva Goričan, Ana Iršič, Nejc Kocbek, Aneja Kunčič, Matic Mohorko,
Oskar Petak, Paulina Potočnik, Olivija Prešern, Lana Pučnik, Ana Tomažič, Maša Vanček, Gal Župevc
Mentorici: Patricija Simrajh, Jasna Jančič
OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica
Kopališka ulica 1
2310 Slovenska Bistrica
(02) 80 50 380
info@ospo-slb.si
www.ospo-slb.si
24
Kaj diši v tvojem loncu
Zgornja Ložnica je kulturno zelo pester kraj, ki ni od muh niti na kulinaričnem področju.
Tradicionalne jedi Zgornje Ložnice smo v letošnjem projektu poskušale predstaviti čim širšemu občinstvu.
Po intervjujih z Žakom in Lanom Verkom, zmagovalcema Malega šefa Slovenije, šolsko kuharico
in mnogimi domačini (predvsem babicami nekaterih deklet) smo se odločile,
da bodo v naši nalogi glavna zvezda slive. Ampak ne navadne slive, naše zvezde
so postale tako imenovani pok'lči, vrsta manjših sliv, ki jih je bilo v preteklosti
v našem kraju mogoče najti skoraj pri vsaki hiši. Zbrale smo mnogo idej za
slivove recepte, od hladnih predjedi, glavnih jedi, do sladic. Slivove jedi smo
nato povezale v idejo o večerji pod kozolcem. Popestrile smo jo s pravljicami
s Pohorja in kratko lutkovno igro, ki smo jo priredile po zgodbi Rdeča kapica. Če
vas zanima, kako Rdeča kapica ob pomoči samega James Bonda ubeži jeznemu
kmetu zaradi kraje njegovih sliv, potem vas vljudno vabimo, da zgodbico poiščete na spletni
strani naše šole, kjer si lahko ogledate tudi nekaj malega o zgodovini našega kraja in naše šole,
ki letos praznuje že 140 let.
Ideja za jedilni list
Pokl'čeva juha
Sestavine:
• 1,5 l vode
• 2 žlici sladkorja
• malo soli
• 1,2 kg »pokl'čev«
• 1 ali 2 jajci
• 2 dcl mleka
Postopek: v posodo nalijemo 1,5 l vode, dodamo sladkor
in sol. Kuhamo tako dolgo, dokler ne zavre. V drugo
posodo damo moko in 1 ali 2 jajci ter zmešamo, da nastanejo
»forflci«. Nato jih zakuhamo v vodo in dodamo
še mleko. Kuhamo še 10 minut. Za konec pa še dodamo
pokl'če in kuhamo tako dolgo, da se pokl'či zmehčajo
in poči olup.
Intervju z zmagovalcema kuharskega šova
Mali šef Slovenije
Na Zgornji Ložnici imamo dva odlična mlada kuharja
Žaka in Lana Verka, ki sta zmagovalca prve sezone oddaje
Mali šef Slovenije. Včasih sta bila učenca naše šole.
Kaj sta najraje kuhala, preden sta postala znana?
Preden sva postala znana, sva najraje kuhala hitre
in zdrave jedi, sva si pa tudi vzela čas in spekla kakšno
zahtevno jed.
Katera jed vaju je najbolj spremljala v otroštvu?
Jed, ki naju je najbolj spremljala v otroštvu, je zagotovo
špinača, ki sva jo oboževala.
Sta kdaj kaj kuhala s svojimi starši?
Ja, velikokrat sva in bova kuhala s svojimi starši.
Večinoma z mamo, ampak tudi oče včasih pomaga.
Se spomnita kakšnega recepta iz otroštva?
Iz otroštva se najbolj spomniva peke piškotov po
babičinem receptu, ki smo jih velikokrat pekli skupaj.
Sta kdaj že kuhala kakšno jed s slivami?
Ja, s slivami sva že kuhala. Naredila sva slivove
cmoke, slivovo marmelado, suhe slive pa sva tudi uporabila
zraven svinjine.
Sta že slišala za slivovo juho?
Ja, slišala sva že zanjo, nisva je pa še jedla. Ta juha
naj bi bila zelo dobra za črevesje.
Za katere jedi mislita, da so značilne za naš kraj?
Predvsem domače jedi, saj imamo tu veliko kmetij.
Veliko je tudi njiv, zato bi se na krožniku našla
kakšna repa, redkev ali krompir. Od mesa pa zagotovo
govedina.
Imata že kakšen svoj recept?
Svojega recepta še nimava, čeprav veliko poskušava
nove jedi in kuhava zelo raznoliko hrano.
Katere jedi bi po vajinem mnenju lahko pritegnile turiste
na Zg. Ložnico?
Turiste bi najbolj pritegnila domača hrana, ki bi bila
povzdignjena na višjo raven.
Kaj najraje naročajo stranke v tem okolju?
Stranke v tem okolju zagotovo najbolj prisegajo na
domač “pohan šnicl”.
Avtorice
Lea Koprivnik, Eva Tomažič, Urška Viher, Anja Pliberšek, Tara Šega, Maruša Tič, Pia Aprisnik,
Neja Dušej, Mija Ahej, Teja Justinek, Gaja Kos, Lana Strnad
Mentorici
Neva Klaneček, Tanja Kamenšek
OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica
Podružnica Zgornja Ložnica
Zgornja Ložnica 20, 2316 Zgornja Ložnica
(02) 80 50 380
info@ospo-slb.si
www.ospo-slb.si
Moja Oplotnica, moj štru`kl
26
V projektni nalogi smo se lotili raziskave ponudbe tipične oplotniške kulinarike, z namenom, da
poiščemo jed, ki bi jo lahko tudi mi predstavili širši javnosti in tako pripomogli k boljši prepoznavnosti
Oplotnice. Odločili smo se za ajdove štruklje z karameliziranimi jabolki in orehi ter ajdovimi kokicami,
ki jih pripravljajo na Domačiji Forbar. Menimo namreč, da je ajda sestavina, ki
v našem kraju ni nekaj povsem tradicionalnega, a jo je Marija Črešnar gostom
ponudila na drugačen, inovativen način – kot sladico. Zaradi tega, je ta jed in
tudi njihova domačija, v ožji in širši okolici dobro poznana.
Ugotovili smo, da je oplotniška kulinarika, s tem pa tudi ajdovi štruklji, promocijsko
zelo zapostavljena. Zato smo v okviru marketinškega spleta, predstavili
posamezne elemente promocije ajdovih štrukljev, kot tudi njihove domače
ajdove moke in ajdove kaše
Domačija Forbar
V Oplotnici se nahaja domačija Forbar. Domačija Forbar je imetnica certifikata blagovne znamke
Okusi Rogle. S svojo ponudbo odlično dopolnjuje celostno ponudbo Turistične destinacije Rogla-
Pohorje in predstavlja dober potencial za oblikovanje kakovostnih butičnih kulinaričnih doživetij, namenjenih
gostom, ki iščejo pristnost, domačnost, neokrnjeno naravo ter stik z domačini. Domačija
Forbar je družinska kmetija, ki se ob osnovni kmetijski dejavnosti (živinoreja, poljedelstvo, vinogradništvo,
gozdarstvo) od leta 2016 ukvarja tudi s turizmom na kmetiji (dopolnilna dejavnost). Leži v
Malahorni, v občini Oplotnica. Črešnarjevi - po domače Forbarjevi ponujajo gostom lokalno in sezonsko
hrano, ki je pridelana na njihovi domačiji (domače meso, mleko, zelenjava, sokovi, namazi,
kruh in vino). Poznani so po svoji gostoljubnosti ter po različnih hišnih specialitetah kot so pašteta,
»ocvirkov« namaz, čebulna marmelada, goveja juha, skutini štruklji v juhi ter različne mesne
Avtorji
Karin Kočevar, Lana Lunežnik, Gabi Sadek, Luka Gorenjak, Domen Hren, Taja Kotnik,
Melani Mernik, Ema Samastur, Stella Sarajlić, Zoja Stermecki
Mentorice
Nina Razboršek, Urška Lesjak, Sanja Bučar
jedi, najbolj pa jih poznamo prav po njihovih edinstvenih
ajdovih štrukljih z ajdovimi pokalicami in karamelno
omako. Naštete hišne dobrote so pridelane na njihovi
domačiji, torej so lokalnega izvora, postrežene so
na sodoben in kreativen način. Pohvalijo se lahko tudi z
lepo urejeno okolico domačije, kjer lahko gostje občudujejo
staro prešo in vodnjak, otroci pa lahko uživajo na
igralih.
V domačiji Forbar ima »glavno besedo« v kuhinji
Marija Črešnar, ki je zelo preprosta, prijetna, dostopna,
predvsem pa sposobna »chefinja«.
Ajdovi štruklji domačije Forbar z ajdovimi
kokicami in karamelno omako z jabolki ter
orehi
Za 8–10 porcij
Sestavine:
• 25 dag domače ajdove moke Forbar
• 5 dag gladke moke
• voda
• ščepec soli
Sestavine za nadev:
• 30 dag domače skute Forbar
• 1 domače jajce Forbar
• 2 žlici kisle smetane
• špec soli
Sestavine za karamelno omako:
• 8 dag sladkorja
• 1,2–2 dcl sladke smetane
Sestavine za ajdove kokice:
• olje
• domača ajdova kaša Forbar
Sestavine za karamelizirana jabolka z orehi:
• sladkor
• domača lokalna jabolka
• domači orehi Forbar
Osnovna šola Pohorskega bataljona Oplotnica
Ulica Pohorskega bataljona 19
2317 Oplotnica
Pripomočki:
• Ponva, lonec, metlica za stepanje, penovka, pekač,
sklede, žlice, valjar.
Postopek: Pripravimo si vse sestavine in pripomočke.
Ajdo poparimo z vrelo soljeno vodo in počakamo,
da se dobro ohladi. Dodamo gladko moko in dobro zamesimo
v gladko testo. Razvaljamo ga v obliki štirikotnika
in enakomerno razvaljamo od 1cm–2 cm debeline.
Medtem si pripravimo nadev. Skuto, jajce in kislo
smetano dobro premešamo in dodamo ščepec soli.
Nadev enakomerno namažemo na testo. Vse skupaj
dobro in tesno zvijemo v rolado. Rolado tesno zavijemo
v krpo ali folijo. Štruklje damo kuhat v osoljeno
vrelo vodo. Kuhamo od 35–40 minut. Medtem, ko se
štruklji kuhajo pripravimo karamelno omako in karamelizirana
jabolka z orehi ter ajdove kokice. Za karamelno
omako v ponvi segrejemo sladkor, da nastane karamela.
Dodamo smetano, tako da dobimo gosto omako.
Kuhamo na zmernem ognju in ves čas mešamo, da se
omaka zgosti. Ko dobimo lepo gosto omako, jo prelijemo
v manjšo posodo in pokrijemo s folijo, da preprečimo
nastanek skorje. Karameliziranja jabolka z orehi pripravimo
na naslednji način. Jabolka olupimo, odstranimo
pečke in jih narežemo na drobne kocke na približno 0,5
cm x 0,5 cm. Orehe na grobo sesekljamo. V ponvi segrejemo
sladkor in na hitro popražimo sesekljane orehe
in narezana jabolka. Za pripravo ajdovih kokic dobro segrejemo
olje vanj stresemo ajdovo kašo za približno 1
minuto. Kokice poberemo s penovko iz olja in jih damo
na papirnato brisačo, da popijejo odvečno maščobo. Ko
so štruklji kuhani jih pustimo, da se malenkost ohladijo,
da jih bomo lažje in lepše narezali.
(02) 803 33 50
o-pobaoplot.mb@guest.arnes.si
www.osoplotnica.si
28
Črna luknja
Kljub temu, da Rimske Toplice v naših očeh predstavljajo sotočje zgodovine in kulinarike različnih
regij, nismo našli tipično »naše« jedi. Odločili smo se, da ustvarimo »Črno luknjo …«, kot spomin
na nekdanjo vas Govce in poklon knapom v Sedražu in okolici. Povezali smo rudarsko jed »funšterc«
in jabolka, hkrati pa kot eko šola nismo pozabili na lokalno in regionalno pridelano
hrano ter privlačno in ekološko embalažo.
Funšterc je najbolj poznana zasavska jed, ki so jo pripravljale gospodinje za
svoje može in sinove pred odhodom globoko v jamo, kjer so kopali premog.
Rudarji so bili črni od premogovega prahu, delali so globoko pod zemljo, kjer
ni bilo svetlobe in sončnih žarkov in ob odhodu na delo ali prihodu domov jih
je pričakal funšterc, ki je sijal kot sonce in so ga preimenovali v knapovsko sonce.
Bolj znan je pod imenom omleta.
Govške novice v šolski kroniki Osnovne šole Antona Aškerca Rimske Toplice iz leta
2006 opisujejo idiličen in prvinsko naravnan kraj Govce, ki ga prvič omenjajo že pred sedemsto
leti. Pod njenimi lapornatimi tlemi se je skrival zaklad črno rjave barve, ki je slabih 200 let prinašal
velik dobiček, ki pa lastnikom ni bil dovolj. Želeli so še več, vendar tehnologija tistega časa ni
bila kos materi naravi. Vas se je začela pogrezati, ljudje so se morali preseliti, območje vasi pa se je
počasi pogreznilo (luknja). Nema priča usode vasi Govce je rudniški voziček poln premoga, ki stoji
pred Podružnično šolo Sedraž. Našo jed smo »prinesli« iz teme na svetlobo. Pečeno jabolko sorte
Jonagold smo obložili z nesladkanim funštercem. Sonce na njem predstavlja cvetni prah. Rudnik
predstavlja jabolčno sadno usnje, ki smo mu primešali jedilno oglje. Jed se glede na letni čas
postreže toplo ali hladno. Zraven se lahko ponudi različne napitke, npr. jabolčni punč, smuti ali sorbet
iz lokalno pridelanega ali v gozdu nabranega sadja.
Pri pripravi smo se povezali s predstavniki različnih krajevnih društev, Turističnim društvom
Rimske Toplice, sadjarstvom Aškerc, sadjarsko kmetijo Rožej, gospo Mirico Štaut ter z gospodom
Romanom in gospo Lidijo iz kulinaričnega ateljeja Meringa ter predstavnikom Rimskih term. Vsem
smo predstavili našo idejo in jih povabili k sodelovanju in kreiranju naše sladice.
Črna luknja
Črna luknja = pečeno jabolko + funšterc + sadno usnje
z ogljem
Pečena jabolka
Najbolj aromatična vrsta jabolk za pripravo črne luknje
so jabolka sorte Jonagold.
Sestavine: jabolka sorte Jonagold (1 jabolko na osebo),
olje
Postopek:
1. Jabolka operemo, olupimo in jim izrežemo pecelj in
peščišče.
2. Ognje-varno posodo rahlo popršimo z oljem (ali namastimo
z maslom) in vanj zložimo jabolka.
3. Posodo pokrijemo s pokrovom in za 20 minut potisnemo
v pečico, ogreto na 200 stopinj Celzija.
4. Po 20 minutah peke posodo vzamemo iz pečice in
previdno odstranimo pokrov.
5. Še za 10 minut potisnemo v ogreto pečico. Po želji
ohladimo.
Funšterc – sestavine za štiri osebe:
• 250 g bele moke tip 500 ali druge vrste moke
• 4 jajca
• 250 ml mleka, lahko tudi mineralne vode
• 50 ml sončničnega olja ali olja druge vrste, lahko tudi
maslo
• sol po okusu
Postopek:
1. V posodo ubijemo domača jajca, rumenjak je bolj izrazito
rumen. Funšterc dobi pravo rumeno barvo, ki
nas spominja na sonce.
2. Stepemo ju in dodamo vodo ali mleko (lahko tudi
žitno mleko), moko ter sol. Vse skupaj premešamo,
da dobimo gosto tekočo maso.
3. V ponvi segrejemo olje in vlijemo gosto tekočo
maso v ponev tako, da se enakomerno razlije na
debelino vsaj 5 mm. Pečemo na zmernem ognju,
da ostane rumen.
4. Ko je knapovsko sonce ali funšterc pečen po eni
strani, ga s pomočjo kuhinjske lopatice obrnemo in
popečemo še po drugi strani. Del testa obarvamo z
jedilnim ogljem (se v zmesi razpusti) in ga dodamo
masi v ponev. Spečemo. Izkazalo se je, da oglje da
videz zažgane jedi. Zato funštercu ne bomo dodali
oglja. Položimo ga na pečeno jabolko v kozarcu.
Sadno usnje
Sestavine: očiščena jabolka, limonin sok po okusu (ni
nujno potrebno), jedilno oglje v tabletah
Postopek:
1. Očiščena jabolka zmeljemo v sekljalniku poljubno
fino ali grobo. Dodamo raztopljene tabletke jedilnega
oglja (1 tabletka v 1 l). Po želji sladimo. Računajmo s
tem, da bo usnje precej slajše od kaše.
2. Če imamo pri roki sušilnik, ga obložimo s podlogo iz
silikona ali papirja za peko. Od tega je odvisno, kako
gladko bo usnje. Lahko sušimo tudi v pečici. Na en
pladenj nalijemo približno 4 dl kaše. Med sušenjem
se bo razlila v tanek listič. Sušilnik oz. pečico vklopimo
na 55 °C z vključenim kroženjem zraka, med
vratca zagozdimo kuhalnico, da vlažen zrak izhaja.
Manjši lističi se bodo posušili hitro, v petih urah ali še
prej.
3. Usnje razrežemo ali le zvijemo in režemo naknadno.
Zapremo v posode. Vmes po želji damo kose pergamenta,
saj je malce lepljivo. Hranimo enako kot
ostalo suho sadje. Sadno usnje je na hladnem in v
zaprti vrečki obstojno 1 leto.
Prezentacija Črne luknje
V steklen kozarec položimo pečeno jabolko.
Odprtino v sredini napolnimo s sadnim usnjem, del gleda
ven (kot pecelj). Na stran (med jabolko in steklo)
damo srček iz jabolčnega usnja. Na vrh kot pokrov položimo
okrogel funšterc. Po želji lahko jed obogatimo s
kepico domačega jabolčnega ali borovničevega sladoleda,
jabolko okopamo v jabolčnem punču ali naredimo
jabolčni tris skupaj z jabolčnim smutijem.
V kraju lahko doživite kulinarično presenečenja z
obiskom kulinaričnega ateljeja Meringa kjer izdelujejo
slaščice po naročilu poročne torte in drobno pecivo
sladkih bifejev in v dveh restavracijah Rimskih term,
kavarne Viktorija in zimsko-letnega bara. V restavracijah
združujejo najboljše domače jedi z izbranimi okusi
mednarodne kuhinje, tople jedi pa lahko pripravijo tudi
pred vami.
Avtorji
Klara Cvikl, Lucija Gartner, Ana Mrgole, Špela Klopčič, Brina Klepej, Tjaša Stupan,
Karolina Lukmar, France Ocvirk, Nejc Pinter, Lana Počivalšek
Mentorici
Jasmina Oblak, Nuša Ocvirk
Osnovna šola Antona Aškerca Rimske Toplice
Aškerčeva cesta 1
3272 Rimske Toplice
(03) 733 82 30
os-rimsketoplice@guest.arnes.si
www.os-rimsketoplice.si
30
Slastni kruhki
Naš kuharski chef Matjaž Pur je bil pripravljen z nami speči odličen ajdov kruh.
Iz lokalnih sestavin smo skupaj z njim sestavili različne recepte za pripravo namazov iz domačih
pridelkov. Recepti so zelo preprosti in nimajo veliko sestavin, saj smo želeli, da pridejo do izraza
naši kakovostni lokalni pridelki. Le-te smo pridobili pri lokalnih ponudnikih, ki so poleg
svojih pridelkov z nami delili tudi svoje dragoceno znanje o proizvodnji mleka
in mlečnih izdelkov ter pridelavi zelenjave in sadja. Sveže, domače proizvode
in pridelke smo tako uporabili kot sestavine za izdelavo namazov. Na kmetiji
Sevšek so nam prijazno ponudili domače mleko, ki smo mu ob vretju dodali
kis in dobili odlično domačo skuto. Na kmetiji Sevšek smo izvedeli, da svoje
mleko oddajajo v mlekarno Celeia, kjer izdelujejo mlečne izdelke. Na trgovinskih
policah smo poiskali sir, jogurt in kislo smetano iz Zelenih dolin (LCA) in jih uporabili
kot sestavine pri posameznih namazih. Papriko, korenje in jajca smo dobili na domačih
samooskrbnih kmetijah na Polzeli. Tudi bučna semena smo dobili pri domačem kmetu, ki vsako
leto nasadi njivo buč, jih otrebi, bučnice pa posuši. Začimbe, ki smo jih dodali našim namazom,
smo nabrali predvsem na našem šolskem ekovrtu, kakšno zelišče pa smo poiskali tudi na domačih
vrtovih.
