07.12.2021 Views

Moj kraj moj Chef - Katalog 2021

Do you know the secret to free website traffic?

Use this trick to increase the number of new potential customers.


Kazalo

ustvari svojo

pravljično vasico in

podari toplo zavetje

V Mercatorju za vsakih 10 EUR nakupa in za

vsak izdelek z oznako Pravljična vasica prejmeš

prikupne hiške in figurice, ki ti bodo pričarale

najlepše praznike. Zberi vseh štiriindvajset

elementov in skupaj s pravljično podlago,

lučkami in škatlo za shranjevanje ustvari svojo

pravljično vasico.

Več na www.mercator.si in www.pravljicna-vasica.si.

Aktivnost traja od 18. 11. do 31. 12. 2021 oz. do razdelitve vse zaloge.

Mercator, d.d., Dunajska 107, 1000 Ljubljana

Svetla gastronomska in turistična

prihodnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4

Mladi chefi gastronomske regije 2021. . . 6

.

Sodelujoče osnovne šole. . . . . . . . . . . . . . 8

Rimska broška in kmečki gurman. . . . . . . 10

AjsThin. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12

Rolmlinc. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14

Izpod kamna na kamen. . . . . . . . . . . . . . . 16

Okusi spominov. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18

Ptujski look. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20

Ognjiščna potica z Bistr'škega. . . . . . . . . 22

Kaj diši v tvojem loncu. . . . . . . . . . . . . . . 24

Moja Oplotnica, moj štru`kl. . . . . . . . . . . 26

Črna luknja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28

Slastni kruhki. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30

Podbreška potica je naša kraljica. . . . . . 32

Na Sovodnju že diši, po ocvirkovci. . . . . . 34

Ribšteta. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36

Zelenček. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38

Ooo, ti moja Goričanka. . . . . . . . . . . . . . . 40

Zrno do zrna … vipavska pogača. . . . . . . . 42

Gurmanska podeželska doživetja . . . . . 44

Güjžina pod senikom. . . . . . . . . . . . . . . . . 46

Joušof želod. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48

Sodelujoče srednje šole. . . . . . . . . . . . . . . 50

Ptujski grižljajček. . . . . . . . . . . . . . . . . . 52

Čutna kulinarična izkušnja z lesniko. . . . 54

Mafini s kranjsko klobaso. . . . . . . . . . . . . 56

Meringe ljubezni. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58

Koprska štorja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60

Tbox, hrana in teran z roko v roki. . . . . . . 62

Krškopoljc v objemu posavske frankinje. 64

Potanc z Raško č'bulo. . . . . . . . . . . . . . . . 66

Večerja gospoda Kopuna. . . . . . . . . . . . . 68

Kuhinja moga kraja. . . . . . . . . . . . . . . . . 70

Okrugla fantazija. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72

Slavonski salenjaci . . . . . . . . . . . . . . . . . 74

Presnac. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76

Chef Romeo – torta od skute i smokava.. 78

Sodelujoče šole Zlata kuhalnica. . . . . . . . . 81

Pirina rižota z rakci in jurčki

Sestavljena solata. . . . . . . . . . . . . . . 82

Ješprenova rižota po šavrinsko

Sestavljena solata. . . . . . . . . . . . . . . 84

Ješprenova rižota s piščancem in zelenjavo

Sestavljena solata. . . . . . . . . . . . . . . 86

Ples pirine rižote s piščancem in zelenjavo

Solatna rapsodija s sezamovim

posipom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88

Ješprenova rižota z račjimi prsi, zelenjavo

in jabolkom

Sestavljena solata. . . . . . . . . . . . . . . 90

Ješprenova rižota s piščančjim mesom,

šampinjoni, zelenjavo in sirom

Sestavljena solata. . . . . . . . . . . . . . . 92

Ješprenova rižota po križevsko

Mavrična solata. . . . . . . . . . . . . . . . . 94

Ričota s piščančjim mesom in zelenjavo

Sestavljena solata. . . . . . . . . . . . . . . 96

Ješprenova rižota z gobicami, slanino

in piščančjim mesom

Sestavljena solata s prelivom

iz medu in gorčice. . . . . . . . . . . . . . . . 98



Svetla gastronomska in

turistična prihodnost

Katalog letošnjih najboljših projektov, in sicer Turizmu pomaga lastna glava in Več znanja za

več turizma, ki ga že vrsto let pripravlja Turistična zveza Slovenije, je zbornik vaših najboljših in

najpristnejših turističnih produktov, ki ste jih vi, mladi po letih in srcih, s podporo svojih mentorjev

pripravili v tem, za vas izjemno zahtevnem letu, v katerem vam zaradi predolge epidemije ni

bilo dovoljeno razpreti svojih kril in poleteli proti soncu. Ste se pa zato toliko bolj izkazali s prikazi

produktov izjemne turistične ponudbe, pri katerih ste poleteli na krilih svoje mladostne domišljije,

ki še ni vpeta v vsakodnevno rutino nas, odraslih.

Letošnja tema, ki je v veliki meri zaobjela vso slovensko kulinariko – pa tudi kulinariko

sosednjih držav –, je bila Moj kraj – moj chef. Zato je bila samoumevna vključitev državnega

tekmovanja za Zlato kuhalnico v celotno predstavitev vašega truda in predanosti.

Med pomembnimi nalogami Turistične zveze Slovenije, pravzaprav kar njeno plemenito

poslanstvo, je tudi vzgoja slovenske mladine za najraznovrstnejša dela v turizmu, ki že danes

predstavljajo velik delež možnosti za zaposlitve in lahko nudijo podlago za ustvarjalno, predano

in zagotovljeno delo naslednjih generacij.

Letos smo bili prisiljeni vse projekte, ki so namenjeni vam, mladim, pripraviti v hibridni obliki,

malce v živo in malce prek svetovnega spleta, pa vendar lahko zatrdim, da ste svoj delež pri

izvedbi prav vseh projektov opravili brezhibno, z odliko in še večjo ustvarjalno žilico.

Letošnji, že 35. festival Turizmu pomaga lastna glava, na katerem je sodelovalo 63

slovenskih osnovnih šol, je z izvedbo spletnih tržnic pokazal prav tisto, kar nas je prepričalo

in razveselilo: vašo iznajdljivost, prilagodljivost in ustvarjalnost, ki so kar prekipevale pri

predstavitvah vaših turističnih produktov in kulinaričnih dobrot. Ker sem tudi sam pravi gurman,

sem bil nad vsem prikazanim navdušen, pa čeprav je bilo predstavljeno le prek spleta.

S seminarskimi nalogami, ki ste jih pripravili osnovnošolke in osnovnošolci, ste na zelo

plemenit in izbran način predstavili starodavne tradicionalne jedi, značilne za prostor, na katerem

živi in biva naš narod že stoletja, z njim pa obstaja tudi njegova kulinarična zapuščina, ki ste

ji znali vdahniti sodoben okus in aromo, predvsem pa videz s pridihom današnjega časa.

Preizkusili ste se prav v vsem, od že skoraj pozabljenih kmečkih in meščanskih jedi, skritih zelišč

in začimb, pa vse do slaščičarskih mojstrovin, ob katerih bi si vsakdo obliznil prste. Organizirali

ste celo prave kulinarične pohode po svojih krajih in odkrivali skrivnosti najboljših kuharic – vaših

mam in babic.

Tudi 18. mednarodni festival Več znanja za več turizma, na katerem se je predstavilo 24

ekip iz 21 srednjih in višjih šol iz Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine, je dokaz, da se

mladi znajo in želijo izkazati s svojimi prispevki, ki kar pogosto zasenčijo prispevke odraslih, tako

pri izražanju inovativnih pristopov kot tudi trženju novih turističnih produktov in kulinaričnih

presežkov prek novih poti svetovnega medmrežja.