Namazi
Doktor česen: skutni namaz iz domačega mleka in
česna
Sestavine:
• 250 g domače skute
• 180 g kisle smetane
• 2 stroka česna
• ščepec soli
Teta Pehta: skutni namaz iz domačega mleka z dodanimi
zelišči s šolskega ekovrta
Sestavine:
• 250 g domače skute
• bazilika, peteršilj, timijan, drobnjak
• ščepec soli in popra
Bučko: namaz iz prepraženih mletih bučnic in bučnega
olja
Sestavine:
• prepražene mlete bučke (soljene)
• bučno olje
Korenjajček: namaz iz domačega korenja in jajc
Sestavine:
• 2 srednje velika kuhana korenčka
• 1 trdo kuhano jajce
• 100 g navadnega jogurta
• ščepec soli
Sončna paprika: namaz iz domačih paprik in čebule
Sestavine:
• 2 rdeči in ena rumena paprika
• 1 večja čebula
• žlička olja za praženje čebule in paprike
• ena jedilna žlica gorčice
• ščepec soli
Embalaža
Kot embalažo smo pripravili zavojčke, v katerih
bomo gostom ponudili namazane Slastne kruhke. V primeru
prodaje namazov pa smo si kot embalažo zamislili
steklene kozarčke, na katere bi nalepili naše etikete.
Etiketa in logotip
Etiketa predstavlja kolaž avtorskih slik, na katerih je
domač kruh z namazi lokalnih pridelkov. Etiketo z naslovom
Slastni kruhki bomo prilepili na zavojčke, v katerih
bomo ponujali namazane kruhke, etiketo z naslovom
Slastni namazi pa bomo uporabili kot nalepko na
embalaži, ki jo bomo uporabili za prodajo večje količine
namazov.
Vsaka blagovna znamka pa je prepoznavna predvsem
po svojem logotipu, zato smo si tudi mi zamislili
svojega. Ob predstavitvi našega produkta javnosti bi
v slastni kruhek z namazom zapičili zobotrebec in ga (v
obliki zastavice) opremili z našim logotipom.
Avtorji
Ana Marie Kuder, Izabela Veber, Lina Goihleb, Pavel Zapušek, Ula Trauner
Mentorici
Lea Tomšič, Mateja Stražar
Osnovna šola Polzela
Šolska ulica 3
3313 Polzela
(03) 703 31 00
tajnistvo-os.polzela1@siol.net
www.osnovna-sola-polzela.si
Podbreška potica
je naša kraljica
32
Letošnja tema je bila kulinarično obarvana. Kuharskega »chefa« nismo našli, čeprav je v občini
Naklo veliko dobrih in znanih restavracij. Zato smo se odločili, da bomo poiskali neko originalno
in prepoznavno jed. Člani krožka so združili svoje moči in ideje in prav kmalu je kar
sama prišla pred nas Podbreška potica – imenitna potica, narejena iz suhih hruškovih
in jabolčnih krhljev.
V naši raziskavi smo se seznanili s preteklostjo slovenske potice. Potem
smo preučili podbreško potico in njene posebnosti. Ogledali smo si izdelavo
potice, ki so jo organizirale »mojstrice« iz vasice Podbrezje. Razložile in pokazale
so cel postopek in potico smo na koncu tudi poskusili.
Izvedli smo obsežno anketo o poznavanju potic na splošno in o poznavanju
podbreške potice. Rezultate smo primerjali z vzorcem izven domače občine. Ugotovili smo,
da je poznavanje podbreške potice v občini Naklo zelo dobro, izven občine pa precej slabše.
V drugem delu naše raziskave smo naredili marketinški načrt, kako podbreško potico predstaviti
in ponuditi širši javnosti. Člani krožka so si zamislili odlične in uresničljive ideje, s katerimi bi potica
zaživela med domačini in obiskovalci naše občine.
Ves čas izdelave raziskovalne naloge smo sodelovali z županom občine Naklo in s Kulturno
umetniškim društvom Podbrezje. Delo je potekalo dobrih 5 mesecev in v tem času smo spoznali
zanimive ljudi ter mojstrice – kuharice, ki so nam zelo pomagali pri odkrivanju vrednosti podbreške
potice.
Zgodba o podbreški potici
V 19. stoletju je bila vasica Podbrezje preprosta
kmečka vas. Prebivalci so bili skromni kmetje, velikokrat
so se borili z lakoto. Misijonar in duhovnik Franc Pirc
je domačinom predlagal, da se zaradi sončne lege vasi
začnejo ukvarjati s sadjarstvom. Sledili so njegovim
nasvetom in nastali so novi sadovnjaki. S prodajo jabolk
in hrušk domačini sicer niso obogateli, življenje pa je
postalo lažje in lepše.
Prebivalci Podbrezij so iz jabolk in hrušk delali različne
izdelke – sadni sok, marmelade, kuhali so sadna
žganja in sušili krhlje. Prav suhi jabolčni in hruškovi krhlji
so postali konec 19. stol. zelo priljubljeni. Gospodinje
so jih namreč začele uporabljati kot nadev za potice,
saj so bili orehi zelo dragi. Sčasoma je nastala slastna
podbreška potica. Prebivalci so namreč dolgo verjeli, da
jim pri novem pecivu pomagajo dobre čarovnice.
Avtorji
Nina Antolič, Ajda Navršnik, Nejc Purgar, Alja Kovačevič, Živa Rakovec, Leon Kuzmič,
Brina Kovačevič, Ajda Rant, Tjaša Kuzmič
Mentorice
Daša Ganna Mahmoud, Jasna Zupan, Petra Korenjak Marčun
Osnovna šola Naklo
Glavna cesta 47
4202 Naklo
(04) 277 01 00
tajnistvo@os-naklo.si
www.os-naklo.si
34
Na Sovodnju že diši,
po ocvirkovci
Jed, ki se v naših krajih pogosto znajde na jedilniku, je potica z ocvirki, oz. »ocvirkovca«.
Pomembno vlogo je imela včasih, pri delu na kmetiji, saj je precej mastna jed in je tako delavcem
zagotovila novih moči za delo.
Omenjena jed se ponaša z različnimi imeni: »špehôvka«, potica iz ocvirkov,
»ocvirkovca« …
Opazili pa smo, da ima v naših krajih vsaka gospodinja svoj, malce drugačen
recept za pripravo te dobrote – potice iz ocvirkov. Nekatere gospodinje za
nadev uporabljajo samo ocvirke, druge slanino, nekatere celo klobaso, ali pa
kar dve od teh sestavin.
Pri svojih starših, starih starših, sosedih, tetah … smo se pozanimali o njihovih
domačih receptih in načinih peke »ocvirkovce«.
Spoznali smo tiste majhne skrivnosti naših sovodnjskih gospodinj, ki povzročijo, da se ne moremo
upreti grižljaju te slane dobrote. Recepti so si med seboj res različni. In vsak posebej je unikat!
Vse recepte in fotografije izdelave smo priložili v turistično nalogo »Na Sovodnju že diši, po
ocvirkovci«.
V povezavi z omenjeno raziskovalno nalogo, pa smo učenci in učiteljice PŠ Sovodenj ustvarili
tudi turistična produkta našega kraja, povezana s tradicionalno jedjo, »ocvirkovco«. To sta knjižica
zbranih receptov in »minicvirkovca«.
Za peko in trženje »minicvirkovc« bomo navdušili gospodinje na kmetijah z dopolnilno dejavnostjo
– peko kruha in peciva.
Navdušili pa smo že lastnike kavarne na Dvorcu
Visoko. Odločili so se, da bodo na Tavčarjevem dvorcu
(Visoko pri Poljanah) »minicvirkovce« pekli in jih ponujali
gostom.
»Minicvirkovco« bomo ponujali tudi na krajevnih prireditvah,
kamor ste vabljeni tudi Vi.
Poleg pokušanja »minicvirkovc« Vam bomo podarili
tudi knjižico receptov in vas tako mogoče malce
vzpodbudili, da boste prvič spekli »ocvirkovco« ali pa jo
poskusili speči še na kakšen drugačen način kot ste bili
vajeni do sedaj. Nikoli se ne ve, mogoče pa je sosedov
recept boljši!?
Minicvirkovca
Vzhajano testo razvaljamo na pomokani leseni površini
ali prtu. Nadev razmažemo kar na gosto po celotnem
testu in ga zvijemo.
Pekač za kolačke namažemo z maslom.
Zvito ocvirkovco narežemo na približno 2 cm široke
kolobarje. Vsakega posebej postavimo v svoj prostorček
v pekaču. Pečemo na 200 stopinj Celzija približno 15
minut, oz. toliko da lepo zarumenijo.
Pečene takoj prestavimo iz pekača na krožnik.
Naš drugi turistični produkt je knjižica receptov.
Sestavine (za cca. 24 minicvirkovc):
• 500 g pšenične moke
• 1 jajce
• pol kocke kvasa (21 g)
• pol žličke sladkorja
• 1 žlička soli
• 3 dl mleka
• 250 g ocvirkov
Postopek: Moko presejemo v posodo in ji dodamo
jajce. Kvas zdrobimo v lonček, dodamo pol žličke
sladkorja, pol žličke moke, 3 žlice tople vode in pustimo
vzhajati na toplem. V mleko damo sol in vse skupaj
pogrejemo na ognju. Vzhajan kvas in toplo mleko dodamo
v moko ter zamesimo. Testo pokrijemo s krpo in
pustimo vzhajati na toplem eno uro.
Pripravimo nadev: ocvirke stopimo/popražimo na
ognju, masti ne odlivamo!
Avtorji
Učenci in učenke 1., 2., 3., 4., in 5. razreda PŠ Sovodenj
Mentorice
Eva Trček, Jelka Čadež, Ana Marija Dolenc, Andreja Jesenovec
Podružnična šola Sovodenj
Sovodenj 32
4225 SOVODENJ
(04) 519 50 09
podruznica.sovodenj@os-ivantavcar.si
http://sovodenj.os-ivantavcar.si
36
Ribšteta
Bohinj ima kar nekaj vodovja, zato del tradicije in turizma predstavljata tudi ribogojstvo in ribištvo.
Prav tako veliko ljudi prihaja v Bohinj z namenom ribolova v Bohinjskem jezeru in reki Savi.
Začetek ribogojstva sega v čas med 2. svetovno vojno, ko je bila ustanovljena ribogojnica pri
Zoisovem gradu. To je bila ena največjih ribogojnic v tistem času.
Da je bilo že v preteklosti ribištvo prisotno v Bohinju, govori bohinjska ljudska
pravljica Jezernikova vrša.
Jezernikova vrša
Jezernik je bil povodni mož, ki je lovil ribe v Bohinjskem jezeru, ulov pa odnašal
v podvodni grad. V Ukancu je takrat živel reven ribič, ki je vsakodnevno
lovil ribe, a je le redkokdaj katero ujel. Za to je bil kriv povodni mož, ki je z razgrajanjem
v jezeru odgnal vse ribe. Ribič je imel tega dovolj, zato je pričel kopati jarek, da bo
po njem odteklo jezero. Tako bi tudi Jezernik ostal brez hrane. Povodni mož je ribiča prosil naj neha
kopati, v zameno pa mu bo podaril vršo, ki bo vsakič, ko jo bo vrgel v vodo, polna rib. S tem je bilo
konec ribičeve lakote in skrbi.
Ribšteta – t. i. ribja pašteta
V Bohinju nekateri gostinjci ponujajo na svojih jedilnikih lokalne ribe, pri tem pa jim manjka izvirnosti.
Pri ustvarjanju nove jedi smo stremeli k temu, da je jed narejena iz lokalnih sestavin, predstavlja
tradicijo našega kraja in bi postala prepoznavna jed Bohinja.
Postrv je ena izmed avtohtonih rib v Bohinjskem jezeru
in Savi Bohinjki. Zato smo si zamislili ribjo pašteto,
ki je narejena iz dimljene postrvi in bohinjskega masla.
Odločili smo se za dve vrsti ribje paštete. Močnejša
varianta je Ribšteta Jezernik z dodatkom popraženega
česna. Pašteta z blagim okusom Ribšteta Jezerka, pa
vsebuje kremni sir.
Ribšteto se lahko ponudi s hrustljavčki iz trdinke. To
je moka iz bohinjske koruze.
Želeli smo, da pašteta s svojim okusom daje unikatnost,
da so sestavine lokalne, da jo je možno uporabiti
kot spominek ali darilo, da promovira naš kraj in da se
embalaža lahko uporabi še na drug način. Poleg tega
pa smo želeli, da ima pašteta svojo zgodbo, ki je povezana
z Bohinjem, Bohinjskim jezerom, kar bi še bolj
spodbudilo turiste k nakupu ribštete.
Ribšteta kot spominek
Pašteta je zapakirana v steklen kozarček s kovinskim
pokrovom. Na njem je zalepljen logo z najbolj znano
podobo Bohinja – cerkev sv. Janeza Krstnika in most.
Okoli kozarčka je iz vrvi spletena “vrša”. Po porabi paštete
se lahko lonček uporabi za svečnik, okras, shranjevanje
manjših predmetov.
Pogosto pašteto jemo v hribih in na daljših pohodih,
zato smo izdelku predložili lesen pripomoček v obliki
ribe. Najprej služi kot pripomoček pri mazanju paštete
na kruh, kasneje pa je lahko obesek za ključe. To pripomore
tudi k promoviranju naše ribštete in Bohinja, saj je
na eni strani napisano ime naše paštete, na drugi strani
pa slogan – iz jezera na kruh.
in jo delil med otroke, sovaščane in druge obiskovalce
Bohinja. Tako se je pašteta pojavila na naši tržnici.
Vpliv paštete na lokalni razvoj
Prodaja ribštete bi v zavest kupcev vnašala idejo o
“dobri domači ribi, ribi iz neokrnjenih bohinjskih rek”.
S tem bi se večalo povpraševanje po turističnih proizvodih
z ribami, naravo, kulinariko … in povezanimi
panogami.
Znamka in njeno trženje bi lahko pozitivno vplivala
na področja turističnega trženja: športni ribolov, ribogojništvo,
kulinariko (gostinjstvo), spodbujanje lokalne
pridelave surovin, prepoznavanje turistične destinacije,
ozaveščanje o ohranjanju narave.
Pravljica o ribšteti
Eden izmed zadanih ciljev je bil, da “pravljično” sporočimo,
kako je prišel recept za ribšteto do nas. Zgodbo
smo povezali s pravljico Jezernikova vrša in tako je nastala
naša zgodba.
V Bohinjskem jezeru živi povodni mož Jezernik, ki
pazi ribe. Ribič Bohinc je večkrat poskušal narediti ribjo
pašteto. Ker z njo ni bil zadovoljen, jo je vrgel v jezero.
Jezernik pa je izkoristil priložnost in ji dodal svoje prav
posebne ribe. Pašteto je podtaknil v ribičevo vršo, da
bi mu dokazal, da so ribe v jezeru zdrave in okusne, le
da ribič ni sposoben kuhar. Bohinc je pašteto preizkusil.
Bil je čisto osupel nad okusom. Jezerniku je obljubil, da
ne bo več lovil njegovih rib z vršo, če mu zaupa svoj
recept za pašteto. Ribič je še popravil izgled paštete
Ribšteta
Ribšteta (za cca. 5–6 oseb)
• 170 g postrvjega dimljenega fileja
• 100 g bohinjskega masla
• olivno olje (0,1 dl)
• olupljen strok česna/2 žlici kremnega sira
Hrustljavčki
• 150 g pšenične moke
• 150 g moke iz trdinke
• ½ kocke kvasa
• žlička soli
• čajna žlička sladkorja
• 1–1,5 dl tople vode
• 25 g masla
• po želji mešanica semen (nekaj žlic)
Avtorji Hana Debelak, Daša Gumzej, Klemen Korošec, France Dan Kranjc, Matija Polanc, Tito Škulj,
Matevž Tancar, Manca Cesar, Nika Rink, Jakob Čemažar, Jasna Cundrič, Tomaž Cvetek, Anaya Dabić, Neža Habjan,
Gaber Jurkovič, Sara Koren, Ela Markelj, Iza Klešnik, Ana Mikelj, Zoja Zdravković, Matej Kalita, Nuša Bernik,
Brina Markelj, Neža Zupan, Tia Prešeren, Jera Stanovnik
Mentorji Martina Mašić Sabalić, Anže Krek, Barbara Vevar, Nataša Stare, Eva Vavroš
Osnovna šola dr. Janeza Mencingerja
Savska cesta 10
4264 Bohinjska Bistrica
(04) 577 00 00
osbohinj@osbohinj.si
www.osbohinj.si
38
Zelenček
Zelenček je sladica, ki bo na meniju v novi gostilni Zelenci. Skreirali smo jo učenci turističnega
podmladka OŠ Josipa Vandota Kranjska Gora s pomočjo kuharskega mojstra Jerneja Raca. Želeli
smo pripraviti moderno sladico iz tradicionalnih sestavin našega lokalnega okolja. S sladico smo želeli
pričarati zeleni raj, kar naši Zelenci prav gotovo so. Tako je zelenček sladica, ki jo
sestavlja krema iz skute in sladke smetane, domači piškot in suha sliva, zeleni
preliv iz pehtranovega čaja ter zelena čipka. Sladica je zloženka treh tipičnih
posladkov v preteklosti – domačih piškotov, pehtranove potice in suhega sadja.
Ne glede na to, ali prisegate na tradicionalne jedi naših babic ali mojstrovine
sodobne kuhinje, boste nad zelenčkom navdušeni.
Najprej maslo,
stopimo ga prav krasno.
Umešamo še jajca in mal' sladkorja,
da sladica bo še bolja.
Dodamo nekaj skute, sladke smetane in želatine
ter zmešamo do kreme fine.
Vlijemo v silikonske lončke,
da dobimo pol balončke.
V kremo damo še suho slivo,
to okus bo spremenilo.
Še s piškotom jo pokrijemo
in v zamrzovalnik skrijemo.
Za preliv skuhamo pehtranov čaj,
ki pričaral bo naš zgornjesavski raj.
Dodamo vrečko svetlega preliva in sladkorja,
skrivna sestavina je dobra volja.
Na koncu še čipka za okras
in zelenček je pripravljen za vas.
Zelenček
Za 6 sladic (en silikonski pekač) potrebujemo:
Krema
• 1 jajce
• 40 g masla
• 70 g sladkorja
• 4 g vanilin sladkorja
• 1,5 lista želatine
• 0,2 l stepene sladke smetane
• 70 g skute
Nadev
• 6 domačih piškotov
• 6 suhih sliv
Preliv
• 0,25 l vode
• 3 žličke pehtrana
• nekaj kapljic zelene jedilne barve za živila
• 1 vrečka svetlega preliva za torte
• 2 žlici sladkorja
Čipka
• 0,1 l vode
• nekaj kapljic zelene jedilne barve za živila
• 25 g olivnega olja
• 1 žlica pšenične moke
Silikonski pekač: 6 oblik premera 70 mm, globine 35
mm, volumen oblike 80 ml.
Postopek
Krema: v kozici nad soparo stopimo maslo. Dodamo
sladkor in vanilin sladkor ter jajce. Nad soparo stepamo
do vročega. Nato dodamo ožeto želatino in dobro premešamo.
Počakamo, da se malo ohladi. Nato dodamo
pretlačeno skuto in stepeno sladko smetano.
S kremo napolnimo približno 1/3 vsakega silikonskega
modelčka. Nato v vsak modelček dodamo na koščke
narezano suho slivo, malo kreme ter cel piškot. Na
koncu dodamo preostalo kremo.
Silikonski pekač s kremo in nadevom damo v zamrzovalnik,
da se krema strdi. Tako gre potem sladica z
lahkoto iz pekača.
Preliv: iz vode in pehtrana skuhamo čaj. Dodamo nekaj
kapljic zelene jedilne barve za živila, da dobimo željeno
zeleno barvo. Čaj ohladimo.
Vrečko svetlega preliva za torte zmešamo z dvema
žlicama sladkorja. Ob nenehnem mešanju postopoma
dodajamo ohlajen čaj in segrevamo do vretja. Nato
pustimo, da se nekaj minut ohlaja. Ko tekočina začne
želirati, jo prelijemo po sladici. Do serviranja sladico hranimo
na hladnem.
Čipka: v skledi gladko razmešamo vodo, olivno olje in
pšenično moko. Testo naj malo počiva, potem pa ga
spečemo na ponvi, podobno kot palačinko. Pečemo
samo na eni strani. Ko se naredi lepa čipka, jo odstranimo
iz ponve in položimo na papirnato brisačko.
Zelenci
Zelenci so 54 ha veliko mokrišče pri Podkorenu, poznano
kot izvir naše najdaljše reke Save Dolinke. Pot
po naravnem rezervatu Zelenci se prične na parkirišču
ob cesti Podkoren – Rateče, torej ravno ob novi gostilni
Zelenci. Ob poti po naravnem rezervatu Zelenci lahko
opazujete sledove poledenitve, izvire v jezerskih usedlinah,
vodne izvirke in začetek oblikovanja rečne struge
ter pestrost živalstva in rastlinstva na zelo majhnem
območju. Njihova pomembnost je v pričevanju o dogajanju
v geološki preteklosti. Tu se pojavljajo številne
redke in ogrožene rastlinske in živalske vrste. Dolžina
poti je 1 km, približen čas poti in ogleda pa pol ure. Za
obisk so primerni vsi letni časi.
Kuharski mojster Jernej Rac
Že več kot desetletje se Jernej Rac, doma iz Rateč, vrti
za štedilniki različnih hotelov in restavracij v Zgornjesavski
dolini. Rad se udeležuje tekmovanj, na katerih dosega
odlične rezultate. Zmagal je na kranjskogorskem mednarodnem
kulinaričnem festivalu, pa tudi na kuharskem tekmovanju
v Makarski, kjer je zmagal v najbolj zahtevni kategoriji
kuhanje trihodnega menija. Sodeloval je tudi pri
pripravi Rateške južne, ki smo jo tudi sami poizkusili in bili
nad njo navdušeni. Še posebej nad sladico, ki smo jo tudi
sami večkrat pripravili in promovirali, tudi na 34. festivalu
Turizmu pomaga lastna glava.
Avtorji Zala Adlešič, Jan Arih, Eva Črv, Maruša Gosar, Zala Gregori Okulić, Lovro Grilc, Meta Grilc, Ožbej Grilc,
Lara Hojnik, Martin Hrovat, Lana Ruby Karničar, Alja Kosić, Minca Mlinar, Aida Alina Triplat
Mentorici Petra Berčič, Helena Smolej
Osnovna šola Josipa Vandota
Koroška ulica 12
4280 Kranjska Gora
(04) 58 84 850
osjvkg.tajnistvo@siol.net
www.osjv-kranjskagora.si
40
Ooo, ti moja Goričanka
Letošnji cilj je bil oblikovati tipično goriško jed iz lokalnih sestavin, ki bo dvignila prepoznavnost
goriške kulinarike in obiskovalca spominjala na posebne okuse in prijetna doživetja ter na naravno
in kulturno dediščino Nove Gorice.
K sodelovanju smo povabili kuharskega mojstra in idejnega vodjo projekta Glokal Gourmet
družbe Hit Matjaža Šinigoja. Izbrali smo njegov recept »Ooo, ti moja Goričanka«, ki vsebuje ohrovtovo
juho z vložkom rižote z ječmenom. Juhi smo dodali svoje hranilne jušne vložke raviolov s polentnim
ali bučnim nadevom.
Zakaj smo se odločili za »vrzote« kot ohrovtu rečemo na goriškem?
• Zato, ker glava »vrzote« spominja na popek vrtnice, ki je simbol našega mladega mesta,
• zato, ker so »vrzote« pridelovali in vzgajali in jih še vzgajajo prebivalci na poljih v okolici našega
mesta že pred nastankom Nove Gorice. Prebivalcem sosednjega naselja Vrtojba še danes pravijo
»vrzotarji«,
• zato, ker ima vrzota poseben okus in zdravilen učinek:
vsebuje vitamin C, A, K minerale: kalij, mangan, magneziji,
ima nizek glikemični indeks - ne redi in znižuje
možnost srčno - žilnih obolenj.
Ohrovtova kremna juha
Sestavine za 4 osebe:
• 350 g ohrovta (»vrzote«)
• 80 g šalotka
• olivno olje
• lovor, rožmarin in timijan
• 100 g krompirja
Postopek: šalotko drobno sesekljamo, prepražimo na
olivnem olju, dodamo na kocke narezan krompir, pražimo
in dolijemo vodo po potrebi. Dodamo zelišča, ki
jih zvežemo z vrvico, ker jih bomo kasneje odstranili.
Ko se krompir na pol skuha, dodamo narezan ohrovt.
Ohrovt ne sme preveč vreti, ker sicer izgubi zeleno
barvo. Solimo in popramo. Sestavine zmiksamo v gladko
zmes in med miksanjem dodajamo kapljice olivnega
olja ali maslo.
Testo za raviole:
• 300 g pšenične ostre moke
• 200 g ajdove ali pirine moke
• 50 g pšenične gladke moke
• 2 jajci
• 6 rumenjakov
• belo vino
Postopek: v skledi zmešamo različne vrste moke,
stresemo na pult in v sredino dodamo jajca in rumenjake.
Z vilicami mešamo jajca in počasi vmešavamo
moko, solimo in dodajamo belo vino po potrebi. Testo
mora biti čvrsto in pol ure počivati v hladilniku. Nato ga
razvaljamo na tanko in z modelom za krofe izrežemo
kroge.
Na kroge testa položimo poljuben nadev, rob polovice
kroga namažemo z vodo, krog testa prepognemo
in pritisnemo, da se tesno prilegata, raviol sedaj še
enkrat prepognemo, da se konca združita in stisnemo.
Raviol je narejen. Kuhamo jih v slani vodi ob zmernem
vretju približno kot kuhamo testenine. Sotiramo jih
v maslu.
Bučni nadev za raviole:
• 300 g buče
• 20 g šalotke
• 1 strok česna
• 40 g masla
• 50 g parmezana
• piškoti z mandlji
• pomarančna marmelada
• muškatni orešek, vejica timijana
• sol, poper
Postopek: šalotko in česen fino sesekljamo, bučo
narežemo na kocke in vse skupaj prepražimo na maslu.
Dodamo začimbe, zdrobljene piškote, marmelado in
parmezan. Zmes dobro premešamo.
Chef Matjaž Šinigoj
Zakaj smo se odločili za povabilo in pomoč »chefa«
Matjaža Šinigoja?
Odlikujejo ga številne izkušnje, je velik poznavalec
Goriške in širšega primorskega prostora, raziskuje tradicionalna
kuharska izročila in jih razvija z novimi kombinacijami
in kuharskimi tehnikami. Znanje uspešno deli
z mladimi v osnovnih in srednjih šolah in institucijah za
poklicno usposabljanje. Je idejni vodja projekta Glokal
Gourmet družbe HIT Nova Gorica, ki povezuje lokalne
okuse.
Ima enako željo kot mi, da z uporabo lokalno pridelanih
sestavin v trajnostno naravnani kuhinji oblikuje recepte
za jedi goriške prihodnosti.
Avtorji
Niki Štor Ličar, Lucija Agrež, Neža Škibin, Lara Jakopič, Ema Modrijan, Maja Mamič, Alina Rigler,
Liam Peric Pšeničnik, Denis Semič Simsič
Mentorica
Laura Ozebek
Osnovna šola Milojke Štrukelj Nova Gorica
Delpinova 7
5000 Nova Gorica
(05) 335 81 00
o-ms.ng@guest.arnes.si
www.osms.si
42
Zrno do zrna …
vipavska pogača
S kulinaričnim doživetjem Zrno do zrna … vipavska pogača želimo dodatno promovirati Zgornjo
Vipavsko dolino in skrbeti za ohranjanje ljudskega izročila o kulinaričnih posebnostih Ajdovščine z
okolico.
Program je zasnovan kot izviren enodnevni izlet. Primeren je za skoraj vse
ciljne skupine, od mlajših do tistih malo starejših, od domačinov do obiskovalcev
iz drugih koncev Slovenije ali celo iz tujine. Vanj je vključeno kolesarjenje
po idiličnih stezicah v okolici Ajdovščine s postanki na več skrbno izbranih lokacijah.
Udeležbo na turističnem programu še posebej priporočamo vsem tistim,
ki imajo radi naravo, kolesarjenje, zanimive aktivnosti, zgodovino, okusno
domačo hrano in pijačo ter seveda druženje in zabavo.
Udeleženci programa v pristnem okolju spoznajo nekdaj siromašno, danes že skoraj pozabljeno
koruzno jed vipavsko pogačo. Degustirajo pa tudi druge jedi, ki so jih v preteklosti jedli
naši predniki na način »od njive pa vse do krožnika«. Spoznavajo razvoj jedi skozi pretekla obdobja
ter z njo povezane okuse, tiste skoraj že pozabljene, kot tudi okuse današnjega, modernega časa.
V atraktivno turistično doživetje so vključene pristne vipavske lokacije in lokalni pomočniki, kmetje,
mlinarji, peki, kuharski mojstri.
Program se lahko izpelje v vseh letnih časih. Zaradi zgodnje vegetacije avtohtone sorte vipavske
koruze (»guštence«) pa je obisk najprimernejši med majem in avgustom. Na željo obiskovalcev
se program lahko tudi prilagodi (dolžina programa, obisk le določenih točk aktualnih postaj …).
Program
8.00–8.30 Sprejem obiskovalcev in izposoja koles
8.30–8.45 Ogled ruševin starega Jochmannovega mlina
v Ajdovščini
8.45–9.00 Kolesarjenje do/po Ajdovskem polju
9.00–10.00 Ogled koruznih polj in spoznavanje pridelave
koruze
10.00–11.15 Kolesarjenje do Novakovega mlina v Dolenjah
pri Ajdovščini
11.15–12.15 Ogled Novakovega mlina in spoznavanje pripomočkov
ter postopkov mletja
12.15–13.00 Kosilo (koruzna polenta)
13.00–13.30 Kolesarjenje do Planine pri Ajdovščini
13.30–16.30 Obisk kmetije Pipan (peka vipavske pogače,
ličkanje koruze in okušanje pogač ter degustacija
ostalih pekovskih izdelkov). Vmes poteka
tudi delavnica za izdelavo spominka (izdelki iz
ličja, pisanje receptov)
16.30–17.00 Kolesarjenje do Zemona
17.00–18.30 Obisk Gostilne pri Lojzetu (pokušina koruzne
potice)
18.30–19.00 Kolesarjenje do Ajdovščine
19.00–19.30 Obisk podjetja Mlinotest
19.30–20.00 Obisk Doživljajskega centra pekarstva in mlinarstva
(seznanitev z zgodovino peke kruha
na Vipavskem)
20.00–20.30 Odhod domov
zdrob za polento pa preveč na grobo. Koruzno zrnje,
mleto na zdrob, je podobno ostri moki.
Postopek: koruzni zdrob oparimo z vrelim mlekom
(lahko tudi smetano), v katerega smo dali maslo.
Zdrob se napije mleka. Paziti je treba, da je mleko zelo
vroče in da se zdrob dobro opari. V posebno posodo
damo vzhajati kvas – kvas pomokamo z žlico moke,
na vrh damo malo sladkorja in malo mlačnega mleka.
Pustimo, da začne vzhajati. V drugo posodo zmešamo
oparjen koruzni zdrob, pšenični zdrob in sol. Ko
kvas začne vzhajati, ga dodamo oparjenemu koruznemu
in belemu zdrobu. Vse skupaj zalijemo z mlekom,
končna zmes mora biti tekoča (malo manj kot biskvit),
tako da bo lepo stekla v pekač. Zmes ne sme biti trda
ali pretrdo zmešana. Preden damo v pekač, mora zmes
vzhajati. Potem še enkrat pregnetemo, zlijemo v pekač,
ki ga lahko premažemo z maslom in posujemo z
moko. Zmes še enkrat vzhaja v pekaču. Preden damo
v pečico, lahko pomažemo z jajci (včasih niso pomazali,
saj jajc niso imeli v izobilju). Pekač naj bo podolgovat
in ozek, da se bo pogača lepo spekla. Pečemo pol
ure v krušni peči (lahko tudi malo več) ali v “špargetu”
pri temperature okoli 180 °C. Na vrhu mora nastati hrustljava
skorjica.
Vipavska pogača
Recept je povedala Marjetka Terbižan iz Ajdovščine.
Pogačo je pekla njena mama. Vedno so jo spekli za
prvi november, ko se je na domu zbrala cela družina.
Zaužili so jo po obisku pokopališča, Marjetka to tradicijo
nadaljuje še danes.
Sestavine:
• 70 dag (oz. 5 lončkov) koruznega zdroba najbolje iz
guštence
• 30 dag (oz. 2 lončka) pšeničnega zdroba*
• ¾ l mleka
• ½ dl vode, ½ jušne žlice sladkorja (za kvasovec)
• ¾ kocke kvasa (oziroma vinske droži)
• 10–15 dag domačega masla (ali 1 dl olja)
• ½ jušne žlice soli
• 25 dag suhih sliv ali drugih dodatkov
• pšenična moka po občutku
* Opomba za zdrob: koruzno zrnje mora biti mleto
na zdrob, tako meljejo samo v mlinu. Koruzna moka,
kupljena v trgovini, je preveč na drobno mleta, koruzni
Chef Tomaž Kavčič
Tomaž Kavčič iz gostilne Pri Lojzetu je eden najbolj
znanih kuharskih chefov v Sloveniji. Gostilna Pri
Lojzetu, ki se nahaja na dvorcu Zemono pri Vipavi, je
med šestimi restavracijami, ki so v preteklem letu prejele
Michelinovo zvezdico.
Jedi na dvorcu Zemono vedno navdušijo. Vsaka
nova kolekcija jedi, vsaka nova inovacija ima svoj smisel,
svoj zato, da pričara nasmeh, izvabi zadovoljstvo,
ustvari užitek degustatorju jedi.
Avtorji
Ela Greif, Nac Hrovatin, Kaja Krečič, Nika Marc, Špela Terčelj, Ema Bajec,
Maja Brilj, Katja Peršič, Iza Hladnik Suša
Mentorja
Martin Štinjek, Petra Ušaj
Osnovna šola Šturje Ajdovščina
Bevkova ulica 22
5270 Ajdovščina
(05) 365 38 00
info@os-sturje.si
www.os-sturje.si
44
Gurmanska podeželska
doživetja
Pomurje kot regija zelenih rodovitnih nižin ter vinorodnih gričevij še vedno velja za najbolj kmetijsko
območje v Sloveniji. Poleg delovnega naroda pa smo Prekmurci znani tudi po svoji gostoljubnosti,
saj obiskovalcem vedno ponudimo božanske pogostitve s sodobnim pridihom,
zaradi katerih se v naše kraje zagotovo še raje vračajo.
Celotno dogajanje smo prenesli na podeželje, saj je kulinarični dopust na
kmetiji lahko danes veliko bolj raznolik kot kadarkoli prej. To se v vseh letnih
časih odraža tako v dejavnostih, kakor tudi v obilju narave. Podeželje je prava
izbira za tiste, ki jih privlači čarobnost ter hkrati tudi skrivnostnost podeželskega
upočasnjenega življenja, podkrepljenega s kulinaričnim razvajanjem.
Celotno ponudbo smo povezali z logotipom in preprostim sloganom, ki se glasi
»Kulinarično razvajanje z jabolkom ljubezni«. Logotip je sestavljen iz elementov, ki so del
turistične ponudbe. Privablja ljudi od blizu in daleč z željo po druženju in prijateljstvu. Jabolko, ki s
svojo nesimetrično obliko zajema spekter toplih barv, nas nagovarja in vabi v prekmursko podeželje.
Z odprtimi rokami sprejema vsakega, ki si želi spoznati rumena žitna polja in kulinarične dobrote
naših krajev. Rdeča barva ponazarja razvito sadjarstvo, v katerem zasledimo tudi stare sorte jabolk,
ki kljubujejo novim trendom pridelave. Ni naključje, da je prav jabolko na grbu Občine Puconci in je
tudi rdeča nit naše naloge.
Če želite doživeti podeželje skozi vsa čutila – voh, vid, sluh, tip in seveda največ skozi okušanje,
je tridnevni turistični proizvod Gurmanska podeželska doživetja, ravno pravšnja izbira za vas.
Letni čas obiska se bo odražal na vaših krožnikih, na katere se bo naložila hrana neposredno z vrta,
hleva, kurnika ali njive. Na pomoč pri pripravi jedilnika
pa lahko priskočijo tudi izkušene gospodinje na kmetiji,
ki vam bodo omogočile izkustveno učenje in z veseljem
prikazale pripravo tradicionalnih jedi. Pričetek podeželske
dogodivščine boste pričeli z Micko, s katero se
boste podali na pot spoznavanja in opravljanja kmečkih
opravil. Tekom dneva se boste kulinarično razvajali s
tradicionalnimi lokalnimi dobrotami ter se tudi sami preizkusili
v sestavljanju jedilnikov. Večerno druženje boste
nadaljevali ob ognju s spoznavanjem tradicionalnih plesov
ter prenočili na senu, ki pričara vonj posušenih travniških
rož. Naslednji dan smo za vas pripravili rekreativno
in kulinarično raziskovanje po občini Puconci, kjer si
boste lahko s kolesi, peš ali pa kar z vožnjo s traktorjem
in vozom ogledali naravne in kulturne znamenitosti. Na
posameznih postojankah vas bodo s svojimi dobrotami
razvajali lokalni ponudniki.
Tretji dan se boste prebudili v osrčju vinograda, v
glamping hišicah, iz katerih se razprostirajo čudoviti
razgledi nad okoliške vinograde. Po vinogradniškem
zajtrku si boste nadeli pütre in se odpravili na tradicionalno
prekmursko trgatev. Po uspešno opravljenem
delu boste celotno dogajanje zaključili na jabolčni fešti,
kjer vas bo razvajala Urška Fartelj s svojo Posolanko v
kozarcu.
Urška Fartelj
Urška Fartelj je Prekmurka, ki svoje kuharske domislice
že več let snema in objavlja na priljubljenem kulinaričnem
blogu 220 stopinj poševno. Pogosto se v svojih
receptih naslanja na lokalne sestavine ter na pripravo
tradicionalnih jedi na sodoben način. Izdala je tudi kuharski
knjigi 220 stopinj poševno ter 220 stopinj poševno:
preprosto in sveže vse leto, ki sta bili v letu
2020 med najbolj prodajanimi knjigami v Sloveniji.
Posolanka v kozarcu
Gre za pogačo, pri kateri kvašeno testo objema nadev
iz skute. Po vrhu posolanko v Prekmurju premažemo
s plastjo orehov ali naribanimi jabolki, včasih samo s
sladkano kislo smetano, in vse skupaj zapečemo.
In ker posolanka žal še ni registrirana, sem si dovolila
pripraviti njeno različico v kozarcu. Namesto kvašenega
testa so tukaj zdrobljeni mašinski keksi, skutin nadev,
jabolka in orehi. Posolanko v kozarcu sem »okitila«
s sušenimi jabolčnimi olupki, ker se mi jih je zdelo škoda
zavreči, saj vsebujejo veliko vlaknin, vitaminov in
mineralov.
Sestavine za 5–6 kozarcev:
• 500 g skute
• 500 g mašinskih piškotov
• 2 polni žlici kisle smetane
• 4–5 polnih žlic medu
• 3 žlice rjavega sladkorja
• 2 jabolki
• orehi
• limona
• 1/2 žličke cimeta
• strok vanilije (ali vanilijev sladkor)
Najprej pripravimo jabolka. Jabolka olupimo zelo na
tanko. Debelejša bo lupina, dlje časa se bo namreč sušila.
Lupine jabolk damo v mrežast pekač ter jih damo
sušiti v pečico na 85 stopinj za približno 2 uri na programu
ventilacija.
Jabolka narežemo na kockice, jim dodamo rjavi sladkor,
cimet, sok 1/2 limone in kuhamo na srednjem nizkem
ognju, nekje 5–10 minut, dokler jabolka ne pustijo
soka in sladkor ne začne karamelizirati. pazimo,
da jabolka ne razpadejo, ampak morajo spustiti sok.
Ohladimo.
Za kremo zmešamo skuto, smetano, med, semena
vanilije, limonino lupinico ter preostalo polovico soka
limone.
Mašinske kekse grobo zdrobimo. V vsak kozarček
damo nekje 2 žlici zdrobljenih keksov, sledi plast kreme
iz skute, plast karameliziranih jabolk, zdrobljeni orehi in
posušeni jabolčni olupki.
Čas priprave: 30 minut
(s sušenjem olupkov do 2 uri).
Avtorice
Živa Čerpnjak, Zala Gjergjek, Inja Kuzma, Lana Maučec, Lena Nemec, Julija Recek, Lia Špilak, Maruša Žekš
Mentorice
Monika Vidmar, Mateja Žökš, Janja Adanič Vratarič
Osnovna šola Puconci
Puconci 178
9201 Puconci
(02) 545 96 00
ospuconci@ospuconci.si
www.ospuconci.si
46
Güjžina pod senikom
V večletnem odkrivanju turističnih potencialov domače pokrajine smo že iskali zanimive zgodbe,
kolesarske poti, spoznavali bogato kulturno dediščino naših babic, iskali možnosti zelenega turizma
ter se preizkusili v organizaciji tabora in prireditve.
Letos smo se odločili, da znanja in pridobljene izkušnje uporabimo ter se podamo
na odkrivanje kulinaričnih zakladov domače pokrajine. Le ta nam je postala
»chef« in pri oblikovanju turističnega produkta smo izhajali prav iz nje. V sodelovanju
z gospo Alenko Čede, ki skupaj z možem vodi Posestvo Mala Rosa,
je nastal tradicionalni kulinarični obrok Güjžina pod senikom. V njem odsevata
preteklost in bogata kulinarična tradicija Goričkega.
Turisti, ki bi se potepali po Goričkem, bi se tako na svoji poti okrepčali v obliki
malice oz. güjžine, kot jo poimenujejo na Goričkem. Kulinarično potovanje in razvajanje
brbončic bi se odvijalo pod okriljem lepega, prijaznega, domačega ambienta, pod starim
senikom na posestvu Mala Rosa. Gost bi se tu udobno namestil, se spočil, se pustil kulinarično
razvajati in od tod bi imel prekrasen pogled na okoliške goričke griče.