Srednješolci in višješolci ste zagrizli v kulinarične skrivnosti kar vseh sodelujočih držav. Na

festivalu ste namreč sodelovali dijaki in dijakinje s Srednješolskega centra Peter Kočić iz Zvornika

v Bosni in Hercegovini ter Gostinsko-turistične šole v Osijeku in Gostinske in Hotelirskoturistične

šole iz Opatije, obe iz Hrvaške. Tradicionalne kuhinje Slovenije, Hrvaške ter Republike

Srbske iz Bosne in Hercegovine so se spogledovale in ustvarjale celo mavrico okusov, ob katerih

so odraščali vaši predniki in ob katerih odraščate tudi vi. Čeprav le prek promocijskih spotov, ki

ste jih ustvarili in predstavili na spletnih straneh Turistične zveze Slovenije, ste z njimi dosegli, da

bi marsikdo ob ogledu najraje zagrizel v spot.

Glasovanje, ki je potekalo ves čas projekta, je

pokazalo, da je največ glasov – kar 2.224 –

prejel spot z naslovom Kuhinja mojega kraja, ki

so ga izdelali dijakinje in dijaki iz Zvornika, zanj

pa prejeli tudi posebno priznanje. Čestitkam

se pridružujem tudi sam. Tako zmagovalcem

kot vsem drugim ekipam pa želim še veliko

uspeha na vaši kulinarični poti.

Ker pa se je v letošnjem letu Slovenija

predstavljala svetu kot Evropska gastronomska

regija 2021, sta imela oba navedena projekta,

namenjana mladim, močan poudarek na

kulinariki in predstavitvi tradicionalnih in

inovativnih jedi, ki ste jih s svojimi mentorji tako skrbno in predano pripravili za tekmovanja, pa

tudi redka okušanja, ki se jim nikakor nismo mogli, niti želeli izogniti. In verjemite, tisti, ki smo

imeli možnost okusiti vaše dobrote, smo uživali v prav vsakem grižljajčku. Tematika Moj kraj –

moj chef je v celoti zaobjela bistvo letošnje predstavitve Slovenije, vi pa ste s svojimi prispevki

ustvarili dodano vrednost, ki je vredna vsega občudovanja in iskrene zahvale.

Naj se z nekaj besedami dotaknem še tekmovanja Zlata kuhalnica, ki je letos potekalo že

12. leto zapored. Letos je na tej prireditvi, posvečeni gastronomiji in gostinstvu, sodelovalo in

tekmovalo 29 šol. Ker je to tekmovanje lansko leto zaradi epidemije odpadlo, je bilo letošnje

še toliko bolj zaželeno in pričakovano. V tem katalogu so predstavljene ekipe devetih šol, ki so

na državnem tekmovanju v Postojni pripravile najbolj okusne in očesu prijetne jedi in jih tudi

postregle z umetelnimi pogrinjki.

Če se ozrem na vse tri zelo pomembne projekte Turistične zveze Slovenije v letu 2021, ki

so namenjeni vam, mladim in bodočim turističnim strokovnjakom, sem prepričan, da bo večina

mladih kuharjev, natakarjev, chefov in drugih turističnih delavcev nadaljevala pot v turizmu in

gostinstvu, ki tako zelo pogreša vrhunske in predane ustvarjalce bodoče turistične ponudbe v

Sloveniji in naših sosednjih državah.

V zadnjem obdobju je sicer veliko turističnih delavcev zapustilo to panogo, čemur so

botrovali predvsem epidemija, preobremenjenost in nenavdihujoče plačilo, prepričan pa sem, da

ste mladi sposobni vzpostaviti nove odnose in pogoje, ki vam bodo v vseh poklicih v turizmu

nudili zadovoljstvo ter omogočali ustvarjalnost in napredek pri vašem delu in v življenju na

splošno.

Vse to vam iskreno želim tudi sam. Vsem udeležencem in vsem mentorjem čestitam za vaš

prispevek k uspehu naših in vaših skupnih projektov in se vam zahvaljujem za vašo predanost.

Pavle Hevka,

predsednik Turistične zveze Slovenije



Mladi chefi

gastronomske regije 2021

Izredno ponosen in vesel sem, da smo kljub znanim

težavam skupaj izpeljali tekmovanje Moj kraj – moj chef.

Žal smo tudi v letošnji sezoni projektov Turizmu pomaga

lastna glava in Več znanja za več turizma morali sprejeti

dejstvo, da bodo potekali v spletni obliki. Seveda je to

bolje kot nič, čeprav smo vsi pogrešali tisti pravi, človeški

način, kjer vrline mladih lažje pridejo na plan. Pogrešali

smo tudi vonj in seveda okus s predstavitev in okušanja

v živo.

Prek spletne aplikacije smo tekmovanje pripravili in

izpeljali že petintridesetič. Imeli smo malo manj šol kot

običajno, a smo ne glede na to zadovoljni, saj smo člani

komisije resnično uživali ob dobrih nalogah in odličnih

nastopih. Učenci iz vse Slovenije so skupaj s svojimi

mentorji prikazali veliko zanimivega, predvsem pa

okusnega, zato izrekam pohvale vsem, ki ste se tudi letos

odločili za sodelovanje, čeprav je bilo izjemno težko.

Letošnja izvedba festivala je dokaz, da so učenci

lahko uspešni tudi v zahtevnejših pogojih, ki terjajo nekaj

več prilagodljivosti in iznajdljivosti. Edino, kar nam je kot

članom komisije povzročalo težave, so bile sline, ki so se

nam cedile ob spremljanju različnih krožnikov, izdelkov,

sladic in napitkov, ki so jih pripravljali učenci. Tekmovanje

je razkrilo, da so vsi kuharski TV-šovi v zadnjih letih

približali slovensko kuhinjo tudi najmlajšim in pokazali,

kako pomembna je v kulinariki kreativnost. Marsikdo in

marsikaj nas je presenetilo!

Med cilji festivala, ki jih vedno poudarjam in

zagovarjam, so: druženje, povezovanje, skupno

ustvarjanje, projektno delo, predstavitev turističnih

poklicev, dobro delovanje turističnih krožkov ter skrb za

naravno in kulturno dediščino.

Ko pišem o teh tekmovanjih, velja podobno za

osnovne kot srednje šole, pri katerih bi želel posebej

izpostaviti zahtevnost mentorskega dela, saj imamo

večkrat občutek, da srednješolci trpijo za pomanjkanjem

motivacije. Po drugi strani morajo to delo resnično že

samostojno obvladati. Mentorji ste tisti, ki morate znati

najti pravo mero, da projekt uspešno pripeljete do konca.

Vedno nas navduši, da gre za mednarodno

tekmovanje, ki je zaradi udeležencev iz nekdanjih bratskih

republik še toliko bolj zanimivo, bolj komunikativne dijake

pa lahko odpelje v svet novih prijateljstev in potovanj. Po

zaslugi tekmovanja želim tudi sam čimprej obiskati kraje,

kot sta Zvornik ali Vrnjačka banja.

V prvi vrsti se zahvaljujem in poklanjam učencem

osnovnih in dijakom srednjih šol ter študentom višjih

šol, ki ste pripravili odlične projekte. Seveda ne gre

brez zahvale mentorjem v šolah ter vsem ostalim, ki so

pomagali v društvih, TIC, LTO in občinah.

Se vidimo na tržnicah projekta Turizmu pomaga lastna

glava ter Več znanja za več turizma 2022!