Navdih za güjžino so nam bile recepture naših babic. Recepturam smo dodali nekaj novega ter
se odločili, da jo ponudimo v sodobnejši obliki. Tradicionalnemu obroku smo dodali tudi zgodbo,
katere rdeča nit je preplet lokalnih sestavin z zdravilnimi in blagodejnimi učinki na telo in duha ter
treh barv. V jedeh se tako prepletajo rumena, ki predstavlja rumeno pšenično polje značilno za prekmursko
pokrajino, zelena, ki ponazarja čarobnost in razigranost, z gozdom obdarjenega Goričkega
in oranžna, ki pooseblja toplo prekmursko dušo.
Güjžina bi se predstavila in ponudila gostom v obliki degustacijskega dogodka pod senikom.
Gostje bi v treh hodih odkrivali skrivnosti lokalnega kulinaričnega obroka. Goste bi tako ob prihodu
pričakal topli ali hladni sadno – zeliščni napitek iz zelišč in sadja, pridelanega na posestvu, ki pa
bi bil gostom na voljo ves čas »güjžine«. Nato bi gostom postregli sveži bučni kruh z namazom z
bučnimi semeni ter jogurt z makom, orehi in pečenimi jabolki z medom. V drugem hodu bi sledila
zelenjavna pita s krhkim makovim testom na solatni
posteljici ter zeliščnim prelivom in sesekljanimi bučnimi
semeni. V tretjem bi gostje pokušali domače mavrične
makove rezance ter se posladkali z zapečenimi palačinkami
z makom. Čisto za konec pa bi goste razvajali
z makovo potico.
Veseli smo, da nam je uspelo predstaviti našo
Güjžino pod senikom v obliki dogodka, ki je potekal
v sklopu Programa sodelovanja Interreg V–A
Slovenija–Madžarska.
Jogurt z makom, pečenimi jabolki in orehi
Makov nadev:
• 80 g mletega maka
• 10 g vanilin sladkorja
• 25 g sladkorja v prahu
• 50 ml sladke smetane
Orehov nadev:
• 120 g mletih orehov
• 10 g vanilin sladkorja
• 40 g sladkorja v prahu
• 50 ml sladke smetane
Jabolčni nadev:
• 4–5 velikih jabolk
• 1 žlica masla
• 1 čajna žlička cimeta
• 1 žlica medu
Postopek: mak in sladkor dobro zmešamo. Smetano
dobro pogrejemo, da je vroča in jo prilijemo k maku in
sladkorju. Vse dobro zmešamo. Pri orehovem nadevu
ponovimo postopek kot pri makovem nadevu. Jabolka
operemo, odstranimo muho in koščice ter zrežemo
skupaj z lupino na koščke. Maslo damo v ponvico, stopimo
in dodamo jabolka in cimet. Podušimo.
Sedaj nam ostane samo še to, da vse sestavine lično
zložimo v kozarčke. Najprej damo plast jabolčnega
nadeva, kateremu po vrhu dodamo malo medu,
nato damo plast makovega nadeva, sledi orehov nadev
in na koncu dodamo še kremast jogurt. Ohladimo
in ponudimo.
Zelenjavna pita s krhkim makovim testom
Krhko testo:
• 175 g moke
• 30 g mletega maka
• ščepec soli
• 110 g hladnega masla
• 1 rumenjak
• malo kisle smetane
Nadev:
• 3 jajca
• 300 ml smetane
• ščepec soli in popra
• 150 g naribanega mladega sira
• 25 g sveže skute
Postopek: naredimo krhko testo, ki naj pol ure počiva v
hladilniku. Pekač za pito namastimo z maslom, razvaljamo
testo v krog in ga položimo v pekač. Testo prebodemo
na več mestih. Pokrijemo ga s peki papirjem, na
katerega stresemo fižolova zrna za obtežitev in pečemo
15 minut na 180 °C. Zelenjavna pita je pripravljena
iz bučk, ki jih rahlo popražimo na čebuli, dodamo česen,
peteršilj, zeleno, malo luštreka in posolimo. Prepražene
bučke damo na pol pečeno krhko testo. Nato pripravimo
še nadev. Vse dobro zmešamo, polijemo čez zelenjavo
ter pečemo na 180 °C še približno 30 minut, da
na vrhu preliva dobimo zlato zapečeno barvo. Kos slane
pite postrežemo z domačo sezonsko solato.
Avtorice
Iva Gorenji, Nina Bedič, Pia Lepoša, Lea Gorza, Kiara Šeruga, Aneja Bedič
Mentorici
Urška Marčič, Bojana Keršič Ružič
Osnovna šola Gornji Petrovci
Gornji Petrovci 2
9203 Petrovci
(02) 556 90 20
o-gpetovci@guest.arnes.si
www.os-gpetrovci.si
48
Joušof želod
V projektni turistični nalogi Natečaj za küharaj – Joušof želod predstavljamo natečaj, ki smo ga
načrtovali in izvedli z namenom, da sebi in drugim vsaj malo posladkamo življenje. Da približamo
čokoladni praline Joušof želod učencem naše šole, posredno tudi njihovim staršem in vsem vam.
Vedno smo se ob načrtovanju spraševali in določali število ljudi, ki jih bo naš turistični
produkt dosegel. Tokrat smo o tem še posebej premlevali. Kako se »dotakniti«
množice ljudi in biti hkrati dovolj daleč? Priznamo, da smo bili nekoliko zadržani
in negotovi.
Natečaj za küharaj – Joušof želod se nam zdi danes res nekaj posebnega.
Naše praline smo najprej približali učencem, ki so se prijavili na natečaj. Z domiselnimi
idejami so mladi mojstri ustvarili vsak svojo kulinarično pustolovščino,
ki je nehote »okužila« tudi družinske člane. Z veliko mero ustvarjalnosti je vsak od
kandidatov ustvaril svoj joušof želod, posnel svoj video in tako postal Joušof želod master
chef.
Z zavedanjem, da je lokalno pristno, da je domače najboljše, smo malim in velikim omogočili,
da so se vsaj za nekaj časa potopili v pravljično ustvarjalnost. Bilo je preprosto, a hkrati popolno in
sladko. Želeli smo, da naši kandidati pokažejo svoje kulinarične sposobnosti, da se potopijo v svet
domišljije in Joušof želod pripravijo na svojstven način. Seveda pa tega ne zadržijo zase, ampak
delijo s širšo javnostjo skozi videoposnetke.
Od Palčka Polanskoga do Joušovoga
želoda
Palček Polanski je energija, ki skrbi za zdravje ljudi
in narave. Seveda skrbi tudi za prekmurski jezik, da ne
bi izumrl. Rad ima drevesa, njegovo najbolj priljubljeno
drevo pa je jelša – jousa po prekmursko. Če se sprehajaš
pod jelševimi krošnjami, lahko najdeš njen plod.
Podmladkarji ga imenujemo joušov želod.
Da je energija Palčka Polanskoga prisotna, dokazujejo
tudi premiki v razvoju turizma v naši občini. Prav v
okolici Polanskoga loščeka se je začel razvijati zeleni turizem,
kjer imajo naše ideje izvor.
Joušof želod na jelši v parku
Kot zmeraj, ideje nismo mogli izpeljati sami.
Predstavljamo vam dva odlična lokalna ponudnika.
Zakaj? Ker pri svoji dejavnosti upoštevata dejavnike,
ki smo si jih tudi sami zastavili: sonaravni razvoj, lokalno
in domače. Sledila je predstavitev ideje in dogovor
o sodelovanju treh P-jev. Zanimiva je ta P-zgodba s
Palčkom Polanskim na čelu.
Naš praline Joušof želod ponujamo ljudem, ki se
skozi prefinjen okus, obliko in strukturo, povežejo z
naravo našega kraja. Tako je tudi naš natečaj prijazen
do ljudi in narave.
Ni naključje, da je ravno na gregorjevo potekala podelitev
nagrad in priznanj vsem master chefom, ki so
sodelovali v natečaju. Učenci so v parku Dežela štorkelj
iskali ptičje presenečenje in našli čisto prave praline
– Joušof želod, ki so nam ga izdelali v čokoladnici
Passero.
Za nagrado so prejeli še predpasnik z logotipom
From palček Polanski, obrazno masko FPP in naziv
Joušof želod master chef.
Pesem Joušof želod song je postala tako popularna,
da si jo že vsak prepeva. Na mesto tradicionalnega
QR koda in facebook stran Podmaldkarji Velika Polana
kolesarjenja Po poti Palčka Polanskoga, smo v Zelenem
tednu izvedli virtualni dogodek. Na FB strani
Podmladkarji Velika Polana najdete povezavo, podajte
se po poti Palčka Polanskoga in si na koncu privoščite
naše praline, Joušof želod.
S svojim obiskom nas je presenetil župan občine
Damijan Jaklin in seveda smo mu poleg predpasnika
ponudili naše praline. To je bil ključen trenutek, ko
je naš Joušof želod postal protokolarno darilo Občine
Velika Polana.
Veliko nam pomeni v letu 2019 prejeto posebno
priznanje Turistične zveze Slovenije za inovativno kulinarično
idejo na natečaju za izvirne gastronomske in
kulinarične spominke.
»Najbouši keksi s Pomelaja, čisto prava čokolada
Passero in domača polanska marmelada … pa seveda
ščepec skrivnosti palčka Polanskoga. Tou je Joušof
želod.«
Res, da lahko jelšev storžek najdete pod vsakim jelševim
drevesom. Naš joušof želod pa je najboljši Joušof
želod, ki ga lahko pojeste.
Vabljeni k nam v Veliko Polano. Ne bo vam žal.
Avtorji
Vid Kavaš, Ana Iza Jaklin, Klara Pucko, Ajda Iza Ritlop, Lana Marija Kapun Hozjan, Eva Kavaš, Iva Jaklin, Živa Jaklin
Mentorici
Andreja Kavaš, Jasna Cigut
Osnovna šola Miška Kranjca Velika Polana
Velika Polana 215 b
9225 Velika Polana
(02) 573 58 40
o-mkvpolana.ms@guest.arnes.si
http://os-velikapolana.splet.arnes.si
Sodelujoče srednje šole
Šolski center za pošto, ekonomijo
in telekomunikacije Ljubljana Maša d.o.o. - catering
Strokovno izobraževalni center Ljubljana Ljubljanski makroni
Višja strokovna šola za kozmetiko
in velnes Ljubljana Velneški štruklji
Srednja šola Zagorje Iz babičine skrinje
Šolski center Ptuj, Ekonomska šola Ptuj Rimski lonec
Šolski center Ptuj,
Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo Ptujski grižljajček
Šolski center Slovenj Gradec,
Srednja šola Slovenj Gradec in Muta Pletenica Huga Wolfa
Šolski center Velenje,
Šola za storitvene dejavnosti S Piko in chefi odkrivamo gastronomsko dediščino
Šaleške doline
Šolski center Velenje, Višja strokovna šola Čutna kulinarična izkušnja z lesniko
Šolski center Kranj, Srednja ekonomska,
storitvena in gradbena šola Pisateljska pešpot in gorenjske gostilne
Biotehniški center Naklo, srednja šola To pa ni navadna klobasa, ampak je …
Srednja ekonomsko poslovna šola Koper Meringe ljubezni
Šolski center Srečka Kosovela Sežana,
Gimnazija in ekonomska šola Jabolčna penina odpira vrata
Šolski center Srečka Kosovela Sežana,
Gimnazija in ekonomska šola Koprska štorja
Šolski center Srečka Kosovela Sežana T-box
Ekonomska šola Novo mesto,
Višja strokovna šola Krškopoljc v objemu Posavske frankinje
Ekonomska šola Novo mesto,
Višja strokovna šola Potanc z raško č'bulo
ŠC Krško-Sevnica, Srednja šola Krško Večerja gospoda Kopuna
Ekonomska šola Murska Sobota Tour de Prekmurje - 40 kilometrov okusov
pokrajine ob Muri
Javna ustanova
Srednješkolski centar Petar Kočić Kuhinja moga kraja
Javna ustanova
Srednješkolski centar Petar Kočić Okrugla fantazija
Ugostiteljsko turistička škola Osijek Slavonski salenjaci - čarobni kolačići s tisuću listova
Ugostiteljska škola Opatija Presnac pusno tradicijsko jelo
Hotelijersko - turistička škola Opatija Chef Romeo - Torta od smokava i skute
52
Ptujski grižljajček
Kaj si predstavljate ob tej povedi? Nekaj majhnega? Dobrega? Sladkega? Domačega?
Zanimivega? Zdravega? Vse to in še več lahko doživite ob pokušini naših jedi in slaščic. Če se vam
zdi, da je do zdaj našteto že velik plus, naj vam razkrijemo še eno presenečenje. Vsa ta doživetja
so pri nas na palčkah. Naša prednost je ta, da prejmete veliko okusa in užitka na
majhni palčki, ki omogoča, da se roke ne dotikajo hrane in obratno, kar je v današnjih
časih še izredno pomembno. Naša sladica na palčki je ovita v simpatičen
in privlačen ovitek, nepogrešljivo embalažo, ki poskrbi, da sladica ostane
sveža, okusna, hrustljava in zaščitena pred zunanjimi dejavniki. Presenečenja
na palčki bodo izbrane ptujske jedi, sladke in manj sladke. Želimo namreč poskrbeti
tudi za tiste, ki so se sladkim razvadam odrekli. S produkti želimo predstaviti
Ptuj v luči kulinarike.
Zakaj ravno paličice? Naši izdelki se lahko predstavljajo na stojnicah, v kavarnah in drugje,
kjer je pomembno, da se gosti ne umažejo. Izdelali smo slaščice, ki omogočajo zabavno in hkrati
elegantno sladkanje. Prednost naših slaščic na paličicah je tudi manjša velikost, ki omogoča poskušanje
več različnih in zanimivih okusov.
Našo skupino kulinaričnih in nepozabnih izdelkov sestavljajo: znameniti pustni flancati vinski keksi,
pustni krof, ptujska gibanica …
Pustni krof na palčki
Zagotovo pa nismo pozabili na tradicionalno pustno pecivo, ki razveseljuje velika in mala usta.
Psst … Tradicijo lahko tudi prekršite in jih pripravite tudi katerikoli dan, ne le med pustom. Naša znamenita
sladica so ptujski krofi, ki jih ustvarjajo tudi v Ptujskih pekarnah Ptuj, s katerimi smo se povezali.
Krof Ptujskih pekarn je polnjen s posebno marmelado po skrivnem receptu. Mi smo marmelado
nadomestili z našo posebno kremo, ki jo imenujemo krema presenečenja.
Sestavine za približno 30 krofov:
• 1 kg pirine moke
• 1 dag soli
• 100 gramov kvasa
• 10 dag rjavega sladkorja
• 9 rumenjakov
• 12 dag olja (repično)
• 4,5 dl mlačnega mleka (sojino)
• 2 jušni žlici ruma
• 1 vaniljev sladkor
• 2 kapljici vaniljeve arome
Postopek: v skledi robotskega mešalnika zmešamo
moko in sol ter na sredini naredimo jamico.
V posodico nadrobimo kvas in mu dodamo tri žličke
sladkorja ter približno 0,5 dl mlačnega mleka. Sestavine
gladko razmešamo in zmes vlijemo v jamico. Po vrhu
potrosimo malo moke in pustimo stati nekaj časa, da
kvasec vzhaja.
Medtem v posodi kremasto umešamo navaden in
vaniljev sladkor ter rumenjake. Primešamo vaniljevo
aromo in olje, nato preostanek mlačnega mleka in na
koncu še rum.
Rumenjakovo zmes vlijemo v posodo z vzhajanim
kvascem. Z robotskim mešalnikom mešamo približno
15 minut, da dobimo gladko in mehko testo, ki ga ne
vzhajamo, ampak takoj narežemo na 70 gramov težke
kose, ki jih z rokami oblikujemo v kroglice. Kroglice
sproti polagamo na pomokan prt, in ko porabimo vse
testo, jih pokrijemo s prtom in pustimo, da vzhajajo
približno eno uro oziroma toliko časa, da se njihov volumen
podvoji.
V loncu segrejemo olje. Primerno je segreto, ko
se okoli lesenega ročaja, ki ga potopimo vanj, pojavijo
drobni mehurčki. Krofe v olje polagamo tako, da je
vzhajana stran obrnjena navzdol. Lonec pokrijemo s
pokrovko in krofe cvremo 3 do 4 minute, potem jih
obrnemo in v odkritem loncu cvremo še približno 3 minute.
Ocvrte krofe s penovko poberemo iz olja in jih
odložimo na krožnik, ki smo ga obložili s papirnatimi
brisačkami.
Še vroče krofe napolnimo z marmelado, na koncu
pa jih potrosimo še s sladkorjem v prahu.
Ptujska gibanica na palčki
Tradicionalna sladka pogača, ki jo obložimo s skuto,
najboljša pa je takoj po peki in se odlično ujema z
vrhunskimi ptujskimi belimi vini. Le kaj je to? Gibanica
seveda! Naša zadnja sladica je sodobna in moderna gibanica.
Ob njenem izdelovanju smo se zabavali in bili
ustvarjalni. Njena oblika je zagotovo drugačna, okus pa
je prepoznaven in očarljiv. Prepričani smo, da bi prepričala
vse sladokusce. Ponosni smo na njeno moderno
podobo.
Prilagamo še recept za pripravo gibanice »po naše«.
Sestavine za kvašeno testo:
• 500 g moke
• 30 g kvasa
• 10 g soli
• 1 žlica rjavega sladkorja
• 1–2 jajci
• 40 g masla
• 2,5 dcl mleka
Sestavine za nadev:
• 1 kg skute
• 2 dcl kisle smetane
• 2 jajci
• 150 g rjavega sladkorja
• cimet
Sestavini za preliv:
• 2 dcl kisle smetane
• 2 jajci
Postopek: Iz sestavin za kvašeno testo zgnetemo
srednje mehko testo in ga pustimo vzhajati. Vzhajanega
razvaljamo in ga položimo v pekač. Nadevamo ga s
skutnim nadevom, ki ga prelijemo s smetanovim prelivom
ter spečemo.
Avtorji
Katarina Mavrič, Teja Žumer, Nina Bogša, Janja Topolnjak, Metod Munda
Mentorica
Vesna Trančar
Šolski center Ptuj
Šola za ekonominjo, turizem in kmetijstvo
Volkmerjeva cesta 19, 2250 Ptuj
(02) 7871 700
www.scptuj.si
Čutna kulinarična izkušnja
z lesniko
54
Mozirje je staro naselje v Zgornji Savinski dolini in navdušuje obiskovalce s starim trškim jedrom
in okoliškimi naravnimi in kulturnimi biseri, med njimi krajinskim parkom Golte, živahno reko Savinjo
in parkom cvetja Mozirski gaj. Kulinarično ponudbo v kraju predstavljajo Restavracija
Lesnika, Restavracija Gaj, Gostilna Pri Peku, Gostilna Vid, Gostilna Ribič, z domačimi
jedmi pa postrežejo na turističnih kmetijah Lesjak in Korošec.
Gostinsko podjetje Lesnika v Mozirju je odprlo svoja vrata jeseni 2018.
Gostišče ima kavarno, restavracijo in vinoteko in nudi pester izbor jedi, ki temeljijo
na tradicionalni slovenski hrani. Menije prilagajajo letnim časom, saj dajejo
prednost svežim in sezonskim surovinam lokalnih kmetov. Gostišče se nahaja
v starem trškem jedru Mozirja v hiši iz začetka 19. stoletja, ki jo je sedanji
lastnik Luka Potočnik obnovil in začel pisati svojo zgodbo. V imenu »Lesnika« se skrivajo
kar tri zgodbe, ki smo jih povezali v čutno kulinarično izkušnjo. Prva zgodba je povezana z zdravjem
in govori, da je v hiši sedanje restavracije živel priljubljen podeželski zdravnik Roman Lesnika,
ki je požrtvovalno skrbel za zdravje sokrajanov. Zagotovo jim je – skladno s ponarodelim pregovorom
– velikokrat svetoval, da »jabolko na dan odžene zdravnika stran«. Druga zgodba pravi, da so
Potočnikovi za logotip gostišča izbrali jabolko lesniko, sadež avtohtone slovenske sorte divje jablane,
ki je še vedno prisotna v okoliških sadovnjakih. Tretja zgodba pa izhaja iz drevesa jablane in govori
o tem, da je les jablane tesno povezan z lesno obrtjo družine Potočnik, ki je v ambient restavracije
vključila veliko lesenih izdelkov.
»Čutna kulinarična izkušnja z lesniko«
Je gastronomsko-turistični produkt, ki nagovarja
zahtevnega gosta. Ta namreč pričakuje zasebnost
in doživetje pristnega lokalnega okolja s kakovostno
postrežbo. Kulinarična izkušnja je sestavljena iz ogleda
sadovnjaka z lokalnim pridelovalcem, selfness zvočne
sprostitve v okolju jablan, Lesnikinega menija, pripovedovanja
zgodb o jabolkih in spominka. Doživetje se
bo izvajalo za majhne skupine na lokaciji Restavracije
Lesnika v Mozirju in turistični kmetiji Lesjak v Šmihelu
nad Mozirjem.
Študenti Višje strokovne šole Šolskega centra
Velenje želimo s predlaganim produktom prispevati k
ohranjanju in promociji avtohtone sorte jabolk lesnika.
Visokodebelne travniške sadovnjake uvrščamo v slovensko
kulturno dediščino. So simbol podeželske samooskrbe.
Lesnika uspeva po vsej Sloveniji in ker je
bila včasih pogosto v sadovnjakih, jo starejši ljudje še
dobro poznajo. Jabolko lesnika vključujemo v vse jedi
našega menija. Sestavine menija so pridobljene pri lokalnih
dobaviteljih, s tem podpiramo trajnostni razvoj,
gostu pa ponudimo zapomnljivo kulinarično doživetje in
spoznavanje lokalne kulture preko hrane.
Potek kulinarične izkušnje z lesniko
Animator bo manjšo skupino gostov sprejel in pozdravil
v restavraciji Lesnika in jim predstavil zgodbo
POZDRAV IZ KUHINJE
JUHA
Bučna juha z lesnikino čežano
laktoza, jajca
TOPLA PREDJED
Pečena glazirana svinjska krača
na krompirjevem zosu
gluten
GLAVNA JED
Pečen polnjen piščanec z ješprenovo
rižoto
gluten, sulfit
SLADICA
Lesnikino sladko doživetje
laktoza, oreščki, gluten
restavracije. Goste bo pospremil na ogled travniškega
sadovnjaka s starimi sortami jablan na Turistično kmetiji
Lesjak v Šmihelu nad Mozirjem. Gospodar kmetije bo
gostom razkazal sadovnjak in jim predstavil značilnosti
starih jablan in njihovih sadežev. Sledil bo še ogled stare
stiskalnice za jabolka, mlina za mletje jabolk ter kleti
za shranjevanje kisa in svežih jabolk, ki jih na kmetiji
predelajo še v marmelado, suhe krhlje.
Pod drevesi jablan bomo gostu ponudili udoben
stol ali odejo za piknik ter kozarec osvežujočega napitka
iz jabolčnega kisa za boljši imunski sistem. Ob tem
bo gost lahko s pomočjo posebne naprave Bamboo
prisluhnil zvokom jablane in se sproščal ob glasbi, ki jo
ustvarja jablana.
Sledil bo prevoz gostov iz sadovnjaka do restavracije
Lesnika, kjer jim bomo ponudili »Lesnikin meni«. Vse
jedi v meniju so lokalne jedi, značilne za Savinjsko dolino,
mi pa smo jim dodali še jabolko lesniko v sveži obliki
ali pa v obliki suhih krhljev, lesnikinega kisa. Meni
vsebuje bučno juho, toplo predjed - raztrgano svinjino
v krompirjevem zosu, glavno jed - piščanca z ješprenom
in sladico - jabolčno presenečenje. Jedi v meniju
bomo po potrebi tudi spreminjali in nadgrajevali, vedno
pa bomo izhajali iz lokalnih jedi in jabolk lesnike. Strežno
osebje bo ob vsaki postreženi jedi gostu predstavilo,
kaj jed vsebuje in v kakšni obliki je jedi dodano jabolko
lesnika. V prijeten tradicionalen ambient restavracije
Lesnika, ki stremi k temu, da se gost počuti domače,
smo vključili pripovedovanje pravljic in tradicionalno
glasbilo citre. Med obrokom, medtem ko bo gost čakal
na naslednji hod, bo animator pristopil h gostom in
jim ob spremljali zvoka citer pripovedoval pravljico o jabolkih.
Kulinarično doživetje bomo zaokrožili s ponudbo
spominka: lesnikinega kisa bio kmetije Ržen, posušenih
lesnikinih krhljev ali posnetka glasbe jablan na lesenem
usb ključku z vgraviranim logom jabolka lesnike. Z nakupom
spominka bo gost tudi čez čas v svojem domačem
okolju podoživel prijetno kulinarično doživetje.
Lokalni
pridelki
Hišna
receptura
Avtorji
Urška Jazbec, Tinkara Kavčič, Klara Klančnik, Natalija Strmčnik, Roki Zabukovnik
Mentorji
Marko Gams, Antonija Jakop, Janez Jevšnik
Šolski center Velenje
Višja strokovna šola
Trg mladosti 3, 3320 Velenje
(03) 89 60 600
vss@scv.si
https://vss.scv.si
Mafini s kranjsko klobaso
Kranjska klobasa je vsem zelo dobro poznana. V okviru naloge smo želele predstaviti kranjsko
klobaso na drugačen, bolj sodoben gastronomski način. Iz kranjske klobase smo izdelale mafin,
pri izdelavi pa smo uporabile sestavine lokalnih proizvajalcev. Iz legende o cesarju Francu Jožefu
smo povzele zgodbo, da naj bi bila kranjska klobasa prvič omenjena prav v Naklem.
Cesar se je med potjo iz Dunaja v Trst ustavil v gostilni Kovač in prosil za klobaso,
ki pa naj bi jo poimenoval ne samo navadna klobasa, ampak kranjska.
Dijakinje smo znamenito klobaso preoblikovale v moderen prigrizek. Poleg
klobase mafini vsebujejo še ajdovo in pšenično moko, maslo, jogurt iz šolske
mlekarne ter ostale sestavine predstavljene v recepturi.
Ajdovi mafini s kranjsko klobaso
Sestavine:
• 50 g ajdove moke
• 150 g bele moke
• 50 g masla
• 2 jajci
• 3 g sode bikarbone
• 5 g soli
• 200 g tekočega navadnega jogurta
• 10 g sladkorja
• 1 srednje velika čebula
• 50 g sira
• 1 kranjska klobasa
• nasekljan peteršilj
56
Postopek:
Ajdovo moko poparimo s približno 1 dl vrele vode
in premešamo. Nasekljano čebulo pražimo na olju, potem
dodamo kuhano in na kocke narezano kranjsko
klobaso. Zmes ohladimo. V posodi z mešalnikom penasto
umešamo jajca in postopoma dodajamo stopljeno
in nekoliko ohlajeno maslo. Dodamo jogurt in po
okusu solimo. V drugi posodi zmešamo belo in ajdovo
moko ter sodo bikarbono. Sestavine iz prve in druge
posode previdno postopoma vmešavamo, na koncu
pa dodamo še narezano kranjsko klobaso, čebulo in
narezan sir. V modelčke za mafine nadevamo zmes. Za
dekoracijo in okus mafine po vrhu potresemo še s peteršiljem.
Pečemo približno 20 minut v pečici ogreti na
180–200 °C. Mafine postrežemo tople ali ohlajene.
Mafini s kranjsko klobaso so odličen prigrizek ali priložnost
za spominek na Naklo. Z razvitim izdelkom
smo želeli predstaviti zgodbo o nastanku kranjske klobase
in spremeniti klasično jed v kulinarično doživetje.
Poln okus klobase s pridihom ajde obudi brbončice
in nas ponese v eksplozijo okusov. Izdelek je namenjen
za prodajo v šolski trgovini, želimo pa si, da bi ga lahko
ponudili tudi na vaškem sejmu in na rednem meniju
gostiln v okolici.
Avtorice
Ajda Bernard, Petra Osolnik, Marija Zevnik, Špela Zorman
Mentorici
Tina Križnar, Kristina Frlic
Biotehniški center Naklo – srednja šola
Strahinj 99
4202 Naklo
(04) 277 21 00
info@bc-naklo.si
www.bc-naklo.si
Meringe ljubezni
Pripravile smo sladek produkt, povezan s Primorsko, kjer živimo. S to čudovito pokrajino so povezane
različne dobrote. Naša kuhinja je bogato opremljena s slastnimi sladicami, zato vam bomo
predstavili enega izmed najbolj sladkih receptov. Odločili smo se za meringe, ki smo jih popestrile
s prelivom rdeče barve kot simbolom ljubezni ter z dodatkom školjke kot neke vrste
embalažo, v kateri se bodo nahajale in s tem izražale povezanost s primorsko
pokrajino.
Prepričane smo, da bodo meringe z našim trdim delom in domišljijo ostale
v spominu vseh, saj jih bomo vedno nadgrajevale ter dodajale različne okuse
in dodatke.
Meringe smo povezale z ljubeznijo, saj so jih ljudje uporabljali za ''srečo v
ljubezni''.
Z našo kreativnostjo smo ustvarili izdelek, ki ga lahko vsak podari kot darilo (školjka+meringua
zavita v darilnem papirju) ali doda kot piko na i na različne torte ali peciva, saj se kar stopijo
v ustih in so bogatega okusa.
Idejna zamisel
Na samo idejo smo prišle ob gledanju TV serije
Ljubezen na dlani, medtem ko so se v kuhinji pripravljale
meringe. Nekako smo povezale samo slaščico
s to ljubezensko zgodbo in način, kako jih predstaviti v
povezavi z elementom, značilnim za Primorsko: školjko.
Odločile smo se za meringe z malinami, saj je rdeča
barva ljubezni.
Sama zgodba o meringah ljubezni pa se je leta
1879 pričela z dekletom po imenu Aalis, ki je imela nesrečo
v ljubezni. Našla je recept v školjki, zato smo školjke
povezali z našo obalo.
58
Meringe ljubezni
Beljake stresemo v večjo čisto skledo in dodamo 3
žličke sladkorja. Z ročnim mešalnikom začnemo mešati
najprej počasi, nato pa povišamo hitrost. Med mešanjem
enakomerno dodajamo sladkor, dokler ne porabimo
vsega. Stepamo toliko časa, da dobimo trd in čvrst
sneg.
Pečico segrejemo na 100 °C. Na pekač položimo
papir za peko. V brizgalno vrečko nadevamo beljakov
sneg in nato na peki papir nabrizgamo majhne beljakove
kupčke. Pekač postavimo v ogreto pečico in pečemo
45 minut. Nato pečico ugasnemo in pustimo v pečici
stati še nadaljnjo uro. Pekač vzamemo iz pečice in
pustimo, da se piškoti dobro ohladijo.
Prihodnost
Za pomoč pri pripravi mering smo zaprosili finalistko
šova masterchef Slovenije Kajo Balentič, ki nam
je bila v veliko pomoč pri pripravi in aranžiranju sladice.
Kot bodoče podjetnice pa se v prihodnosti vidimo z
uspešnim podjetjem in velikim povpraševanjem po našem
izdelku.
Avtorice
Petra Balentič, Aleksandra Kaleva, Šejla Gerzić, Beverly Šuštar
Mentorja
Boris Gomezel, Tanja Skok
Srednja ekonomsko-poslovna šola Koper
Martinčev trg 3
6000 Koper
(05) 663 75 00
info@seps.si
https://www.seps.si
60
Koprska štorja
Z zanimivim turističnim produktom želimo povečati turistično ponudbo Kopra in s tem tudi občine
Koper. Širši javnosti želimo pokazati lepote in dobrote tega lepega obmorskega mesta.
S pomočjo lokalnih pridelovalcev hrane, ribičev, vrtnarjev, zeliščarjev, pekov, vinarjev
in solinarjev, smo oblikovale turistični proizvod, namenjen širši populaciji.
Predstavljamo novo moderno lokalno specialiteto, t. i. braciatta, pridelano z
značilnimi sestavinami iz Kopra. Ime za našo posebno kulinarično specialiteto
smo tvorile iz dveh besed, čebata (ciabatta) in brancin, ki sta tudi glavni sestavini
te jedi.
V sodelovanju z lokalnimi ribiči, zeliščarji, vinoteko Koper in tudi solinami
bomo obiskovalcem ponudile še nekaj zanimivih lokalnih jedi in poseben osvežilni
napitek.
Proizvod smo poimenovale Koprska štorja, ker ima vsaka sestavina v naši specialiteti svojo
zgodbo in tradicijo.
Naš proizvod je primeren za najmlajše in za starejše, za majhne in velike družine in za vse tiste,
ki imajo radi morje, sonce, predvsem pa okusne ribje jedi, zdravo hrano, ulične prigrizke in prijetne
resnične zgodbe.
Braciatta je moderna mediteranska jed z domačo
olivno ciabatto in kotletom svežega brancina.
Ciabatto pripravimo iz domače namenske moke in
olivnega olja. Dodamo ji pa še domače olive in lokalna
zelišča. Iz primorskih štort, mandljev in začimb pripravimo
oljčno tapenado. Svežino na krožniku podaja emulzija
iz pomarančnega soka in olivnega olja z zeliščnim
okusom. Za perfekten konec te mediteranske jedi pa
pripravimo še zvezdo krožnika, pečen brancinov kotlet.
Sonce je nebeško telo in predstavlja oblast. V preteklosti
so ga povezovali z vrhovnim božanstvom. V krščanski,
islamski in hindujski kulturi predstavlja vsevidno
in gonilno silo, ki izžareva ljubezen in življenjsko moč.
Simbol sonca smo uporabile tudi v logotipu za našo
Koprsko štorjo, saj je ta tudi v občinskem koprskem
grbu. Poleg sonca pa je v logotipu še val, ker je Koper
obalno mesto in živi z morjem.
Sestavine za kulinarično specialiteto (zdrava, kakovostna in ekološko pridelana hrana in začimbe)
Sestavina
ribe
morska sol v
zmernih količinah
olive
citrusi
rožmarin
koper
timijan
lastnosti
za regeneracijo, za boljše delovanje možganov, za zaščito kože in za bolj zdravo srce
za boljšo presnovo beljakovin in proces prebave hrane, zmanjšuje kislost v telesu, za vzdrževanje mišičnega
tonusa, za regeneracijo in boljši prenos živčnih impulzov z nevroni
vsebujejo veliko nenasičenih maščobnih kislin, ki nas ščitijo pred boleznimi srca in ožilja; zmanjšujejo napade
astme, ščitijo pred alergijami ter vplivajo na imunski in prebavni sistem
bogati z vitamini in rastlinskimi snovmi, so dober vir vlaknin, imajo malo kalorij, zmanjšajo verjetnost ledvičnih
kamnov, pomagajo proti rakavim obolenjem, vsebujejo hranila, ki pripomorejo k zdravemu srcu, ščitijo
možgane
v ljudskem zdravilstvu se uporablja za pospešeno celjenje ran in izpuščajev ter izboljšanje prebave in
prekrvavitve
njegovi vitamini so koristni za pomiritev in okrepitev imunskega sistema
topi sluz v želodcu in pljučih, zato je njegova uporaba dobra ob okužbah dihal
Avtorice
Iris Balagović, Taja Furlan, Nika Vidmar
Mentorica
Renata Nikolić
Šolski center Srečka Kosovela Sežana
Stjenkova 3
6210 Sežana
(05) 73 11 280
ss.srecko-kosovel@guest.arnes.si
https://scsks.splet.arnes.si/
62
Tbox, hrana in teran
z roko v roki
Tbox je lesen zabojnik z domačimi sestavinami za pripravo jedi po receptih naših babic.
Posebnost našega Tboxa je teranov prah. S teranovim prahom jedi obogatimo in jim damo čudovito
barvo. Pripravljene dobrote nas pripeljejo na prečudoviti Kras. Poleg prahu so
priloženi recepti, kje vse lahko to sestavino uporabimo. Vsak box ima qr kodo, ki
te popelje na video, v katerem izveš kako pripraviti izbrane jedi.
V naši ponudbi imamo štiri osnovne box-e, in sicer dva box-a z recepti za
štiri osebe (basic - Kraški box in premium - Beatrice box) in dva art box-a z
recepti za dve osebi (Černigoj in Špacal). Najpomembnejše sestavine naših
box-ov so teranov prah in teran. Ob box-ih priložimo še dve (box-i za štiri osebe)
ali eno steklenico terana (box-i za dve osebi). Pripravljamo pa tudi boxe po naročilu
(kupec si sam izbere vsebino). Naša osnovna ponudba zajema:
Basic - Kraški box
Predjed: grisini s teranovim prahom, pršut, kozji sir s teranom (Kmetija Žerjal)
Glavna jed: teranov toč s polento
Sladica: šnite s teranom
Premium - Beatrice box
Predjed: kozji sir (Žerjal) z marmelado Beatrice in oreščki
Glavna jed: flambirane račje prsi - Mmm Beatrice, pripravljenih po receptu Vojke Žgavec
Klemenc
Sladica: teranovi čokolatini (G-box), razviti po naročilu
v sodelovanju z Blažem Grahorjem, ki uspešno trži
blagovno znamko ročno izdelanih pralinejev G.box
Art box - Černigoj
Predjed: kruh s teranovimi peškami (Turistična kmetija
Francinovi) in čemaževim namazom
Glavna jed: rozbif po kraško s teranovimi rezanci v
žajbljevi omaki
Sladica: hruške v teranu po receptu Nikine babice
Art box - Špacal
Predjed: sir s teranom in kruh s teranovimi peškami
Glavna jed: rižota s teranom in rdečim radičem
Sladica: teranov sorbet
ArT-box Spacal
Flambirane račje prsi – Mmm Beatrice iz
Premium boxa
Za 4 osebe potrebujemo:
• 4 kose račjih prsi (težki približno 200–230 g)
• groba sol
• sveže mlet črni poper
• 1 drobno sesekljana šalotka
• 2 dcl terana
• 1 dcl konjaka
• 4 velike žlice krepke jušne osnove
• 4 velike žlice marmelade Mmm Beatrice hruške, teran
(za omako)
• 4 čajne žličke marmelade Mmm Beatrice hruške, teran
(za okrasitev)
Postopek:
1. Z ostrim nožem plitvo poševno zareži čez celo dolžino
na mastni strani račjih prsi (kjer je koža), tako,
da »vrežeš« poševno mrežo (na cca 1,5 cm velike
kvadratke.) Posoli, popopraj.
2. Na srednje močnem ognju segrej veliko ponev.
Vanjo previdno položi račja prsa s kožo navzdol. Na
srednji temperaturi peci, dokler koža ne postane
hrustljava (približno 5–6 minut). Meso obrni in ga na
najvišji temperaturi na hitro zapeci (približno 3 minute).
Račje prsi prenesi na desko za rezanje in jih ovij
v aluminijasto folijo, obloženo s pergamentnim papirjem.
Pusti, da meso »počiva«.
3. V ponvi pusti le 1 veliko žlico račje maščobe, ostalo
odstrani. Segrevaj na srednji temperaturi, dodaj
nasekljano šalotko in jo med mešanjem praži, dokler
ne postekleni. Dodaj teran in na zmernem ognju
med mešanjem kuhaj, dokler omaka ne povre na
polovično količino.
4. Čas je za flambiranje. V ponev vlij konjak, previdno
prižgi, da vzplamti. Obračaj ponev, da plamen pogori
ves alkohol. Po končanem flambiranju dodaj jušno
osnovo in 4 velike žlice marmelade Mmm Beatrice
(hruške, teran). Posoli, popopraj in še nekaj minut
kuhaj, da dobiš homogeno, primerno gosto omako.
5. Vsak kos pečenih račjih prsi poševno nareži na cca
7–10 mm debele rezine. Položi jih na ogret krožnik
in jih prelij z omako. Na rob krožnika za dekoracijo
dodaj čajno žličko marmelade. Takoj postrezi.
Poleg lahko ponudiš še sotirano zelenjavo ter krompir,
ki si ga med končevanjem omake (olupljenega, na
rezine narezanega) hrustljavo spekel/spekla v ponvi na
preostanku račje masti.
Avtorji
Luka Vodopivec, Laura Jugovac, Lana Stipanič, Bee Jakič, Taša Mir, Yllka Kroni, Nika Gustinčič, Kaja Fortuna
Mentorica
Maja Prešeren
Šolski center Srečka Kosovela Sežana
Stjenkova 3
6210 Sežana
(05) 73 11 280
info@sc-sezana.si
http://scsks.splet.arnes.si
64
Krškopoljc v objemu
posavske frankinje
Krškopoljski prašič je edina ohranjena slovenska avtohtona pasma prašičev. Na Dolenjskem,
predvsem v dolinah, morda tudi na južnem delu Štajerske, so leta 1851 prevladovali dolgi, klapouhi,
večji del črni ali pa prekasti prašiči, nekateri tudi kratki s pokončnimi ušesi. Modra
frankinja ali frankinja je rdeča sorta vinske trte in istoimensko vino. Trta izvira iz
slovenske Štajerske, najbolj razširjena pa je v vinorodnih okoliših Dolenjska,
Bizeljsko - Sremič in Bela krajina. Ti dve značilnosti Posavja smo skupaj z lokalno
pridelano zelenjavo združili v gastronomski užitek – jed, ki smo jo poimenovali
Krškopljc v objemu posavske frankinje. Recept smo s pomočjo njihovega
kuharskega mojstra preizkusili v Gostilni Kunst iz Krškega, kjer so še
posebej zavezani posavski tradiciji in lokalno pridelani hrani. Jed bodo tam pripravljali
tudi v prihodnje in jo promovirali s pomočjo našega video spota in letaka.