Jure Sodja,

predsednik ocenjevalne komisije



Sodelujoče

osnovne šole

OŠ Hinka Smrekarja Ljubljana Za vsako bolezen rož'ca raste

OŠ Vodice Kmečki gurman in Rimska broška

OŠ Šmartno v Tuhinju AjsThin

OŠ Venclja Perka Domžale Le' kremšnita v lončku

OŠ Marije Vere Kamnik Kamniške kulgrajske dogodivščine

OŠ Jurija Vege Moravče Že wčash je dwabr bwo, pa tud dwajns je tko

OŠ Zadobrova Zelje with a modern twist

OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika Gostija po vrhniško

OŠ Ivana Cankarja Trbovlje Mmmm, kako diši …

OŠ Tončke Čeč Trbovlje Rolmlinc

JZ OŠ Marjana Nemca Radeče Izpod kamna na kamen

OŠ Ludvika Pliberška Maribor Borovnice kot kulinarična zgodba

Dom Antona Skale Maribor Dobrote izpod Pohorja

OŠ Miklavž na Dravskem polju Miklavški tamerli - Miklavžerli

OŠ Jakobski dol Zeliščarka Jerica in kisla žüpa

OŠ Ljudski vrt Ptuj Ptujski look

OŠ Sveti Tomaž Jurkin poljub

OŠ Hajdina Testenine s Hajdine

OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica Ognjiščna potica z Bistr'škega

2. OŠ Slovenska Bistrica Bistriški mafini - bunki

OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec Dobrote iz Starega gradu

OŠ Fram Pozdravi telo in duha

OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica,

PŠ Zgornja Ložnica Kaj diši v tvojem loncu

OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica Moja Oplotnica, moj štruk'l

OŠ Cirkovce Na pole po buop

OŠ Radlje ob Dravi Radl'ški okus

OŠ Šentjanž pri Dravogradu Štrudlanje

OŠ Črna na Koroškem Moj kraj, moja črnjanska kuhna!

OŠ Ob Dravinji Slovenske Konjice Zlata šefla konjiške kuhne

OŠ Zreče Sodobni »chefi« zreških kuhinj

OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice Črna luknja …

OŠ Dramlje Čvečki

VIZ II. OŠ Rogaška Slatina Mat' potico pečejo

OŠ Podčetrtek Okusi spominov

OŠ Polzela Diši po domačem kruhu z namazi iz lokalnih pridelkov

OŠ Mihe Pintarja Toleda Velenje Knapovske palačinke

OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad Objem gornjegrajskih okusov

OŠ Matije Čopa Kranj Sladica dr. Figa

OŠ Naklo Podbreška potica je naša kraljica

OŠ Šenčur Šenčurski krompir - gurmanski vir

OŠ Cvetka Golarja, PŠ Reteče Sladkoled

OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas,

Podružnična šola Sovodenj Na Sovodnju že diši, po ocvirkovci

OŠ Železniki, Podružnična šola Sorica Energijska ploščica in zeliščni čaj za potep

po prelepih sorških poteh

OŠ dr. Janeza Mencingerja

Bohinjska Bistrica Ribšteta

OŠ Josipa Vandota Kranjska Gora Zelenček

OŠ Križe En vonc suh'ga

OŠ Franca Lešnika Vuka Orehova vas Lešnikova energijska bombica

OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica Ooo, ti moja Goričanka

OŠ Frana Erjavca Nova Gorica FEGriN Pralin

OŠ Šturje Ajdovščina Zrno do zrna … vipavska pogača

OŠ Elvire Vatovec Prade Koper Polentna

OŠ Antona Šibelja Stjenka Komen S cajno na gmajno

OŠ Antona Globočnika Postojna Postoj! (na), pojej kej

OŠ Toneta Tomšiča Knežak Šapkov njok krožnik

OŠ Pivka PIVKAčinke

OŠ Sečovlje Mikena pinca za dosti gušta

OŠ Stari trg ob Kolpi Čarobni napoj

OŠ Žužemberk Kaj se kuha v suhokranjskem piskru …

OŠ Puconci Gurmanska podeželska doživetja

OŠ Gornji Petrovci Güjžina pod senikom

OŠ Miška Kranjca Velika Polana Joušof želod

OŠ Janeza Kuharja Razkrižje Mlinarska malica

OŠ Cankova Top ajdova zlejvanka



10

Rimska broška

in kmečki gurman

Občina Vodice poleg številnih naravnih danosti in znanih osebnosti ponuja tudi izkopanine iz

rimskih časov in bogastvo rodovitnih polj, ki jih obdelujejo pridne kmečke roke.

Za novo nastali vodiški jedi, za kateri si želimo, da postaneta prepoznavni, smo

izbrali Rimsko broško in Kmečkega gurmana. Prva je sladka prestica, ki se pojavi

v 16-ih okusih, in predstavlja 16 naselij v občini ter broško rimskega vojaka.

Druga jed je mali sendvič, ki je sestavljen iz kostanjeve paštete, kuhane

šunke, velikonočne aleluje in hrena. Predstavlja združene tradicionalne kmečke

dobrote, katerih večina se pojavlja ob praznovanju velike noči. Tudi kmečka

hrana je lahko poslastica za gurmana. Pri snovanju jedi sta nam pomagala lokalna

»masterchefa« Petra Podgoršek (Društvo kmečkih žena) in Primož Logar (slaščičarna

Confetto).

Pripoved rimskega vojaka

»V Vodice sem prišel, mislim da v 3. stoletju, ja. Z misijo smo hodili po Evropi in zašli v to

majhno vas, kjer smo sedaj, ki je bila seveda pod našo rimsko upravo. Lačni smo bili kot voli.

Zagledam pekarno, stopim vanjo in v njej dobim prestice, take male. Veliko sem jih pojedel, vlile

so mi novo moč, novo življenje, okus pa nebeški. Najedli smo se jih, cela vojska! Še isti večer sem

ukrivil s pločevine broško in spomnim se, da sem vanjo zapisal “Secunda mensa caelesti” to je

“nebeška sladica”.«

Pripoved kmečkega dekleta

»Enga lepga dne gledam skoz okn. En prav fajn ugvantan gospod stoji spred in nekej z nogo

mečka po tleh. Gledam ga, on pa voha po zrak kot da bi se mu mau zmešau. Poj pa pride do bajte

in pobuta po vratih. Jest mu odprem, on pa reče po anglešk, ko da sem mogla otroke poklicat,

da sem vedla za kuga gre: »Poslušajte, kaj pa je to, ki

ima tako sladek vonj?« Pa sem mu povedala:« Posluš,

to je pa čist navadn kostanj, pouhn ga je u naš gmajn«.

Pa še kar mencou ni hotu jt, poj ga pa povabm notr in

k smo ravn od velikonočnga žegna pršli mu ponudm

mau kruha, pa hit nardim kostanjevo pašteto, dam gor

mal šunke, hrena in našo alelujo. Pa por za okras, k je

možakar tko fin! Mu ponudm, se usedem preden, on

pa zapre oči, se strese in reče: »Pa saj to je pravi kmečki

gurman«. Tako je tale naš mali kruhek dobiu ime.«

Rimska broška

Avtor recepta: Slaščičarna Confetto

Sestavine:

• 400 g pšenične moke

• 100 g ajdove moke

• 320 g surovega masla

• 150 g sladkorja v prahu

• 2 rumenjaka

• malo cimeta

• vanilijin strok (rezano 2 g) ali vanilij sladkor v prahu

(5/10 g)

• beljak premaz

• koščki suhih jabolk, mleti orehi

• koščki suhih hrušk, mleti lešnik

• med, sezam

Postopek: surovo maslo (mehko) narežemo na kocke,

dodamo mu sladkor ter rumenjake, vse dobro zmešamo.

Dodamo moko, malo cimeta, vanilije ter dobro

zgnetemo. Zmes razdelimo na 3 enake dele. Prvi zmesi

dodamo koščke suhih jabolk in mletih orehov. Drugi

zmesi dodamo koščke suhih hrušk in mletih lešnikov.

Tretji zmesi dodamo 25 g medu ter malo sezama.

Oblikujemo prestice, jih premažemo z beljakom in potresemo

s posipi. Pečemo 10/15 minut v ogreti pečici

na 170 °C.

Kmečki gurman

Avtor recepta: učenci, učiteljica, tesplan.com

Kmečki gurman sestavljajo domač kruh, na tanko

namazana kostanjeva pašteta, rezina domače kuhane

šunke, žlička aleluje, kanček hrena in malo pora.