Krškopoljc v objemu posavske frankinje
Sestavine:
• hrbet krškopoljca
• kuhan rjavi fižol
• čebula
• jabolko
• korenje (rumeno ali oranžno)
• modra frankinja
• mesni fond
• sladkor
• maslo
• sol, poper, sveži rožmarin
Postopek: hrbet vzdolžno prerežemo na polovico,
začinimo s soljo in poprom ter zavijemo v raztegljivo
folijo v več plasteh (po možnosti vakuumsko). Dve
uri kuhamo v vreli vodi pri 60*C. Čebulo nasekljamo, jo
popražimo na zmernem ognju. Ko se omehča in postekleni
dodamo koščke olupljenih jabolk ter fižol. Vse skupaj
pražimo na zmernem ognju in po potrebi dodamo
fond. Nato vse skupaj zmiksamo, po okusu dodamo
maslo in na koncu dobimo fižolov pire.
Korenje olupimo, ga nasekljamo na kockice iste velikosti
in ga skuhamo.
Nato naredimo redukcijo modre frankinje. Za to potrebujemo
cca. 0,05l modre frankinje in 0,2 l fonda ter
10g sladkorja. Vse skupaj reduciramo na zmernem ognju,
dokler ne dobimo okoli 0.1 l tekočine.
Kuhano meso narežemo na medaljone in jih popečemo
na žaru.
Kuhano korenje popečemo na maslu.
Naredimo dekoracijo z rožmarinom in končano jed
serviramo.
Avtorji
David Aščič, Živa Kočevar, Sara Krevelj, Kristijan Metež, Nejc Mihalič, Bojan Milojković, Domen Zupančič
Metnorica
Jerca Božič Kranjec
Ekonomska šola Novo mesto, Višja strokovna šola
Ulica talcev 3 a
8000 Novo mesto
(07) 393 32 67
referat@esnm.si
www.esnm-visja.si
Potanc z Raško č'bulo
Potanc z Raško č'bulo je lokalna jed, ki smo jo preoblikovali v nekaj novega, kreativnega in
predvsem okusnega. Namen jedi je popestriti obiske turistov v našem malem kraju Raki, ki ima veliko
zanimivosti in zgodovinske dediščine, vredne ogleda. Da bi pritegnili turiste, smo preprosto starodavno
kmečko jed poslali v svet s pomočjo oglaševanja preko socialnih omrežij in
promocijskim videom. Potanc je za večino ljudi neznana jed, medtem ko je raška
čebula oz. č'bula dokaj razširjena. V čast tej čebuli imamo na Raki vsakoletni
dogodek, kjer je ta raška č'bula glavna zvezda. Potanc smo nadgradili z raško
č'bulo in mu dodali še voden ogled kraja od koder ta jed izvira.
Potanc z Raško č'bulo
Testo:
• 50 dag koruzne moke
• 0,5 l mleka
• 2 dl kisle smetane
Priloge:
• Raška č'bula, sol
• kisla smetana
• ali sladke priloge: domača hruškova marmelada s cimetom,
čokoladni namaz…
Postopek:
Koruzno moko poparimo z osoljenim mlekom. Ko se
malo ohladi, primešamo kislo smetano in to zmes položimo
na pekač ter z rokami potlačimo. Pečemo v pečici
30 minut na 160 stopinj in ohladimo.
Ponudimo z zgornjimi prilogami.
66
Avtorji
Vesna Arih, Nastja Gornik, Lara Komac, Domen Laznik, Denis Šlajpah, Martin Štefanič, Natalija Štefanič, Ana Željan
Metnorica
Jerca Božič Kranjec
Ekonomska šola Novo mesto, Višja strokovna šola
Ulica talcev 3 a
8000 Novo mesto
(07) 393 32 67
referat@esnm.si
www.esnm-visja.si
Večerja gospoda Kopuna
68
Projekt vrhunsko kulinarično doživetje smo poimenovali Večerja gospoda Kopuna. Izbrali smo
najboljše tradicionalne jedi iz gastronomskih regij Kozjansko ter Posavje in Bizeljsko, jih nadgradili
in ponudili majhnim skupinam gostov na višji ravni in na moderen način. Pedzvezdične jedi
se postrežejo v skrivnostnem podzemnem ambientu repnice Najger, ki se nahaja
v Brezovici na Bizeljskem. Dogodek je nastal v sodelovanju z lastnico Repnice
Najger, Aljoško Najger Runtas, mojstrico bizeljske kuhinje Erno Rožman, našo
idejo pa je podprl in pomagal oblikovati naš chef Srečo Kunst iz gostilne
Šempeter v Bistrici ob Sotli.
V okviru projekta smo predvideli tudi konkretne načine trženja tega produkta
preko lokalnih turističnih agencij, centrov, zavodov, podjetij, občin, spletnih
strani. Oblikovali smo tudi Facebook in Instagram profil »Gospod Kopun«. V veliko
pomoč pri načrtu trženja nam je bilo tudi podjetje Imperial/Luxury Slovenia strokovnjakov
Matteja Valenčiča in Mateja Knifica. Kot znano osebo, ki bo promovirala ta produkt, smo uspešno
pritegnili gospo Nušo Derenda.
Petzvezdična večerja z aperitivom:
• aperitiv: peneče vino s pišečko marelico,
• hladna predjed: budžola krškopoljca v bombetki s popki čemaža in bučnim oljem,
• juha: jabolčnik (stara jed iz kuhanih jabolk, pregrete smetane in fižola),
• topla predjed: bizeljski ajdov kolač,
• glavna jed: kopunov ragu, zdrobovi cmoki s kopunovimi jetrci in z redukcijo modre frankinje,
• sladica: kozjanska kruhova potica.
Večerjo gospoda Kopuna smo si zamislili kot zanimiv butični dogodek, ki se odvija v podzemlju
bizeljske repnice, in sicer v več prostorih. Gostje vstopijo v prvi prostor z ovalnim stropom, na katerem
so naravne freske v kremenčevem pesku. Temu in naslednjim prostorom dajejo čar tudi kovani
svečniki in pritajena svetloba sveč. Kot aperitiv jih pričaka
peneče vino s pišečko marelico, ki je avtohtona vrsta
marelice iz gastronomske regije Posavje in Bizeljsko.
V tem prostoru se postreže tudi hladna predjed, ki
je servirana na lesenih podstavkih. Kombinacija pisane
in okusne budžole krškopoljca in bučnega olja, v katerega
lahko pomočimo hrustljavo bombetko, ter rahlo kislih
čemaževih popkov da poln vrhunski okus.
Vodimo vas nekaj korakov v globino do naslednjega
kulinaričnega doživetja. Drugi prostor očara z starimi
sodi, vdelanimi v stene iz kremenčevega peska. Na
sodu, ki služi kot miza, se v kozarcu postreže juha naših
babic in prababic, imenovana jabolčnik.
Gostje se pomaknejo še globlje do tretjega, največjega
prostora, kjer so v peščene stene vklesani manjši
prostorčki za skladiščenje buteljk. Najprej se postreže
topla predjed bizeljski ajdov kolač. Ob prijetni glasbi po
izboru gostov se nato postreže glavna jed. To je kopunov
ragu z zdrobovimi cmoki, v katerih so kopunova jetrca.
Za omako po cmoku se zraven (v kapalki) servira
redukcija modre frankinje, ki si jo gost doda po okusu.
Sledi še sladica - to je kozjanska kruhova potica z jabolčno
čežano.
Ker je v repnici precej hladno, smo za goste pripravili
tudi mehke odeje, s katerimi se lahko pokrijejo po
nogah in tako prijetno in mirno uživajo v kulinaričnih
užitkih.
Avtorji
Nejc Cajner, Laura Cizerle, Matija Felicijan, Luka Pompe, Oskar Ribič, Filip Zlobko, Luka Zupanc
Mentorici
Mateja Traven, Veronika Gradišek
Šolski center Krško-Sevnica, Gimnazija Krško
Cesta krških žrtev 131
8270 Krško
(07) 49 06 400
tajnistvo@sc-krsko.si
www.sc-krsko.si/index.php/gimnazija
Kuhinja moga kraja
Regija Birač i cijela Republika Srpska, predstavljaju mjesto u kojima se svaki gost osjeća prijatno i
uživa u tradicionalnim domaćim jelima uz vrhunsku uslugu i gostoprimstvo naših ugostitelja.
Ideja našeg projekta je da turisti iz inostranstva budu upoznati sa gastronomskom ponudom
našeg grada, kako bi u budućnosti posjetili naš grad i uživali, ne samo u domaćoj
hrani nego i ostalim prirodnim ljepotama našeg Zvornika i Republike Srpske.
Hotel »Vidikovac« na obali Zvorničkog jezera
Turistička i gastronomska ponuda grada Zvornika je
jako široka. Spektar domaćih jela naše tradicionalne kuhinje
je jako širok. Svakom posjetiocu možemo ponuditi
mogućnost degustacije kako u luksuznim hotelima i
motelima tako i u autentičnim restoranima.
70
Dođite i uvjerite se šta nudi naš grad!
Autori
Nikolina Đurić, Dragana Pelemiš, Mihajlo Đukanović, Srđan Tanasić, Ljubomir Tomić, Voislav Stojanović, Stevo Milošević
Mentor
Radovan Pelemiš
Javna ustanova Srednjoškolski centar
»Petar Kočić« Zvornik
Vuka Karadžića 69, 75400 Zvornik, BiH
+387 56 490 290
ss62@skolers.org
www.gimissspkzv.org
72
Okrugla fantazija
Palačinka - poslastica je pržena u ulju ili bez ulja. Palačinke su okrugle, mogu biti debele ili tanke,
a prave se od smese umešene od brašna i mleka ili vode, i 1–6 jaja. Palačinka je verovatno najstariji
oblik hleba i poznata je širom planete, spremana na različite načine.
Palačinka se nakon prženja premaže slatkim ili slanim nadevom. Od slatkih, najčešće
se koriste pekmez, džem, razni industrijski kremovi, med ili slično. Pored
toga mogu se dodati orasi, mleveni keks, voće. Od slanih nadeva, koriste se sir,
kajmak, razna već gotova jela, kao ruska salata, ili slično. Po premazivanju, palačinka
se umotava u cilindričan oblik, ili se premota u trouglasti oblik. Po želji,
na već umotanu palačinku se mogu stavljati drugi dodaci.
Slatke, kao i slane nadevene palačinke mogu se složiti u pleh, preliti nadevom
od pavlake i jaja, i zapeći u rerni. Nadevene palačinke se mogu pohovati, u
smesi kornfleksa, susama, oraha i sl.
Etimološki, reč „palačinka“ nastala je od latinske reči „placenta“ koja znači „kolač“.
Postoje različite vrste palačinki, zavisno od kuhinje u kojoj su nastale: američke, engleske, grčke,
francuske itd. Svaka kuhinja ima jedinstven način pripreme i recept.
Palačinke »okrugla fantazija«
Recept za palačinke (20 kom)
• 4 jaja
• pola litre kisele vode
• pola litre hladnog mlijeka
• 450 g glatkog brašna
• 50 g šećera
• 1 vanil šećer
• 10 g soli
• malo ulja
Dekoracija:
• mljeveni lešnici
• seckane banane
• eurokrem
• džem po želji
• mljeveni orasi
• seckani orasi
Priprema:
• U veću posudu se dodaju cijela jaja, kisela voda, mlijeko
pa sve dobro promiješati.
• Sada dodati glatko brašno, vanil šećer, šećer i sol.
• Sve dobro promiješati pa ostaviti da smjesa za palacinke
odstoji 10 minuta.
• U međuvremenu se dobro zagrije tava za palačinke.
• Premazati vruću tavu sa četkicom i vrlo malo ulja, pa
staviti oprilike 1 dl smjese za palačinke, kako bi naposljetku
ispale tanke i da na kraju dobijete 20 komada
palačinki.
• Pržiti oko pola minute jednu stranu, preokrenuti pa
nastaviti pržiti drugu stranu palačinku oko 20 sekundi.
Okrugla fantazija
palačinke od kojih vam se
zavrti u glavi
Palačinke „okrugla fantazija 1“
• Ispečene palačinke premazati eurokremom, poredati
uzduž seckane banane i posuti mljevenim lešnicima.
Palačinke „okrugla fantazija 2“
• Ispečene palačinke premazati džemom, posuti mljevenim
i sekcanim orasima.
Autori
Ana Jevtić, Anđela Mitrović, Nemanja Kostić, Nikola Tomić, Nikola Stevanović, Aleksandra Perišić, Anica Tomić
Mentor
Julijana Mlinarević
Javna ustanova Srednjoškolski centar
»Petar Kočić« Zvornik
Vuka Karadžića 69, 75400 Zvornik, BiH
+387 56 490 290
ss62@skolers.org
www.gimissspkzv.org
74
Slavonski salenjaci
Čarobni kolačići s tisuću listova
Tema ovogodišnjeg festivala potaknula nas je na razmišljanje što odabrati od bogate gastronomske
ponude našeg kraja, koje naše tradicionalno jelo predstaviti u novom ruhu. Nakon dužeg
razmišljanja odlučili smo se za tradicionalne slavonske kolače, salenjake. To su ukusni
mali kolačići koji su nepravedno zapostavljeni u gastro ponudi. Naši roditelji
se pri spomenu salenjaka prisjećaju djetinjstva, kada su salenjaci bili nezaobilazna
slastica u slavonskim domaćinstvima i svaka je domaćica imala svoj tajni
recept.
Ovim projektom želimo predstaviti kvalitetu naše gastro ponude i doprinijeti
njezinom razvoju predstavljajući jedan gastro proizvod – slavonske salenjake.
Odabirom izrade salenjaka sa salom crne slavonske svinje, naše autohtone pasmine,
želimo promovirati i crnu slavonsku svinju čije je meso izuzetno cijenjeno i kvalitetno,
ali nedovoljno iskorišteno u gastro ponudi.
Naši ciljevi su:
• promoviranje slavonskih salenjaka pripremljenih od sala
crne slavonske svinje,
• promoviranje naše autohtone pasmine, crne slavonske svinje,
čije je meso posebno cijenjeno i kvalitetno,
• predstavljanje novih načina gastro ponude slavonskih salenjaka –
salenjaci „to go“, salenjaci uz kavu,
• salenjaci kao gastro suvenir.
Slavonski salenjaci
Salenjaci se rade od domaćeg tijesta koje se puni
domaćim pekmezom po želji, najčešće onim od šljiva ili
marelica.
Poznati su i kao kolači s tisuću listova, budući da se
tijesto preklapa čak četiri puta.
Pripremljeni od sala crne slavonske svinje, poznatije
kao fajferica, izvrsnog su okusa i jednostavno neodoljivi.
Sastojci:
• brašno
• mlijeko
• kvasac
• šećer, vanilin šećer
• sol, ulje
• limun
• salo
• jaje
• … i puno ljubavi …
Priprema:
1. Prosijati brašno, napraviti rupu te u nju izmrviti kvasac,
šećer i sol. Zatim mlako mlijeko preliti preko
kvasca, prekriti i staviti na toplo da se digne.
2. Dok se kvasac diže očistiti i samljeti salo, te ga začiniti
vanilin šećerom.
3. Kad se kvasac digne polako dodavati mineralnu
vodu i limunovu koricu te prstima mijesiti tijesto u
krug. Staviti tijesto u hladnjak na 15 min da odmori.
4. Razvaljati tijesto u pravokutnik, premazati ga slojem
sala, zamotati i vratiti u hladnjak na 15 min te ponoviti
cijeli postupak još tri puta tako da tijesto bude
sveukupno namazano četiri puta.
5. Razvaljati tijesto u pravokutnik, izrezati na manje
kvadrate, napuniti pekmezom i formirati željeni oblik.
Pustiti da odmori još 15 min na sobnoj temperaturi.
Premazati jajetom i peći par min u pećnici zagrijanoj
na 200 stupnjeva.
6. Ispečene salenjake posipati šećerom u prahu i
poslužiti.
Predlažemo i novi gastro suvenir, slavonski salenjak.
Efektno upakirani, ti mali suveniri mogli bi se poklanjati
posjetiteljima različitih kulturnih manifestacija, turističkih
sajmova i sl.
Autori
Đuka Damjanović, Anja Horvat, Mia Lalić, Ana Matizović, Zvonimir Paponja
Mentorica
Ana-Marija Čuljak
Ugostiteljsko-turistička škola Osijek
Matije Gupca 61
31000 Osijek, Republika Hrvatska
031 211 095
ured@ss-ugostiteljsko-turisticka-os.skole.hr
www.rck-utso.hr
Presnac
76
Nekada kolač za siromašne danas delicija i za istančane okusne pupoljke
Jedan od najboljih načina upoznavanja osobe sa kulturom i načinom života ljudi na određenom
području je preko hrane. Tako se osim lijepog vremena i prirodnih ljepota u turističkoj ponudi našla
i gastronomija. Kroz razne gastronomske delicije možemo gosta ili turista upoznati sa
delicijama koje su autohtone za kraj koji predstavljamo. Preko starih autohtonih
jela mogu vidjeti kakav je bio život u tom kraju nekada.
Jedno od godišnjih doba je „peto godišnje doba“ – Pusno doba koje čini
tradiciju našeg kraja. I upravo uz to razdoblje želimo vam prezentirati jedno od
pusnih jela. Radi se o presnacu.
Presnaca ima puno vrsta. Praktički, svako selo ima svoj recept za taj pusni
kolač. Zvonejski presnac priprema se od maslaca, mlijeka, šećera, klinčića, cimeta,
grožđica i narezanog sušenog kruha izrezanog na male komadiće Naše bake pripremale su
slastice od onoga što su u tom trenutku zatekle u kuhinji, kako bi iskoristile namirnice, ali i uštedjele
novac. Na sličan način nastao je recept liburnijskog presnaca, star više od stotinu godina. Kako
se ime presnaca razlikuje od sela do sela, tako se i svojim sastojcima razlikuje od domaćinstva do
domaćinstva. Uz nezaobilazan svježi sir i jaja, svaka kuća presnacu dodaje svoj sastojak ili različit
način pečenja.
Može biti:
• slan ili sladak
• sa ovčjim sirom
• sa smokvama
• sa orešastim plodovima – carski presnac
• od kukuruznog brašna – kukuruzni presnac …
Carski presnac, punjen sezonskim orašastim plodovima,
prvi je put poslužen austrijskoj carici Sissi i caru
Franji Josipu I. 1856. godine tijekom otvaranja pulskog
brodogradilišta. U njegovoj prkhosti i voćnoj aromi uživali
su i njemački car Wilhelm I., rumunjski kraljevski par
Karol I i Elizabeta, balerina Isadora Duncan, pisac Antun
Petrov Čehov, a danas to čine zvončari i ostali gosti
kvarnerskog kraja.
Presnac
Tijesto:
• 300 g glatkog brašna
• 1 jaje
• 1 dcl mlijeka
• 50 g maslaca
• 30 g šećera
• ½ žličice soli
Nadjev:
• 600 g bijelog kruha od jučer
• 900 ml mlijeka
• 200 g šećera
• 200 g maslaca
• 200 g riže
• 200 g grožđica
• 8 jaja
• 20 g cimeta
Priprema:
1. Zamijesite glatko tijesto od brašna, jaja, otopljenog
maslaca, mlijeka, šećera i soli. Tijesto oblikujte u kuglu
i pustite da odstoji dok pripremate smjesu za
nadjev.
2. Za nadjev posebno zagrijte mlijeko, šećer i maslac
dok se maslac ne otopi. Maknite s vatre i pustite 15
minuta da se malo ohladi.
3. Skuhajte rižu u posoljenoj kipućoj vodi 10 minuta,
procijedite i pustite da se hladi 15 minuta kao i
mlijeko.
4. Kruh izrežite na kockice, stavite u veću posudu, prelijte
toplim mlijekom, lagano poravnajte i pustite 5
minuta.
5. Zgnječite natopljeni kruh, dodajte napola kuhanu
rižu, grožđice, umućena jaja i cimet. Sve kratko izmiješajte
u jednoličnu smjesu.
6. Na pobrašnjenoj podlozi razvaljajte tijesto na veličinu
35×45 cm. Duboki lim veličine 26×36 cm obložite
papirom za pečenje ili premažite maslacem. Stavite
razvaljano tijesto na lim tako da rubovi budu preko
ruba lima, raspodijelite smjesu za nadjev, te nadjev
prekrijte tijestom koje je preko ruba.
7. Pecite u zagrijanoj pećnici, na drugoj razini, na
200 °C 45 minuta, zatim ugasite pećnicu i pustite
u pećnici još 15 minuta. Presnac izvadite iz pećnice
prekrijte čistom kuhinjskom krpom te ostavite da se
hladi najmanje 1 sat.
Autori
Antonija Dujmović, Matea Bošnjak, Antonija Meljančić, Marta Silić
Mentorica
Majda Šimunić
Ugostiteljska škola Opatija
Kumičićeva 14
51410 Opatija, Hrvatska
+385 51 718 520
uso@ss-ugostiteljska-opatija.skole.hr
http://ss-ugostiteljska-opatija.skole.hr
78
Chef Romeo – torta
od skute i smokava
Ove godine na natjecanju predstavljali smo se s tortom od skute i smokava. Ova fantastična
delicija toliko je fina da bi mogla postati poznata kao Sacher torta, i Mozartove kuglice! Zaista je
zaslužila biti prepoznatljiv specijalitet u našoj turističkoj destinaciji.
Videouradak o torti i pisani rad na temu njezinog spravljanja izradili su učenici 4.a
razreda Ivana Radnić, Maris Miličković, Mauro Komel i Nensi Al-Wakil. Mentorice
učenicima bile su nastavnice Marina Ivančić Komadina i Ksandra Sinožić.
Tortu je osmislio chef Romeo Badžukovski, a sam recept predstavlja poslovnu
tajnu opatijskog restorana Bianco & Nero. Sastojci su jaja, šećera, brašno,
skuta, smokve, grožđice, karamela, dakle, autohtoni sastojci liburnijskog
kraja.
Smokve ukrašavaju naš kraj. Imaju posebno oblikovane velike listove. Pripadaju
obitelji dudova. Plodovi su sočni i slatki. Postoji oko 700 vrsta smokava. Smokva je samoniklo
drvo koje raste razasuto između ostalih kultura u kamenitom tlu, no, može se i uzgajati.
Najstarija je kultivirana voćka, a i bila je omiljeno voće kraljice Kleopatre. Može se jesti svježa i ili
sušena.
Za tortu koriste se suhe smokve. Zrele smokve su
vrlo osjetljive i treba ih pojesti u kratkom roku.
Osim smokava za tortu nam je potrebna i skuta
koju se može nabaviti od lokalnih proizvođača. U sastavi
torte je albuminski sir koji se radi od sirutke preostale
od procesa izrade osnovnog sira.
Hrana je sastavni dio turističke ponude i važna je za
cjelokupni turistički doživljaj. Turisti traže novo i nepoznato,
što može biti motiv za putovanje. Nova iskustva
su važna. Turisti žele uživati sa svih pet osjetila. Torta
može postati i suvenir, barem za kratko vrijeme.
Zdrava organska hrana postaje sve važnija. Hrana
aktivira sve osjete i tako potiče da se sjećamo nekog
događaja. Gastronomski proizvodi afirmativno djeluju na
turističku ponudu.
Brandirani proizvodi su razlogom zašto netko bira
upravo nas i ono što mi nudimo iako ima i druge slične
proizvode na tržištu. Da bi brand bio uspješan potrebno
je unapređivati rad, educirati se i uvijek ispunjavati
obećanja
U našem slučaju obećanje je, da će se turisti dobro
osjećati u Opatiji i zbog toga nas opetovano posjećivati
te svaki put otkriti nešto novo i zanimljivo nakon
čega će svoja pozitivna iskustva prenijeti rođacima
i prijateljima.
Posjetite Opatiju! Isprobajte nezaobilaznu tortu od
skute i smokava!
Restoran Bianco&Nero
Na samom ulazu u Opatiju, elitnom opatijskom
Bellevederu, na glavnoj cesti u Opatijskoj sportskoj
dvorani, smjestio se restaurant znakovitog imena
Bianco&nero - fine fast fusion dining. Restaurant nudi
raspon svježe spravljenih jela od isključivo svježih namirnica
– od doručaka, kao što su poširana jaja s lososom
i špinatom, preko finih marendi poput jetrica „alla
veneziana“ i inćuna na žaru, fusion jela poput mediteranskog
woka, finih tjestenina domaćih njoka, do sofisticiranih
jela poput sirove ribe u citrusima, sashimija,
fileta prvoklasne ribe ili mesa... Crna pašta sa sipom
se radi od svježe sipe, a mediteranski wok od piletine
i domaćeg povrća poput balancana i tikvica i servira s
curry rižom ili rezancima.
Vlasnik, Robert Marinčić, je svoje 25-godišnje iskustvo
u gastronomiji pretočio u ljubav prema ugostiteljstvu
i veliku pažnju pridaje odabiru svježih i lokalnih
namirnica.
„Bianco&nero je restaurant za one koji žele vrhunski
jesti po povoljnim uvjetima.“, poručuju domaćini.
Autori
Ivana Radnić, Maris Miličković, Mauro Komel, Nensi Al-Wakil
Mentorice
Marina Ivančić Komadina, Ksandra Sinožić
Hotelijersko-turistička škola
Drage Gervaisa 2
HR–51410 Opatija
+385 (51) 27 15 95
hts@ss-hotelijersko-turisticka-opatija.skole.hr
ss-hotelijersko-turisticka-opatija.skole.hr
Sodelujoče šole
DOBER TEK, ŠTUDENT
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je pridobil
finančna sredstva Ministrstva za zdravje za sofinanciranje
programa na področju prehrane in telesne dejavnosti (Uradni
list RS št. 6/2019), z naslovom Razvoj trajnostnega modela
strokovne podpore študentski prehrani – Dober tek, študent!
Program Dober tek, študent! predstavlja
trajnostno naravnan program strokovne podpore
udejanjanju Smernic zdravega prehranjevanja za
študente.
Z znanjem do uspeha
Ključni namen programa je vzpostavljanje boljših
pogojev za bolj uravnoteženo prehranjevanje študentov ter
večja senzibilizacija študentov za izbiro zdravju bolj koristne
ponudbe pri ponudnikih v okviru sistema subvencionirane
študentske prehrane.
Med izvajanjem programa Dober tek, študent! se bodo
programu pridružile še druge inštitucije in organizacije (npr.
Študentska organizacija Slovenije, Zveza potrošnikov Slovenije,
Gospodarska zbornica Slovenije - Zbornica kmetijskih in
živilskih podjetij, ipd.).
V sklopu programa bomo posebno pozornost
posvetili:
• spodbujanju ponudbe zdravju koristne prehrane v
gostinstvu in turizmu,
• dvigu znanj in veščin ponudnikov za pripravo zdravju
koristnih obrokov,
• razvoju certifikata »Zdrava izbira« za lažjo prepoznavnost
zdravju koristne izbire,
• promoviranju ponudbe zdravju koristne hrane med
ponudniki (gostinstvo, turizem).
Program se osredotoča na:
• povečanje deleža ozaveščenih študentov, ki se zdravo in
uravnoteženo prehranjujejo,
• posodobitev in implementacija prehranskih priporočil za
ponudnike študentske prehrane,
• vzpostavitev modela za praktično usposabljanje ponudnikov
študentske prehrane,
• razvoj pristopa za podeljevanje znaka Zdrava izbira za
prehransko ustreznejšo ponudbo,
• izvajanje strokovne podpore študentom inšpektorjem in
komisiji za študentsko prehrano z namenom enovitega
pristopa,
• razvoj pristopa in testiranje strokovnega spremljanja
prehrane pri ponudnikih.
Ciljna populacija programa so:
• ponudniki študentske prehrane, kuharsko osebje in ostalo
osebje, ki je vključeno v proces nabave in delitve obrokov,
• študenti, ki koristijo subvencionirano študentsko prehrano,
• komisija za študentsko prehrano,
• študenti inšpektorji za prehrano.
»Projekt sofinancira Ministrstvo za zdravje RS. Program je del prizadevanj Dober tek, Slovenija! za več gibanja in bolj zdravo prehrano.«
Stopite v stik z nami:
kuhajmo_zdravo@nijz.si
www.nijz.si/sl/dober-tek-student
www.facebook.com/nijz.si/
https://twitter.com/NIJZ_pr
Vodja projekta: dr. Matej Gregorič
Program vodi Nacionalni inštitut
za javno zdravje, sodeluje pa tudi:
kuHaLnica
OŠ heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu
OŠ Antona Ukmarja Koper
OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad
OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica
OŠ Pivka
OŠ Ivana Babiča Jagra Marezige
OŠ Šmarje pri Kopru
OŠ Vide Pregarc Ljubljana
OŠ Poljane Ljubljana
OŠ Preska
OŠ Sostro
OŠ Simona Jenka Smlednik
OŠ Velika Nedelja
OŠ Središče ob Dravi
OŠ Bogojina
OŠ Cvetka Golarja Ljutomer
OŠ Ivana Cankarja Ljutomer
OŠ Stročja vas
OŠ Križevci
OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični
OŠ Blanca
OŠ Sava Kladnika Sevnica
OŠ Šmartno v Tuhinju
OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice
OŠ Korena
OŠ Sveti Tomaž
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE
82
Pirina rižota z rakci in jurčki
Sestavljena solata
kuHaLnica
Pirina rižota z rakci in jurčki
Jed združuje našo dvojno naravo, saj se nahajamo blizu morja in v objemu
Snežniških gozdov.
Sestavine:
• 200 g pire
• 80 g čebule
• 200 g rakcev
• 50 g suhih jurčkov
• 1 strok česna
• ščepec peteršilja
• drobnjak
• sol
• poper
• 10 g sveže ribanega parmezana
Postopek: bio piro očistimo in operemo. Namakamo jo
pol ure v vodi.
Jurčke namakamo v vodi deset minut.
Nato oboje odcedimo.
Česen olupimo, operemo, stremo z nožem in drobno
sesekljamo. Peteršilj operemo pod tekočo vodo, ga
otresemo, osmukamo in drobno sesekljamo.
Repke kozic pod tekočo vodo operemo in jih nato
čim bolje osušimo. V skledi zmešamo repke in jih mariniramo
s peteršiljem.
Čebulo in česen sesekljamo. Čebulo prepražimo da
postekleni, dodamo česen, jurčke in nato postopoma še
kozice. Pražimo tri minute.
Piro prepražimo da zadiši in jo zalijemo z vodo ter
skuhamo. Solimo. Kuhana je v približno pol ure.
Dodamo ji rake in gobe ter pokuhamo, da se okusi
povežejo. Dodamo dišavnice ter popramo.
Rižoto pred serviranjem potrosimo z nasekljanim
peteršiljem in sveže naribanim parmezanom.
Sestavljena solata
Iz okusne zelenjave z dvema sestavinama, ki ji dodata
hrustljavost.
Sestavine:
• 100 g cvetače
• 100 g brokolija
• 120 g zelene solate kristalke
• 80 g bio korenja
• 150 g fižola
• 100 g paradižnika
• 2 žlici olja
• 3 žlice balzamičnega kisa
• noževa konica gorčice
• bio šalotka
• 1 jajce
• drobtine iz kruha z drožmi
Postopek: solate očistimo in operemo.
Cvetačo, brokoli, fižol in jajce skuhamo, ocedimo in
ohladimo.
Zamešamo preliv iz olja in kisa. Preliv poživimo z
malo gorčice. Dodamo nasekljano bio šalotko.
Solato sestavimo in prelijemo. Dekoriramo z narezanim
jajčkom in cvetovi kapucinke.
Tekmovalke
Nena Ujčič, Lina Volk, Zarja Bergoč
Mentorica
Vera Frank
OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica
Rozmanova ulica 25b
6250 Ilirska Bistrica
(05) 711 02 60
tajnistvo@o-azilb.si
www.o-azilb.si
84
Ješprenova rižota po šavrinsko
Sestavljena solata
kuHaLnica
Ješprenova rižota po šavrinsko
Sestavine za 4 osebe:
• 200 g ješprenja
• 1 čebula
• 100 g pršuta v kosu
• 2 paradižnika
• 100 g oliv
• 1 jušna žlica olivnega olja
• ena jušna žlica sesekljanega peteršilja
• sol in šetraj po okusu
Postopek: v ponev damo pol jušne žlice olivnega olja,
na katerem prepražimo pol čebule. Ko čebula porumeni,
dodamo ješprenj in ga popražimo. Dolijemo 400 ml
vode, ščep soli in kuhamo na zmernem ognju pol ure.
Pršut in paradižnik narežemo na kockice, olive na
tanjše kolobarčke. V ponvi prepražimo pol čebule. Ko
čebula porumeni, dodamo pršut in olive. Ko pršut in olive
nekoliko podušimo, dodamo paradižnik. Dušimo pet
minut in dodamo ješprenj. Premešamo in pokuhamo
toliko časa, da je jed primerno gosta (če je pregosta,
dodamo vodo, v kateri se je kuhal ješprenj). Na koncu
dodamo peteršilj in začinimo s soljo in šetrajem.
Sestavljena solata
Sestavine za 4 osebe:
• 200 g zelene solate
• 150 g koruze
• 1 rdeča paprika
• ena kumara
• 1/2 bučke
• 2 jajci
• štiri rezine pršuta
Preliv:
• olivno olje, kis, ščep soli, limonin olupek
Zeleno solato umijemo in jo natrgamo. Kumaro olupimo
in naribamo. Bučko olupimo, narežemo na kockice
in popečemo. Papriko narežemo na trakce in jo prav
tako popečemo. Trdo kuhani jajci narežemo na rezine.
Rezine pršuta popečemo na olivnem olju. Solato sestavimo
v naslednjem vrstnem redu: na dno damo zeleno
solato, v sredino postavimo jajčno rezino, okoli rezine
postavimo koruzo, papriko, kumaro in bučke in eno rezino
pršuta. Preliv se po želji prelije po solati.
Tekmovalke
Gaja Ambrožič, Tadeja Dražič, Danaja Sikur
Mentorici
Nataša Bodlaj, Tamara Benčič
Osnovna šola Šmarje pri Kopru
Šmarje 1
6274 Šmarje
(05) 656 92 90
sola@ossmarje.si
https://www.ossmarje.si
86
Ješprenova rižota s piščancem
in zelenjavo
Sestavljena solata
kuHaLnica
Ješprenova rižota s piščancem in zelenjavo
Sestavine za 4 osebe:
• 30 g olivnega olja
• 250 g ješprenja
• 450 g piščančjih stegen brez kosti in kože
• 150 g šalotke/čebule
• 20 g (3 stroki) česna
• 750 do 1000 ml jušne osnove
• 220 g bučke
• 200 g korenčka
• 60 g parmezana
• 30 g peteršilja
• 50 g masla
• 1 dl belega vina
• sol (3 g)
• rožmarin
• poper
Postopek:
1. V ponev damo olje in ga segrejemo.
2. Dodamo narezano čebulo in jo pražimo, da se malo
zabarva.
3. Dodamo sesekljan česen, pražimo, da zadiši.
4 Dodamo narezanega piščanca na 2 cm velike kocke,
solimo. Pražimo, da zunanjost mesa zakrkne.
5. Dolijemo vino, mešamo, da tekočina izpari.
6. Dodamo na lunice narezan korenček, pražimo, nato
dušimo.
7. Ko je korenček na pol zmehčan, dodamo na lunice
narezano bučko.
8. Dodamo skuhan ješprenj. Dodamo rožmarin, poper.
Premešamo, dodamo maslo, premešamo.
9. Dodamo sesekljan peteršilj in parmezan. Premešamo.
Kuhanje ješprenja
Ješprenj na suho prepražimo, zalijemo z jušno osnovo,
solimo in skuhamo do te mere, da je še čvrst.
Sestavljena solata za 4 osebe
Zelena solata
Sestavine:
• 130 g zelene solate
Preliv
• 0,3 dl olivnega olja-(2 žlici)
• 0,2 dl zeliščnega kisa
• sol
• česen
Solato suho očistimo, operemo, narežemo.
Radič v solati
Sestavine:
• 100 g radiča
Preliv
• bučno olje
• kis
• sol
Solato suho očistimo, operemo, narežemo.
Cvetečna solata
Sestavine:
• 250 g cvetače
Preliv
• Repično olje
• Sok polovice limone
• Drobnjak
Kuhanje: cvetačo kuhamo v manjši količini slanega kropa.
Lahko jo režemo pred ali po kuhanju. Zelenjava
mora ostati čvrsta.
Fižolova solata
Sestavine:
• 200 g fižola
Preliv
• olivno olje
• kis
• sol
• čebula
Mlad fižol zalijemo z vodo, ko zavre vodo zamenjamo
in rahlo solimo ter kuhamo, da se fižol zmehča.
Sladki grah
Sestavine:
• 250 g sladkega graha
Preliv:
• olje
• kis
• sol
Grah kuhamo v manjši količini slanega kropa približno
2 minuti. Zelenjava mora ostati čvrsta.
Mariniranje:
Vsako vrsto solate mariniramo posebej. Zeleno solato
začinimo tik pred serviranjem.
Tekmovalci
Tamara Urbanija, Lucijan Marajon, Aleksandar Berlin Nevala
Mentorica
Lidija Košir Petje
Osnovna šola Poljane
Zemljemerska ulica 7
1000 Ljubljana
(01) 230 84 30
o-poljane.lj@guest.arnes.si
www.ospoljane.si
Ples pirine rižote s piščancem in zelenjavo
Solatna rapsodija s sezamovim posipom
88
kuHaLnica
Ples pirine rižote s piščancem in zelenjavo
Sestavine:
• 100 g čebule
• 400 g piščančjega fileja
• 250 g pire
• 200 g parmezana
• 25 g kokosove masti
• 10 g masla
• 2 žlici repičnega olja
• 1 žlica olivnega olja
• 15 g česna
• 200 g pora
• 130 g korenja
• 150 g graha
• 400 g bučk
• 120 g rdeče paprike
• ½ žličke popra
• 2 žlički soli
• 2 žlici narezane stebelne zelene
• 2 žlici peteršilja, peteršilj za okras
Postopek: na začetku skuhamo piro (v lonec nalijemo
vodo, počakamo, da zavre ter piro kuhamo 20 minut)
in si na delovno površino pripravimo vse pripomočke in
sestavine, ki jih bomo uporabljali. Segrejemo ponev in v
njej kokosovo mast, repično ter olivno olje. Dodamo nasekljano
čebulo, česen in zeleno ter narezano piščančje
meso. Ko se čebula prepraži in meso postane rahlo
zlate barve, ju odstavimo s štedilnika, najbolje v plastično
posodo. V ponev damo že kuhano piro, ki jo rahlo
prepražimo, na tanjše kolute narezan por, naribano korenje
ter 1 dl vode. Začinimo s poprom, soljo in peteršiljem.
Nekaj časa kuhamo, vmes po malem dodajamo
vodo. Vmes na olivnem olju popečemo bučke, narezane
na manjše kose. Nato dodamo grah, saj bi se prej
razkuhal, in pečene bučke. Pred koncem dodamo še
meso in čebulo, ki smo jo prej odstavili ter premešamo.
Ko so vse sestavine skuhane, dodamo še nariban
parmezan ter maslo. Ko se še to dvoje zmeša z rižoto,
aranžiramo s peteršiljevimi listki in postrežemo.
Solatna rapsodija s sezamovim posipom
Sestavine:
• 90 g korenja
• 300 g bučk
• 270 g kumar
• 400 g paradižnika
• 4 žlice koruze
• 5 žlic čičerike
• 2 žlici sezama
• 300 g rumene in zelene paprike
• 4 žlice olivnega olja
• 3 žlice balzamičnega kisa
• 2 žlički soli
Postopek: najprej olupimo bučke in kumare ter jih narežemo.
Kumare damo v plastično posodo, bučke pa
v ogreto ponev z olivnim oljem. Zatem narežemo paradižnik
in papriko, ki smo ju prej umili, ter paradižnik
damo v posodo skupaj s kumaro, papriko pa popečemo,
tako kot smo prej bučke. V plastično posodo skupaj
z vsemi ostalimi sestavinami naribamo korenje in
dodamo štiri žlice koruze ter pet žlic čičerike. Vse skupaj
začinimo s soljo in balzamičnim kisom in premešamo.
Ko se bučke in paprika popečeta, ju dodamo v posodo
k ostalim sestavinam ter premešamo. Narejeno solato
nadevamo v posodice in čez posujemo malo sezama.
Tekmovalke
Zarja Čibej, Tjaša Kristan, Tara Vene, Ana Zupančič
Mentorica
Dominika Slokar De Lorenzi
Osnovna šola Sostro
Cesta II. grupe odredov 47
1261 Ljubljana Dobrunje
(01) 527 25 10
tajnistvo.os.sostro@guest.arnes.si
www.os-sostro.si
90
Ješprenova rižota z račjimi prsi,
zelenjavo in jabolkom
Sestavljena solata
kuHaLnica
Ješprenova rižota z račjimi prsi, zelenjavo in jabolkom
Sestavine za 4 osebe:
• 180 g ješprenja
• 550−600 g račjih prsi (brez kože)
• 250 g masla
• 125 g čebule
• 4 stroke česna
• 3 jabolka
• 500 ml jušne osnove
• 200 g bučk (cukini)
• 1 žlica medu (akacijev)
• 3 žlice rdečega vina (Refošk)
• mleti klinčki
• 3 brinove jagode
• muškatni oreh
• pisani poper za mleti
• sol
• šop svežega timijana
• 5 listov svežega žajblja
• vejica ali dve svežega rožmarina
• trdi sir za ribanje
• marmelada iz brusnic
• sveže stisnjen limonin sok
• sladkor
Postopek priprave zelenjavno sadne omake
V posodi segreješ 100 g masla. Dodaš sesekljano
čebulo in jo na zmernem ognju pražiš toliko časa, da
porumeni. Nato dodaš na kocke narezani 2 olupljeni jabolki.
Vse skupaj dušiš nekaj minut. Dodaš sesekljan
česen, ki ga pražiš le nekaj sekund, da zadiši. Zmes zaliješ
s polovico pripravljene jušne osnove, dodaš med,
rdečo vino in mlete klinčke (po okusu). Premešaš in
v pokriti posodi dušiš 20−25 minut. Vmes občasno
mešaš.
Omako odstaviš in jo v primerni posodi s pomočjo
paličnega mešalnika spasiraš.