Velikonočna aleluja

Sestavine:

• 50 dag posušenih olupkov repe

• 8 dl juhe ali vode

• 4 žlice masti z ocvirki

• 10 žlic moke

Postopek: suhe olupke operemo in jih tri dni namakamo

v vodi, ki jo vsakodnevno menjamo. Običajno so

jih ljudje začeli namakati na veliki četrtek. Olupke nato

skuhamo v vodi, v kateri se je kuhalo suho meso. Ko se

zmehčajo, jih narežemo na manjše koščke in vrnemo v

juho. Naredimo podmet iz moke in vode ter ga vmešamo

v juho. Ta se mora zgostiti. Dodamo še mast z ocvirki

in še malo pokuhamo. Jed postrežemo kot prvo

hrano velikonočnega zajtrka. Ljudje so alelujo delali, ker

niso hoteli vreči stran olupkov, ko so dajali kisati repo.

Na veliko noč pa so jedli alelujo pred zajtrkom, dejali so,

da naredi oblogo v želodcu pred ostalimi jedmi, hkrati

pa potem niso pojedli toliko mesa.

Kostanjeva pašteta

Sestavine:

• 1 kilogram kostanja

• ½ skodelice sladkega belega vina

• 2 srednji čebuli

• 1 velik strok česna

• ekstra deviško oljčno olje

• 6 žlic sezamovih semen

• sol in poper po okusu

Avtorji: Zala Jeraj, Triša Florjančič, Neža Pogačar Žun, Taja Bizjak, Anja Jerman, Neža Ovijač, Nuša Dunja Jerina,

Rok Palmer, Sara Plevel, Nika Hotujec, Petra Podgoršek, Amina Adilovič, Emma Jane Paradiž, Julija Špenko, Lili

Potrč, Neja Plevel, Neža Zigmund, Nika Humar, Teja Jerinc

Mentorica: Andreja Bečan

OŠ Vodice

Ob šoli 2

1217 Vodice

(01) 833 25 11

projekt2.osljvo@guest.arnes.si

www.os-vodice.si



12

AjsThin

V letošnji turistični nalogi smo zasnovali novo, inovativno, zdravo sladico - “gozdni sladoled”, ki

smo ga poimenovali AjsThin. Razvijali smo recepte za sladoled in piškotne skodelice in razmišljali o

postavitvi / postrežbi sladice ter prodaji, trženju le-tega.

Gozdni sladoled – AjsThin

Pri razvijanju novega okusa smo najprej raziskali kateri plodovi oz. sestavine

gozdnih dreves so užitni. Izbrali smo štiri gozdna drevesa, ki jih pogosto najdemo

tudi v gozdovih našega okoliša: kostanj, smreka, javor in breza. V nadaljevanju

smo razmišljali o sladoledni osnovi. Preizkusili smo vodno in mlečno

osnovo, a na koncu smo se odločili za mlečno osnovo, saj nam je bila bolj všeč.

Njen okus je namreč bogatejši, poleg tega pa je na našem območju veliko kmetij,

ki prodajajo mleko in mlečne izdelke.

Po večkratnem preizkušanju okusov smo si izbrali štiri okuse sladoleda z okusom gozda: kostanjev,

smrekov, javorjev in brezov sladoled. V nadaljevanju vam predstavljamo okuse in njihove recepte,

ki smo jih tudi poimenovali.

Imena sladoledov smo sestavili tako, da pridevnik predstavlja vrsto drevesa, iz katerega je sladoled,

vsi samostalniki pa so povezavi z zakladom, ki predstavlja naš gozd (gozdovi so zaklad zaradi

njegove funkcije in tudi zaklad okusov, sestavin, ki jih lahko uporabimo v kulinariki).

Kostanjev zaklad

“Zamiži in okusi nepopisno božanski kostanjev sladoled, ki te bo v mislih popeljal v čudovite kotičke

gozda.”

Sestavine:

• 250 g kuhanih kostanjev

• 250 ml mleka

• 100 ml smetane

• 2 žlici medu

• 1 žlica ruma

• ščepec soli

Postopek: Skuhamo kostanj in ga pretlačimo. Mleko

in smetano v kozici zavremo, dodamo kostanjevo maso

in zmešamo. Odstavimo z ognja in dodamo rum, med

in sol. Dobro zmešamo, prelijemo v posodo in zmrznemo

(vsaj nekaj ur).

Smrekov dragulj

“Malo nenavaden, a kljub temu edinstven smrekov

sladoled. Če ga okušaš dovolj pozorno, okusiš prepoznaven

okus smrekovih vršičkov. Takšnih, po receptu

naših babic.”

Sestavine:

• 500 ml navadnega domačega jogurta

• 60 g sladkorja

• 2 beljaka, stepena v sneg

• 10 žlic sirupa smrekovih vršičkov

Postopek: Iz beljakov stepemo sneg. Nato v jogurt

vmešamo sladkor ter sirup vršičkov. Na koncu dodamo

še sneg beljakov. Mešamo dokler ne dobimo gladke

mase. Vlijemo v posodo in postavimo v zamrzovalnik.

Na vsake pol ure premešamo.

Javorjevo zlato

“Sladek, kremast, mlečen, okusen in še veliko več,

… Ne pusti ti drugega, kakor božanski okus v ustih in

željo po še eni kepici.”

Sestavine:

• 400 ml mleka

• 500 ml sladke smetane

• 15 žličk javorjev sirupa

Postopek: Sladko smetano stepamo toliko časa, da

se na površini začnejo tvoriti pokončni beli »rožički«.

Dodamo mleko in dobro premešamo, da dobimo enotno

ter povsem gladko kremasto zmes. V sladoledno

osnovo vmešamo javorjev sirup. Pripravljeno zmes predevamo

v posodo, ki jo tesno zapremo in za vsaj 5 ur

postavimo v zamrzovalnik.

Brezov biser

“Drevo breza ima čudovito deblo, ki že samo po

sebi prikazuje nežnost. Nežen je tudi naš sladoled, ki te

očara, da o zdravilnih učinkih sploh ne govorimo.«

Sestavine:

• 100 ml brezove vode

• 300 ml mleka

• 500 ml sladke smetane

Postopek: Stepemo smetano in vanjo dodamo mleko

in brezovo vodo v razmerju 1:3. Dobro zmešamo in

damo v strojček za sladoled.

Posodica, krožnik in žlička

Naš sladoled smo postregli v posodici iz krhkega testa,

ki je naravnost božanska. S tem smo poskrbeli tudi

za okolje, saj z našim izdelkom ni nobene odpadne

embalaže (pa še okusna je).

Recept za košarice iz krhkega testa:

Sestavine:

• 100 g kristalnega sladkorja

• 200 g narezanega masla

• 300 g moke

Postopek: Sestavine dobro pregnetemo med seboj

tako, da dobimo homogeno zmes. To zavijemo v folijo

in pustimo v hladilniku približno 30 minut. Nato testo

razvaljajmo na približno 4mm debelo in s pomočjo kozarca

izrežemo kroge, ki so malce večji od dna vdolbine

v silikonskem modelu za muffine. Posamezne kroge testa

damo v vdolbino in jih lepo pritisnimo ob strani. Vse

skupaj damo v pečico ogreto na 180 °C in z vklopljeno

ventilacijo pečemo približno 15 minut (oziroma dokler

niso zlatorjave barve).

Avtorji Lucija Bajde, Tajda Baloh, Martin Cene, Eva Drolec, Manja Jerič, Marija Kadunc, Amadej Klemen,

Laura Lipovšek, Sandra Mohar, Kim Novak, Jošt Petek, Blaž Poljanšek, Laura Poljanšek, Miha Pungartnik, Tiana Rajgelj,

Doroteja Remih, Katja Sadar, Vita Schlegl, Neža Sveti, Anej Štrajhar, Zala Štirn, Ana Urankar, Nejc Zdovc Kralj

Mentorja Petra Potočnik, Tomaž Smole

Osnovna šola Šmartno v Tuhinju

Šmartno v Tuhinju 27a

1219 Laze v Tuhinju

(01) 834 72 00

tajnistvo@ossmartno-tuhinj.si

www.ossmartno-tuhinj.si



Rolmlinc

14

Domači trboveljski mlinc, ki so ga včasih iz ostanka kruhovega testa naredile naše babice v skupnih

krušnih pečeh v rudarskih kolonijah, smo preoblikovali na modern način. Odločili smo se za

fino »žur futr« varianto, kjer si ne bomo popackali in pomastili prstov. Mlinc smo zvili v rolado in ga

nadevali z različnimi nadevi – namesto izvirnih ocvirkov smo dodali še druge sladke

in slane nadeve. Kljub temu, da smo vse izpeljali virtualno, smo to odmislili in se

zabavali na drugačen način. Ugotovili smo, da je tisto, kar se nam je zdelo nemogoče,

postalo izziv. Kuhanje, intervjuji, ustvarjalne delavnice, načrtovanje ter

timsko delo smo izvedli na daljavo. Ko pogledamo nazaj, menimo, da smo bili

pri vsem odlični.

Izdelek smo dejansko

uspeli tudi predstaviti širni

lokalni skupnosti na lokalni trboveljski

tržnici 2. in 5. junija 2021. Odzivi krajanov,

ki so obiskali našo stojnico, so bili

nepozabno izvrstni.

Rolmlinc

Sestavine:

• 50 dag moke (bele, krušne, pirine – vseeno)

• 0,5 kocke svežega kvasa ali eno vrečko suhega

• 1,5 žličke soli

• 2 žlici olja

• 2,5–3 dl mlačne vode

• 15 dag staljenega masla

• 10 žlic ocvrte čebule ali ocvirkov ali skute ali kuhanih

jabolk ali smetane

Postopek: iz moke, kvasa, soli in vode zgnetemo ne

prav mehko testo.

Damo ga v skledo, prekrijemo s prtičkom in pustimo

počivati pet do deset minut. Medtem stalimo maslo in

pripravimo nadev po želji.

Testo razrežemo na kose, malce večje kot žogica

za namizni tenis. Ko vse zgnetemo, razvaljamo, namažemo

s staljenim maslom in obložimo z nadevom.

Zvijemo v rolo. To počnemo toliko časa, da porabimo

vse kose testa. Rolice zložimo na pekač, obložen s peki

papirjem, po vrhu jih premažemo s staljenim maslom

ali mlekom in pečemo pri 180–190 °C 20–25 minut.

Pečene pokrijemo z vlažno kuhinjsko krpo, da se ohladijo

in malce omehčajo. Dobri so mlačni ali hladni.

Iz trbouskiga špajza – kulinarični festival

na malce drugačen način

V Trbovljah je potekal že drugi Festival industrijske

dediščine – kulinarični festival »Iz trbouskiga špajza«.

Organiziran je bil v sklopu projekta Inspiracija programa

sodelovanja Interreg Slovenija – Hrvaška. Lokalni gostinski

ponudniki so obudili spomin na tradicionalno kuhinjo,

jedi pa pripravili na sodoben način.

Letošnje leto glede na epidemiološko situacijo in

protikoronske ukrepe, ko so bile restavracije še zaprte,

je bila ponudba pripravljena za osebni prevzem ali

dostavo na dom. Na jedilnem listu festivala so bile različne

jedi, od raznovrstnih malic, bogatih kosil, hitre hrane

do okusnih sladic. Z naročilom so občani podprli

trboveljske gostince, razveselili pa tudi sebe in svoje

najbližje ter se skozi raznorazne okuse sprehodili skozi

našo rudarsko dediščino, ki je imela velik vpliv tudi na

kulinariko.

Avtorji

Lea Kočar, Ula Povh, Zoja Lipovšek, Maša Neja Golob, Lara Hočevar, Ana Neža Detela, Nik Kastelic, Maja Pušnik,

Vesna Zupančič, Ožbej Bokal, Emma Kastelic, Loti Sovre, Hana Kek Kazić, Iza Starman

Mentorice

Urša Bajda, Tanja Božiček Simnovčič, Nina Vučilovski, Vesna Lindič

Osnovna šola Tončke Čeč Trbovlje

Keršičeva cesta 50

1420 Trbvlje

(03) 56 25 120

os-toncke-cec@os-toncke-cec.si

www.os-toncke-cec.si



16

Izpod kamna na kamen

V nalogi smo predstavili jed, ki je značilna za naš kraj in jo povzdvignili na novo, sodobno raven

ter začinili s posebno sestavino, značilno posebej za naše območje. Na pomoč so nam priskočili

občani Radeč, ponudniki lokalnih dobrot, povezali pa smo se tudi z Gostiščem Jež, ki ima pri nas

že zelo dolgo tradicijo. Želja vsake občine je razvit turizem, prav tako tudi dobro razvita

kulinarična ponudba v lokalnih gostinskih objektih. Kulinarična ponudba posameznih

krajev naj bi vsebovala tudi jedi, ki so lokalnega značaja in predstavljajo

kulturno dediščino kraja. Ker današnji tempo in situacije življenja ovirajo

pripravo zdravih jedi in ker je splošno znano, da se mladi prehranjujejo bolj s

hitro pripravljeno hrano, smo želeli v našo predstavitveno jed vključiti elemente

naše občine in lokalne sestavine okoliških pridelovalcev.

Kljub temu, da so štruklji znani po različnih krajih Slovenije, smo se odločili za njihovo

pripravo in jo povezali z lokalnimi znamenitostmi.

Zgodba našega krožnika je:

• štrukelj kot rola papirja tovarne Radeče Papir,

• kostanjev sladoled za osvežitev kot jo ponuja v svoji senci pod krošnjo Gašperjev kostanj z

Žebnika,

• ajda iz njiv lokalnih kmetov in izpod kamnov Cumarjevega mlina, ki je bil že včasih najbolj znan

po mletju ajde,

• pregreta smetana, ki nas pogreje v hladnih dneh, ko nam zmanjka energije za delo,

• kostanjev med namesto sladkorja poskrbi za omamno aromo štruklja,

• kokice so hit prigrizek med mladimi, a na ajdove kokice le malokdo pomisli,

• pehtran, sveže zelišče, ki vsej sladki in nasitni sladici doda pridih zdravega in spodbuja prebavo,

pomirja in pomaga proti stresu.

Krožnik smo poimenovali Ajdova pregreha, ker je glavna sestavina ajda in ker je pregrešno

dober.

Ajdova pregreha

Bučni crumble (drobljenec)

• 2 jajci

• 3 žlice sladkorja

• 3 žlice navadne bele moke

• 0,05 litra bučnega olja s čebulo

• 1 vrečka pecilnega praška

Vse sestavine zmešamo in damo peči na 180 °C za

20 minut. Ko je pečen, ga postavimo v dehidrator, da

se dobro osuši in lahko iz njega napravimo drobljenec.

Ajdovi štruklji

Ajdovo testo:

• 300 g ajdove moke

• 300 g navadne bele moke

• 1 l vrele vode

Vse skupaj zmešamo, počakamo da se ohladi nato

testo razvaljamo in oblikujemo.

Nadev:

• 250 g pregrete smetane

• 250 g skute

• 2 žlici kisle smetane

• sol

• 1 žlica kostanjevega medu

• drobtine

• slive

Vse sestavine, razen sliv, zmešamo v večji posodi.

Nadev namažemo po testu. Nanj položimo suho slivo

v ravno vrsto in zvijemo v ozko rolo, ki jo zavijemo v

folijo. Robova zavežemo in damo kuhat v vrelo osoljeno

vodo.

Kostanjev sladoled

Pravi domači kostanj najprej pokuhamo za 5 min.

Potem ga odcedimo, spečemo in olupimo. Olupljen

kostanj damo v posodo, razmerje 1:2 (1 kilogram

kostanja in 2 litra vode). Zmiksamo in dodamo stabilizator

ter rum in sladkor (po okusu).

Pehtranova espuma

• posušen pehtran

• 2,5 dl smetane

• 2,5 dl vode

• stabilizator

Najprej smetano, pehtran in vodo povremo, dodamo

stabilizator ter damo v sifon.

Ajdove kokice

• olje

• sveža ajda

• ponev

• cedilo

Ajdova pregreha

Olje segrejemo na 210 °C, nato pa v cedilo damo 1

žlico ajde. Cedilo z ajdo položimo v olje in spečemo kokice,

ki jih odcedimo na papirnati servietki. V kolikor želimo

imeti kokice slane, jih posolimo, sicer pa jih lahko

karameliziramo v sladkornem sirupu.