Postopek priprave mesa
Medtem ko dušiš sestavine za omako, v posodi segreješ
30 g masla. Dodaš na kocke narezane račje prsi
in jih nekaj časa pražiš, nato jih posoliš z malo zvrhano
žličko soli. Zaliješ z jušno osnovo, dodaš timijan, žajbelj,
brinove jagode, poper in muškatni oreh. Dušiš približno
10 minut, da meso postane mehko.
Medtem v posodi na rezini masla na hitro popečeš
na trakce narezano bučko, ki si ji dodal ščepec soli.
Bučka mora ostati čvrsta.
Ko je meso gotovo, dodaš pasirano omako, predhodno
kuhan ješprenj, bučke in rožmarin. Vse dobro
premešaš in v pokriti posodi pustiš nekaj minut. Pred
serviranjem v rižoto vmešaš rezino masla.
Pripraviš še jabolko, ki ga pozneje dodaš na krožnik:
jabolko opereš, mu odstraniš sredico ter ga narežeš na
kolobarje, ki jih na hitro popečeš na maslu in karameliziraš.
Dodaš sveže stisnjen limonin sok.
Rižoto razdeliš na krožnike in jo postrežeš s trdim ribanim
sirom.
Na krožnik dodaš že prej pripravljeno jabolko, katerega
sredino napolniš z marmelado iz brusnic.
• 1 strok česna
• sol
• pisani poper za mleti
• jabolčni kis
• bučno olje
Postopek priprave sestavljene solate
1. Krompir olupiš, ga narežeš na tanjše rezine in skuhaš
v slani vodi. Ko je kuhan, ga odcediš in ohladiš.
Po okusu začiniš s soljo, poprom in jabolčnim kisom.
2. S pomočjo cedila fižol splahneš pod mrzlo vodo, ga
streseš v skledo, dodaš na tanke kolobarje narezano
čebulo, sol, poper, kis in olje.
Vse skupaj dobro premešaš.
3. Liste endivije opereš in narežeš na tanke trakce.
Dodaš začinjen krompir, strt strok česna, sol, poper
po okusu, kis in olje. Dobro premešaš.
4. Solato postrežeš v skledi in jo dekoriraš s paradižnikom
ter na trakce narezano rdečo peso.
Sestavljena solata
Sestavine za 4 osebe:
• 300 g endivije
• 250−300 g krompirja
• 500 g rdečega fižola iz pločevinke
• 450−500 g vložene rdeče pese
• 200 g češnjevega paradižnika
• 1 rdeča čebula
Tekmovalke
Zala Vaupotič, Stella Filipič, Ana Horvat
Mentorica
Katja Štih
Osnovna šola Ivana Cankarja Ljutomer
Cankarjeva cesta 10
9240 Ljutomer
(02) 584 43 00
o-icljutomer.ms@guest.arnes.si
www.osicljutomer.si
Ješprenova rižota s piščančjim mesom,
šampinjoni, zelenjavo in sirom
Sestavljena solata
92
kuHaLnica
Ješprenova rižota s piščančjim mesom, šampinjoni, zelenjavo
in sirom
Sestavine za 4 osebe:
• 320 g ješprena
• do 300 g piščančjega fileja
• 1 srednje velika čebula (150 g)
• 200 do 250 g bučke zucchini
• 125 g šampinjonov
• 1 večji korenček do 110 g, kuhan 5 minut
• 4 do 5 jedilne žlice repičnega olja
• 220 do 250 g gouda sira (riban)
• sol
• šetraj in timijan (sveži lističi)
• tekočina od kuhane zelenjave, za zalivanje po potrebi
• Luk - cvet kitajskega drobnjaka in vejica peteršilja za dekoracijo
Postopek
1. Ješprenj kuhamo v rahlo osoljeni vodi 25 do 30 minut
(glej navodila na embalaži) v dva in pol kratni
količini vode. Po kuhanju lahko pustimo, da se vsrka
preostala tekočina. Med kuhanjem preverimo čvrstost
ješprena.
2. Skuhamo korenček in cvetačo za mešano solato,
vre 5 minut. Ostati mora čvrsta. Ohladimo.
Lečo skuhamo po navodilu na embalaži.
3. Pripravimo ostale sestavine; na deski narežemo zelenjavo
(sesekljamo čebulo, šampinjone narežemo
na lističe ali na četrtine, bučko olupimo in narežemo
na kocke, sir naribamo).
4. Operemo in narežemo zeleno solato in rdeči radič.
5. Piščančje meso operemo, obrišemo in narežemo na
kocke ali trakce. Na hitro popražimo na vročem olju,
da rahlo porjavi. Meso preložimo v drugo posodo,
lahko na topel krožnik.
6. V ponvi na malo olja popražimo sesekljano čebulo,
da postane rumenkasta, dodamo narezane šampinjone
in bučke in še pražimo, da vse rahlo porjavi.
Dodamo še kocke korenčka.
7. Dodamo meso in premešamo. Malo solimo.
8. Dodamo kuhani ješpren, premešamo, po potrebi zalijemo
z zelenjavno juho ali z vodo. Solimo po okusu
in po potrebi. Upoštevati moramo, da bomo dodali
še sir, ki bo obogatil jed in jo dodatno začinil.
Dodamo še osmukane lističe šetraja in timijana.
9. Malo pred serviranjem dodamo ribani sir, premešamo,
da se poveže z ješprenom. Preverimo okus.
Pripravljeno jed postrežemo toplo, skupaj s sestavljeno
solato. Če nam ostane, je jed okusna tudi hladna.
Sestavljena solata
• 300 g zelene solate in radiča operemo, narežemo
• 15 do 20 mini paradižnikov (češnjev p.), narežemo na
polovice
• 1 večji korenček, 100–110 g, kuhamo 5 do 7 minut,
ohladimo in narežemo na ozke trakove ali rezance
• 100 g cvetače, skuhamo (5 minut)
• 3 do 4 jedilne žlice semen rdečega fižola, iz konzerve
• 3 do 4 jedilne žlice zelene in rdeče leče, skuhamo po
navodilih na embalaži (pazi, da se ne razkuha)
• ričkova semena za posip
• polijemo s solatno polivko
Solatna polivka
• 2 stroka česna, stisnemo
• bučno olje
• kis
• drobnjak in peteršilj, sesekljan
• sol
• listi sveže bazilike, ki jih potopimo v polivko
Tekmovalci
Nia Feuš, Sara Šilec, Vid Bogdan
Mentorica
Darja Makoter
Osnovna šola Stročja vas
Stročja vas 101
9240 Ljutomer
(02) 584 86 10
o-strocjavas.ms@guest.arnes.si
www.os-strocjavas.si
94
Ješprenova rižota po križevsko
Mavrična solata
kuHaLnica
Ješprenova rižota po križevsko
Sestavine za 4 osebe:
• 250 g bio ješprenja
• 250 g piščančje meso
• 2 rdeči papriki (150 g)
• 250 g svežih šampinjonov
• 1 rdeča čebula (100 g)
• 1 srednje velik por (120 g)
• 200 g hokaido buča
• poper
• sol
• 1 dl vode
• vejica šetraja
• 3 žlice sončničnega olja
• drobnjak
• majaron
Postopek: najprej v veliko posodo nalijemo vodo in skuhamo
ješprenj, ki smo ga čez noč namakali v vodi. V
osoljeni vodi kuhamo ješprenj 45 min. Nato v ponvi
prepražimo nasekljano čebulo in jo zalijemo z decilitrom
vode. Počakamo da voda izpari, dodamo nasekljan por
ter na kocke narezano papriko. Pustimo, da se por in
paprika omehčata, dodamo meso, ki ga začinimo s soljo,
popom in mleto sladko rdečo papriko. Šampinjone
umijemo in narežemo na tanke rezine, nato jih v drugi
ponvi popražimo in jih začinimo s soljo in poprom. Ko
so popraženi, jih damo v drugo posodo. Nato posebej
popražimo še hokaido bučo začinjeno z poprom in soljo,
vse skupaj pražimo 5 minut. Vse sestavine skupaj
zmešamo in jim dodamo ješprenj. Serviramo, posipamo
z na drobno sesekljanim drobnjakom in jed je tako
pripravljena.
Preliv:
• 125 g grškega jogurta
• žlica bučnega olja
• sol
• poper
• mleta rdeča sladka paprika
• mleti česen
• majaron
• mleti peteršilj
Postopek: v osoljeni vodi posebej skuhamo narezani
korenček, koruzo in fižol. Narežemo paradižnik, zeleno
solato, ki smo ju prej temeljito oprali in vse skupaj serviramo
v posodo za solato. Grškemu jogurtu dodamo
ščepec popra, soli, majarona, mlete rdeče paprike, mletega
česna, bučno olje ter peteršilj.
Mavrična solata
Sestavine:
• 150 g korenček
• 100 g koruza
• 150 g fižol
• 150 g zelena solata
• 150 g paradižnik
Tekmovalke
Urška Puconja, Nika Šek, Nuša Zaplata
Mentorica
Nina Vozlič
Osnovna šola Križevci
Križevci pri Ljutomeru 16 b
9242 Križevci
(02) 588 80 30
os-krizevci@guest.arnes.si
www.os-krizevci.si
Ričota s piščančjim mesom in zelenjavo
Sestavljena solata
96
kuHaLnica
Ričota s piščančjim mesom in zelenjavo
Sestavine za 4 osebe:
• 240 g ječmenove kaše (ali 600g kuhane ječmenove kaše)
• 200 g čebule
• 80 g pora
• 400 g piščančjega mesa (file)
• 100 g rdeče paprike
• 90 g rumene paprike
• 80 g rdečega korenja
• 60 g zelene gomolj
• 50 g graha
• 50 g masla
• 50 g naribanega parmezana
• 40 g olivnega olja
• 1 l jušne osnove (po potrebi)
• 2 veliki žlici čemaža v orehovem olju
• 1 velika žlica limoninega soka
• zeliščna sol, sveže mlet pisan poper, biokurkuma, svež peteršilj, drobnjak,
bazilika in šetraj za dekoracijo
Postopek
1. Skuhamo ječmenovo kašo (30 minut), na kocke
(1x1) narežemo piščančje meso, drobno sesekljamo
čebulo, por, na male kocke narežemo papriko, gomolj
zelene, korenček.
2. V kozici ali večji ponvi (debelo dno) na olivnem olju
postopoma popražimo piščančje meso (obarvano
z vseh strani), začinimo ter ga odstranimo v drugo
posodo. Na istem olju najprej prepražimo sesekljano
čebulo in por. Ko je čebula rahlo obarvana, postopoma
dodajamo na kocke narezano papriko, korenček,
gomolj zelene in grah ter popražimo. Prepraženi zelenjavi
dodamo sok limone (za osvežitev barve).
3. V kozico dodamo še prepraženo meso, kuhano
ješprenjevo kašo, dodamo sol, poper in čemaž v olju
in vse skupaj dobro pregrejemo in po potrebi zalijemo
z vročo jušno osnovo, da je ričota sočna (vmešamo
biokurkumo). Na koncu rahlo vmešamo maslo
(narezano na lističe), nariban parmezan (malo privarčujemo
za dekoracijo) in drobno sesekljan peteršilj,
ter malo šetraja.
4. Ričoto serviramo na krožnik (model), dekoriramo
z naribanim parmezanom, z lističi sveže bazilike in
drobnjakom v sredini, na dveh straneh pa z na palčke
narezanim in popečenim korenjem in šetrajem.
Sestavljena solata za 4 osebe
Motovilec z mlado koruzo in granatnim jabolkom
Sestavine:
• 80 g motovilca
• 100 g mlade sladke koruze
• 50 g granatnega jabolka
Preliv: olivno olje, bio jabolčni kis, sol, česen, drobno
sesekljani lističi mete.
Postopek: motovilec očistimo, operemo, granatno
jabolko razpolovimo, očistimo in na koncu vmešamo
med oprano mlado koruzo. Posebej zmešamo preliv z
olivnim oljem, bio jabolčnim kisom, ščepcem soli, malo
drobno nasekljanega česna in lističe sveže mete. Preliv
vmešamo v solato in pustimo, da se napoji.
Popečena sveža zelenjava z čemažem v orehovem
olju
Sestavine:
• 100 g svežih zelenih bučk
• 200 g sveže paprike (rdeča, rumena)
• 60 g gomolja zelene
Preliv: olivno olje, bio jabolčni kis, zeliščna sol, čemaž
v orehovem olju.
Postopek: papriko operemo, očistimo (odstranimo
seme, pecelj), gomolj zelene operemo, očistimo, olupimo,
bučke samo operemo. Vso zelenjavo narežemo
na rezance (palčke), posamezno popečemo na olivnem
olju. Skupaj zmešano popečeno zelenjavo prelijemo s
prelivom in ohladimo.
Sveže zelje s korenčkom, grozdjem in orehi
Sestavine:
• 100 g mladega belega zelja
• 100 g rdečega zelja
• 80 g rdečega korenja
• 60g grozdja
• 50 g orehovih jedrc
Preliv: kisla smetana, navadni jogurt, majoneza, limonin
sok, sol, med (žličko), gorčica (žličko).
Postopek: zelenjavo operemo, očistimo, zelje narežemo
na tanke rezance, korenček olupimo in grobo naribamo,
jagode grozdja narežemo na četrtine, orehova
jedrca grobo nasekljamo (lističi), naredimo preliv in
na koncu pred serviranjem enakomerno prelijemo prek
solate.
Na krožnik serviramo vse tri solate in dodatno dekoriramo
(rdeče zelje z orehi, motovilec in sladko koruzo
z granatnim jabolkom in popečeno zelenjavo s čemažem
v olju).
Tekmovalke
Pia Petan, Ajda Lednik, Lana Vurnek
Mentorica
Kristina Prijatelj
Osnovna šola Sava Kladnika Sevnica
Trg svobode 42
8290 Sevnica
(07) 81 63 510
ossevnica@ossevnica.si
www.ossevnica.si
Ješprenova rižota z gobicami, slanino
in piščančjim mesom
Sestavljena solata s prelivom iz medu
in gorčice
98
kuHaLnica
Ješprenova rižota z gobicami, slanino in piščančjim mesom
Sestavine:
• 2 žlici masla
• 200 g gob
• 2 žlici olivnega olja
• 2 stroka česna
• 1 velika čebula
• 1 večji korenček
• 300 g ješprenja
• goveja jušna osnova
• 200 g slanine
• 400 g piščančjega fileja
• 4 žlice naribanega sira
• žlica sojine omake
Začimbe: sol, poper, kurkuma, mleti česen, timijanovi listi, peteršilj.
Postopek
1. Gobe skrbno očistimo in narežemo na manjše kose.
V večji ponvi razpustimo maslo in na segreti maščobi
popražimo narezane gobice. Dodamo timijan,
dobro premešamo in ponev odstavimo.
2. Slanino narežemo na manjše koščke. Korenje narežemo
na manjše kose.
3. Čebulo in česen olupimo ter ločeno drobno sesekljamo.
Na kuhalnik pristavimo kozico z debelim dnom
in v njej segrejemo olivno olje. Dodamo sesekljano
čebulo in jo med občasnim mešanjem pražimo tako
dolgo, da postekleni. Dodamo česen in na koščke
narezano slanino ter narezan korenček.
4. Piščančji file narežemo na majhne kocke in začinimo
s soljo, poprom, kurkumo, mleto rdečo papriko, sojino
omako ter zelišči. Dodamo ga v ponev v kateri
smo pražili čebulo in slanino. Piščančje meso popečemo
z vseh strani.
5. Zalijemo z jušno osnovo in dodamo začimbe po
okusu.
6. Ješprenj ob rahlem vrenju kuhamo 20 minut (uporabimo
predhodno namočen in kuhan ješprenj) oziroma
tako dolgo, da se zmehča, a je na ugriz še
vedno čvrst (al dente). Po potrebi prilijemo preostalo
jušno osnovo, ješprenj pa med kuhanjem večkrat
dobro premešamo.
7. Proti koncu dodamo žlico masla, da je ješprenova rižota
bolj kremasta in sočnega okusa.
8. Jed poskusimo in po okusu začinimo s poprom in
soljo. Pripravljeno jed serviramo na krožnike, potrosimo
s sirom in drobnjakom ter postrežemo.
Sestavljena solata s prelivom iz medu in
gorčice
Sestavine:
• 1 glava zelene solate
• 100 g češnjevega paradižnika
• 100 g korenja
• 100 g brstičnega ohrovta
• 100 g stročjega fižola
• orehi
• bučna semena
Postopek: solato narežemo na drobno in operemo. V
slani vodi 10 minut kuhamo brstični ohrovt, stročji fižol.
Korenje narežemo na tanke trakce in pražimo na maslu.
Solato damo v posodo, dodamo kuhano zelenjavo,
češnjev paradižnik in na maslu prepraženo korenje.
Prelijemo z doma narejenim prelivom iz medu, gorčice
in zelišč ter po vrhu potresemo z zdrobljenimi orehi ter
bučnimi semeni.
Preliv iz medu in gorčice
Sestavine:
• 2 žlici gorčice
• 3 žlice limoninega soka
• 3 žlice medu
• dve žlici kisle smetane
• 6 žlic repičnega olja
• 3 žlice vode
• 1/2 žličke česna v prahu
• 1/2 žličke soli
• 1/4 žličke popra
• peteršilj
• drobnjak
Postopek: vse sestavine dobro premešamo v kozarcu
za vlaganje, da dobimo homogeno zmes. Dodamo na
majhne koščke narezan peteršilj in drobnjak. Prelijemo
poljubno solato.
Tekmovalke
Janja Cvetko, Melani Zver, Nika Cizerl, rezervna članica: Sara Petrena
Mentorica
Barbara Colnarič
Osnovna šola Sveti Tomaž
Sveti Tomaž 11
2258 Sveti Tomaž
(02) 719 51 05
os.tomaz-ormoz@guest.arnes.si
www.ostomaz.si
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN
TEHNOLOGIJO
35. festival Turizmu pomaga lastna glava
18. festival Več znanja za več turizma
izdala in založila Turistična zveza Slovenije
avtorji prispevkov Udeleženci turističnih tržnic
avtorji fotografij Udeleženci in arhiv TZS
oblikovanje in izdelava preloma Modriš
tisk Eurograf
Ljubljana november 2021
www.turisticna-zveza.si
Hiša številka 17, Hiša Linhart v Radovljici
Staro mestno jedro Radovljice z meščanskimi hišami se ponaša z najpomembnejšo srednjeveško in renesančno
arhitekturno ter kulturno dediščino na Slovenskem. Hiša Linhart od leta 2020 gosti hotel, restavracijo in kuharsko šolo. V
njej ustvarja priznani kuhar Uroš Štefelin z ekipo, prejemnik Michelinove zvezdice in zelene zvezdice za trajnost.
Ekipa Uroša Štefelina in Marcele Klofutar je od 1. 6. 2013 ustvarjala na posestvu Podvin. V dve leti zaprti restavraciji
je obudila življenje, se povezala v okolju z umetniki, gostinci, pridelovalci, kulturniki … Po neuspešni prodajni ponudbi za
restavracijo Podvin pred dvema letoma sta Marcela in Uroš kupila Hišo Linhart in ji vdahnila nove vsebine. Od decembra
2021 dalje vsa ekipa ustvarja v Linhartu. Podvinska tržnica je postala Radolška tržnica in se premaknila
na trg pred cerkvijo, kuharska šola, jedi nove slovenske kuhinje, bistrojske jedi za ta domače … ostajajo …
Povezovanje je še vedno glavno vodilo ekipe.
Ekipa je ponosna in hvaležna, da lahko ustvarja v prelepi poznogotski hiši z mnogimi arhitekturnimi detajli.
Arhitekturno se hiša ponaša s kamnitimi portali, značilnimi za gotiko. Oboki so grebenasti, kar je značilno
za pozno gotiko. V stari kašči so se ohranili leseni tramovi in renesančni stropi. V pritličju hišo krasijo v 19.
stoletju dekorativno poslikani oboki. Ohranile so se kamnite stopnice.
Slikovitost sob v mansardi popestri prepletena lesena strešna konstrukcija, ki je uporabljena kot del
ambienta. Zunanjost hiše naredita pravljično dve freski, ki ju je poslikal izurjen slikar iz 17. stoletja.
Hiša je s prenovo ohranila očarljivost srednjeveške stavbe.
Zanimivo je bilo tudi življenje v Hiši Linhart!
Prvi viri omenjajo, da so v hiši živeli kirurgi (ranocelniki) do 1832, ko so hišo prodali loteristu (prodajalec tobaka in
loterijskih srečk). Leta 1900 je hišo kupil sadjar in organizator prve gorenjske sadne razstave 1904 Ivan Fajdiga.
Kasneje je bila hiša domovanje urarju, čevljarju, brivcu, mesarju, cvetličarju, slaščičarju.
2017 sta Peter in Helena Kolarič hišo uredila v hotel in kavarno. 2020 pa je Hiša Linhart prešla v roke
Marcele Klofutar in Uroša Štefelina. Hiša Linhart je tako postala hiša povezovanja v Radovljici. V hiši domuje hotel,
restavracija in kuharska šola.
Dobrodošli v sladko Radolco!
Hiša Linhart
Linhartov trg 17
Radovljica
info@hotellinhart.si
www.hotellinhart.si
041 747 636, (08) 384 34 70