Gostišče Jež

Lokalni kuharski chef, Rok Martinčič, je gostišče Jež

prevzel po smrti očeta. Zavezani so lokalnim dobaviteljem

in sestavinam (bela slanina (lard) krško-poljskih

pujsov, ovčji sir v olju oljne ogrščice, vrat krškopoljca

iz sous-vida z ocvirki, poltrdi ovčji sir, domače salame,

suhe marelice, skuhane v sauvignonu, domač kruh

s čemažem …). V juniju je Gostišče Jež pridobilo veliko

priznanje, saj jim je francoski vodnik po restavracijah

Gault&Millau podelil eno ''kapo'' in tako gostišče uvrstil

na kulinarični zemljevid. Sodelujejo in so del več projektov

npr. Okusi Posavja, Teden restavracij … in s svojo

ponudbo aktivno sodelujejo v lokalnem okolju, kot je

priprava in strežba jedi na splavu po Savi.

Avtorice

Hana Kolenc, Eva Župevc, Aisha Kožar, Maja Potočnik, Tina Sluga

Mentorici

Bojana Kovačič, Alenka Gros

JZ Osnovna šola Marjana Nemca Radeče

Šolska pot 5

1433 Radeče

(03) 56 80 100

tajnistvo.osljra@guest.arnes.si

http://jzosmn.radece.si/



18

Okusi spominov

Mlade raziskovalke so oblikovale kulinarični spominek Okusi spominov, ki je v osnovi vezan na

dogodek ob 230-letnici šolstva v Podčetrtku, hkrati pa se prepleta s kulinariko in zgodbo kraja ter

njegovih ljudi. Omogoča možnosti razvoja, kar pomeni, da ima več uporabnih vrednosti. Primeren

je kot spominek kraja, ki povezuje več lokalnih turističnih deležnikov ter omogoča

prejemnikom nadaljevanje zgodbe ob kulinaričnem ustvarjanju po lastnih željah.

Izhajali smo iz Slovencem zelo pomembnega hranila, ki predstavlja vrednoto

– kruha. Izdelali smo kruhove drobtine, ki so iz posebnih sestavin. Kruh

je pečen iz moke in vinskega kamna iz našega lokalnega okolja in termalne

vode iz Term Olimia. Kar je vezano na širše okolje, je sol iz Sečoveljskih solin.

Kulinarični spominek Okusi spominov zaobjema dva simbola:

• drobtinice znanja (vezano na 230-letnico šolstva v Podčetrtku),

• drobtinice spominov (spominek, kot darilo in drobnih,

a pomembnih dejanj prednikov).

Okusi spominov so kulinarični spominek, ki bo na voljo pri lokalnih turističnih ponudnikih, v informacijskem

centru Turizma Podčetrtek, Kozje in Bistrica ob Sotli in na večjih tradicionalnih prireditvah.

Gre za t. i. dream catcher. Torej spominek, ki vzbudi pozitivna čustva, spomine in ima tudi

uporabno vrednost. Glede na to, da je Slovenija leta 2021 postala Evropska gastronomska regija je

spominek povezan tudi s trajnostnim razvojem gastronomije in kulinarike.

Drobtinice so narejene po zelo enostavnem receptu.

Vendar iz samih domačih sestavin. Skrivnost je v tem,

da se testo naredi s čim manj mešanja in speče čim

hitreje. Lahko je narejen iz bele, polnozrnate pšenične

ali pirine moke.

Drobtine

Sestavine:

• 150 g moke

• 1 žlička soli ščepec belega vinskega kamna

• 250 ml termalne vode

• 1 pekač za peko, obložen s peki papirjem

Zbrali smo tudi nekaj receptov v katerih ima glavno

vlogo kruh oz. naše mrve ali drobtinice. Najbolj se nam

zdi zanimiv tale.

Po župi priplaval (Kruhova juha)

Sestavine:

• 150 g drobtin

• 50 g prekajene slanine (drobne kocke)

• 50 g drobno narezane čebule

• 7,5 dl goveje juhe

• 1 drobno narezan strok česna

• ½ žličke kumine

• 1 lovorov list

• sol, poper

• 1 jajce

• 1 žlica drobno sesekljanega

peteršilja

Postopek: kruh namakamo približno

pol ure v hladni vodi. Nato ga

dobro ožmemo in zdrobimo. V kozici

svetlo rjavo prepražimo slanino in čebulo.

Dodamo kruhove drobtine in vse skupaj pražimo

nekaj minut. Dolijemo juho, dodamo česen in

začimbe ter počasi kuhljamo 10 minut. Lovor odstranimo,

juho pa po okusu začinimo. Jajce razžvrkljamo in v

tankem curku vmešamo v juho. Kruhovo juho nalijemo

v globoke krožnike, potresemo s sesekljanim peteršiljem

in ponudimo.

Zgodba o kruhu samorastnikov ob Sotli

Z gotovostjo lahko rečemo, da je osnovno živilo v

Evropi kruh. Kruh je preprosto, a hkrati zelo raznoliko živilo.

Ajdov, rženi, ovseni, pirin in še kakšen kruh, ki je

pred časom veljal za posebnost, danes postaja stalnica.

Kruh je mogoče peči tudi iz krompirjeve ali riževe

moke. Še posebej slasten je koruzni kruh.

Da kruh ne pozna meja dokazujejo številni dodatki

na ali v kruhu. Posušen paradižnik, paprika, olive, čebula,

česen, orehi… se v ta namen še posebno obnesejo.

Za praznike na marsikateri mizi zadiši sadni kruh. O

spoštljivem odnosu Slovencev do kruha veliko pove

slovenski pregovor: »Če kruhek pade ti na tla, poberi in

poljubi ga«.

Seveda je dober kruh odvisen od

priprave in sestavin. Toliko kot je gospodinj,

toliko je receptov za dober,

domač kruh. In nič drugače ni

v naših krajih, kjer poleg izkušenih

kulinaričnih strokovnjakov svoje

spretnosti v peki vsak dan znova

dokazujejo tudi ljubiteljski kuharji, predvsem

pa prekaljene gospodinje. Njihove

kuharske skrivnosti pričarajo tisti nezamenljiv

okus po domačem.

Avtorice

Neja Amon, Nina Bovha, Eva Humski, Maruša Jug, Ema Osojnik, Lara Šalamon, Taja Trunk

Mentorici

Mihaela Juričan, Simona Gobec Drofenik

Osnovna šola Podčetrtek

Trka c. 66

3254 Podčetrtek

(03) 818 3320

www.os-podcetrtek.si

os-podcetrtek@guest.arnes.si



20

Ptujski look

Kljub urbanemu značaju je Ptuj še vedno močno povezan s podeželjem. Rodovitne dravske

ravnice omogočajo pridelavo prvovrstnega bučnega olja, zelenjave in žitaric. Vse to oblikuje izvirne

okuse lokalne kulinarike, ki jo ponujajo ptujske restavracije in turistične kmetije v okolici.

Letos smo se odločile, da v okviru letošnje teme festivala Turizmu pomaga lastna

glava ustvarimo novega chefa v lokalni kulinariki, to je »Ptujski Look«.

»Ptujski Look« je ptujski lük ali čebula po slovensko. Čebula mogoče res ni

vsem pisana na kožo, ampak za nas je veliko več kot samo zelenjava. Iz nje

lahko naredimo marsikaj. Marsikateri jedi izboljša okus. Lahko jo uporabimo

v namazih, kot zdravilo za veliko bolezni, pletemo čebulne venčke idr. Res je

pravi chef na našem območju.

Vabimo vas, da se nam pridružite in z nami preživite nepozaben dan ali vikend

na Ptuju in v njegovi neposredni okolici, spoznate našega chefa in si s pokušino domačih

jedi obogatite dušo.

Program dogajanja

Dobrodošli na našem turističnem doživetju »Ptujski Look«. Ptuj poznate kot najstarejše mesto

Slovenije, ampak verjetno marsičesa še ne poznate. Tudi našega »chefa« verjetno ne tako podrobno.

Pa ga spoznajmo.

Predstavitev dveh izmed treh programov

Program 2

Program priporočamo otrokom, obenem pa tudi njihovim

dedkom in babicam.

8.00 zbor v učilnici na prostem pred OŠ Ljudski vrt (kava,

čaj, piškoti)

8.15 razdelitev v dve skupini

8.30 1. skupina peče čebulni kruh in pripravlja čebulne

namaze

2. skupina ilustrirala svoje domišljijske jedi in riše

Čebulka, našega čebulnega super junaka

10.00 malica v šolski jedilnici “Lük pa kruh pa je južina

vküp!”

10.30 zamenjava skupin

12.00 odmor

12.15 organiziran avtobusni prevoz do kmetije Čeh ter

ogled kmetije in njihove proizvodnje

14.00 zaključek ob domačih jedeh kmetije Čeh

14.30 organiziran avtobusni prevoz nazaj do OŠ Ljudski

vrt

Program 3

Dvodnevni program. Priporočamo ga vsem

generacijam.

1. dan

13.00 prihod pred OŠ Ljudski vrt in dobrodošlica v jedilnici

(kava, čaj, kozarec vina in piškoti)

13.30 organiziran avtobusni prevoz do kmetije Čeh

14.10 voden ogled kmetije in njihove proizvodnje

16.00 malica na kmetiji Čeh (čebulni in česnov namaz, čebulni

kruh, čebulni in česnov čips, meso iz tünke,

domači kruh …)

16.30 dejavnosti po izbiri: delavnica izdelave venčkov (čebulčkov),

pisanje zgodb, peka čebulnega kruha,

priprava namazov, pomoč pri kmečkih opravilih, večerni

sprehod po kmetiji in njeni okolici

19.00 po končanih delavnicah izbor najlepšega čebulnega

venčka ter podelitev Čebulka

19.15 večerja na kmetiji Čeh ali odhod z avtobusom na

Ptuj do hostla Sonce (individualna odločitev), družabni

večer ob zvokih harmonikašev

21.45 čas za počitek na kmetiji Čeh ali v hostlu Sonce.

2. dan

8.00 zajtrk v hostlu ali na kmetiji Čeh

8.45 prevoz z avto busom do Ptuja

9.00 voden sprehod po ptujskih ulicah do Bistroja Lük

10.00 organizirane delavnice v restavraciji

- 1. delavnica: Čebula in njen pomen v zdravilstvu

- 2. delavnica: Izdelovanje čebulnih venčkov

- 3. delavnica: Priprava različnih čebulnih namazov

ter peka čebulnega kruha

- 4. delavnica: Ilustracija jedi iz čebule, risanje

Čebulka

12. 00 degustacija čebulnih namazov in kruha, kava, čaj,

vino in izbor najlepše risbice

13. 30 sprehod do Panorame (pogled na Skrite kotičke

Ptuja in uživanje v razgledu) in do OŠ Ljudski vrt

15.00 zaključek dvodnevnega druženja s podelitvijo nagrad

(čebulnica) za najlepši čebulni venček, Čebulka

in risbico ter zahvala in skupna fotografija.

Vsak obiskovalec si svojega Čebulka in venček odnese

domov za spomin. Pridite na naše delavnice in uživajte

tudi vi. Pa ne samo letos. Vsako leto.

Čebulni kruh

Sestavine: 30 g svežega kvasa, 500 g pšenične bele

moke, 1 žlica belega sladkorja, 3 dl vode, 100 g čebule

(ptujske), 1 dl sončničnega olja, 200 g ržene moke, sol,

1 rumenjak

Postopek: v manjšo skledo damo kvas, dodamo mu

žličko moke, žličko sladkorja in malo mlačne vode.

Dobiti mo- ramo gosto maso. Skledo pokrijemo in pustimo

vzha- jati na toplem 15 minut. Čebulo olupimo in

seseklja- mo. Prepražimo jo na žlici olja. V skledo damo

obe vrsti moke, prepraženo čebulo, kvas, olje, sol in toliko

mlač- ne vode, da dobimo gladko testo. Testo rahlo

pomoka- mo, pokrijemo in postimo vzhajati približno

30 minut, da se podvoji. Nato ga še enkrat zgnetemo,

oblikujemo v hlebec in ga položimo na pekač, obložen

s papirjem za peko. Testo pokrijemo in pustimo vzhajati

še 20 mi- nut. Nato ga premažemo z rumenjakom. Na

vrhu z no- žem zarežemo tri črte.

Kruh pečemo 60 minut na 180 °C.

Čebulni namaz

Sestavine: 2 čebuli, 300 g polnomastne skute, sol peteršilj,

curry

Postopek: čebuli olupimo in drobno nasekljamo. Skuti

dodamo nasekljano čebulo in dobro premešamo.

Dodamo sese- kljan peteršilj, sol in curry po okusu.

Preden namaz po- nudimo, ga postavimo za pol ure v

hladilnik.

Avtorice

Neja Amon, Nina Bovha, Eva Humski, Maruša Jug, Ema Osojnik, Lara Šalamon, Taja Trunk

Mentorici

Mihaela Juričan, Simona Gobec Drofenik

Osnovna šola Ljudski vrt Ptuj

Župančičeva 10

2250 Ptuj

(02) 780 04 70

o-ljvrtptuj.mb@guest.arnes.si

www.os-ljudskivrtptuj.si



Ognjiščna potica z

Bistr'škega

22

Učenci smo tokrat za turistično-kulinarični produkt izbrali tradicionalno bistriško jed, ognjiščno

potico, jo nadgradili ter obogatili s pridihom sodobnosti. Produkt smo zasnovali s pomočjo izvirnih

idej, lastnega znanja, izročil svojih starih staršev ter s pomočjo znane lokalne slaščičarke,

ki nam je predstavila najsodobnejše trende priprave sladic. Ognjiščno potico

z Bistr'škega smo spekli ter predstavili tudi na grajski tržnici v domačem

kraju, kjer jo je bilo mogoče poskusiti in tudi kupiti. Za te namene smo se povezali

z lokalno slaščičarko in lončarko ter turistični produkt ponudili za prodajo

v posebej za ta namen izdelanem lončenem pekaču.

Jed, ki predstavljala nov turistično-kulinarični produkt smo razvijali po korakih:

1. korak: Po ustnem izročilu starih staršev smo zapisali recept tradicionalne ognjiščne potice.

Zbrali smo lokalno pridelane sestavine kot so krušna moka, skuta, kisla smetana, jajce, jabolko,

med, orehi ter spekli ognjiščno potico.

2. korak: Tradicionalno ognjiščno potico

smo nadgradili s svojimi idejami in

znanjem. Obogatili smo nabor sestavin

in izboljšali vizualno podobo ognjiščnice.

Testo smo naredili nekoliko mehkejše,

po vrhu pa zaradi lepšega videza prelili

rumenjake s kislo smetano. Nastala je

posodobljena ognjiščna potica.

Posodobljena ognjiščna potica

3. korak: Za dokončno nadgradnjo tradicionalne ognjiščne

potice smo se povezali z znano lokalno slaščičarko,

ki nam je predstavila najnovejše trende priprave

sladic. Seznanila nas je tako z obogatitvenimi sestavinami,

ki dajo jedi polnejši okus kot tudi z naravnimi barvili,

s katerimi lahko jed naredimo na pogled privlačnejšo.

Namesto kvasa smo uporabili droži, namesto skute

grški jogurt, sladkor smo zamenjali z medom ter uporabili

naravna barvila kot so rdeča pesa, matcha, kurkuma,

maline. Tako smo iz starega tradicionalnega recepta ognjiščne

potice ustvarili nov turistično-kulinarični produkt

s pridihom sodobnosti.

Za ognjiščno potico po Bistr'ško smo predvideli kartonasto

embalažo. Opremili smo jo z lastnim logotipom,

sloganom »Vsaka ima svojo zgodbo« ter s kratko zgodbo

o življenju domačinov nekoč v povezavi z ognjiščno

potico.

Oblikovali smo izviren logotip z namenom, da poudarimo

simboliko turističnega produkta. Vodilo pri oblikovanju

logotipa so bile naslednje asociacije:

Embalaža ognjiščne potice

• okrogla oblika pomeni obliko krušnega loparja

• drevesne veje, ki ponazarjajo, da je potica objeta z

naravo in izdelana iz domačih, lokalnih sestavin

• krona pod napisom pomeni, da je potica bogata po

sestavinah, vsebini in svoji zgodovini

• sončni žarki, ki potekajo iz črke O predstavljalo ogenj

in svetlobo ob peki potice v krušni peči

• zelena obroba ponazarja naravni ciklus

• kameno ozadje pa peč in domačnost.

Logotip in pripoved o ognjiščni potici

Avtorji: Gloria Capl, Alja Feltrin, Tilen Furman, Eva Goričan, Ana Iršič, Nejc Kocbek, Aneja Kunčič, Matic Mohorko,

Oskar Petak, Paulina Potočnik, Olivija Prešern, Lana Pučnik, Ana Tomažič, Maša Vanček, Gal Župevc

Mentorici: Patricija Simrajh, Jasna Jančič

OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica

Kopališka ulica 1

2310 Slovenska Bistrica

(02) 80 50 380

info@ospo-slb.si

www.ospo-slb.si



24

Kaj diši v tvojem loncu

Zgornja Ložnica je kulturno zelo pester kraj, ki ni od muh niti na kulinaričnem področju.

Tradicionalne jedi Zgornje Ložnice smo v letošnjem projektu poskušale predstaviti čim širšemu občinstvu.

Po intervjujih z Žakom in Lanom Verkom, zmagovalcema Malega šefa Slovenije, šolsko kuharico

in mnogimi domačini (predvsem babicami nekaterih deklet) smo se odločile,

da bodo v naši nalogi glavna zvezda slive. Ampak ne navadne slive, naše zvezde

so postale tako imenovani pok'lči, vrsta manjših sliv, ki jih je bilo v preteklosti

v našem kraju mogoče najti skoraj pri vsaki hiši. Zbrale smo mnogo idej za

slivove recepte, od hladnih predjedi, glavnih jedi, do sladic. Slivove jedi smo

nato povezale v idejo o večerji pod kozolcem. Popestrile smo jo s pravljicami

s Pohorja in kratko lutkovno igro, ki smo jo priredile po zgodbi Rdeča kapica. Če

vas zanima, kako Rdeča kapica ob pomoči samega James Bonda ubeži jeznemu

kmetu zaradi kraje njegovih sliv, potem vas vljudno vabimo, da zgodbico poiščete na spletni

strani naše šole, kjer si lahko ogledate tudi nekaj malega o zgodovini našega kraja in naše šole,

ki letos praznuje že 140 let.

Ideja za jedilni list

Pokl'čeva juha

Sestavine:

• 1,5 l vode

• 2 žlici sladkorja

• malo soli

• 1,2 kg »pokl'čev«

• 1 ali 2 jajci

• 2 dcl mleka

Postopek: v posodo nalijemo 1,5 l vode, dodamo sladkor

in sol. Kuhamo tako dolgo, dokler ne zavre. V drugo

posodo damo moko in 1 ali 2 jajci ter zmešamo, da nastanejo

»forflci«. Nato jih zakuhamo v vodo in dodamo

še mleko. Kuhamo še 10 minut. Za konec pa še dodamo

pokl'če in kuhamo tako dolgo, da se pokl'či zmehčajo

in poči olup.

Intervju z zmagovalcema kuharskega šova

Mali šef Slovenije

Na Zgornji Ložnici imamo dva odlična mlada kuharja

Žaka in Lana Verka, ki sta zmagovalca prve sezone oddaje

Mali šef Slovenije. Včasih sta bila učenca naše šole.

Kaj sta najraje kuhala, preden sta postala znana?

Preden sva postala znana, sva najraje kuhala hitre

in zdrave jedi, sva si pa tudi vzela čas in spekla kakšno

zahtevno jed.

Katera jed vaju je najbolj spremljala v otroštvu?

Jed, ki naju je najbolj spremljala v otroštvu, je zagotovo

špinača, ki sva jo oboževala.

Sta kdaj kaj kuhala s svojimi starši?

Ja, velikokrat sva in bova kuhala s svojimi starši.

Večinoma z mamo, ampak tudi oče včasih pomaga.

Se spomnita kakšnega recepta iz otroštva?

Iz otroštva se najbolj spomniva peke piškotov po

babičinem receptu, ki smo jih velikokrat pekli skupaj.

Sta kdaj že kuhala kakšno jed s slivami?

Ja, s slivami sva že kuhala. Naredila sva slivove

cmoke, slivovo marmelado, suhe slive pa sva tudi uporabila

zraven svinjine.

Sta že slišala za slivovo juho?

Ja, slišala sva že zanjo, nisva je pa še jedla. Ta juha

naj bi bila zelo dobra za črevesje.

Za katere jedi mislita, da so značilne za naš kraj?

Predvsem domače jedi, saj imamo tu veliko kmetij.

Veliko je tudi njiv, zato bi se na krožniku našla

kakšna repa, redkev ali krompir. Od mesa pa zagotovo

govedina.

Imata že kakšen svoj recept?

Svojega recepta še nimava, čeprav veliko poskušava

nove jedi in kuhava zelo raznoliko hrano.

Katere jedi bi po vajinem mnenju lahko pritegnile turiste

na Zg. Ložnico?

Turiste bi najbolj pritegnila domača hrana, ki bi bila

povzdignjena na višjo raven.

Kaj najraje naročajo stranke v tem okolju?

Stranke v tem okolju zagotovo najbolj prisegajo na

domač “pohan šnicl”.

Avtorice

Lea Koprivnik, Eva Tomažič, Urška Viher, Anja Pliberšek, Tara Šega, Maruša Tič, Pia Aprisnik,

Neja Dušej, Mija Ahej, Teja Justinek, Gaja Kos, Lana Strnad

Mentorici

Neva Klaneček, Tanja Kamenšek

OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica

Podružnica Zgornja Ložnica

Zgornja Ložnica 20, 2316 Zgornja Ložnica

(02) 80 50 380

info@ospo-slb.si

www.ospo-slb.si



Moja Oplotnica, moj štru`kl

26

V projektni nalogi smo se lotili raziskave ponudbe tipične oplotniške kulinarike, z namenom, da

poiščemo jed, ki bi jo lahko tudi mi predstavili širši javnosti in tako pripomogli k boljši prepoznavnosti

Oplotnice. Odločili smo se za ajdove štruklje z karameliziranimi jabolki in orehi ter ajdovimi kokicami,

ki jih pripravljajo na Domačiji Forbar. Menimo namreč, da je ajda sestavina, ki

v našem kraju ni nekaj povsem tradicionalnega, a jo je Marija Črešnar gostom

ponudila na drugačen, inovativen način – kot sladico. Zaradi tega, je ta jed in

tudi njihova domačija, v ožji in širši okolici dobro poznana.

Ugotovili smo, da je oplotniška kulinarika, s tem pa tudi ajdovi štruklji, promocijsko

zelo zapostavljena. Zato smo v okviru marketinškega spleta, predstavili

posamezne elemente promocije ajdovih štrukljev, kot tudi njihove domače

ajdove moke in ajdove kaše

Domačija Forbar

V Oplotnici se nahaja domačija Forbar. Domačija Forbar je imetnica certifikata blagovne znamke

Okusi Rogle. S svojo ponudbo odlično dopolnjuje celostno ponudbo Turistične destinacije Rogla-

Pohorje in predstavlja dober potencial za oblikovanje kakovostnih butičnih kulinaričnih doživetij, namenjenih

gostom, ki iščejo pristnost, domačnost, neokrnjeno naravo ter stik z domačini. Domačija

Forbar je družinska kmetija, ki se ob osnovni kmetijski dejavnosti (živinoreja, poljedelstvo, vinogradništvo,

gozdarstvo) od leta 2016 ukvarja tudi s turizmom na kmetiji (dopolnilna dejavnost). Leži v

Malahorni, v občini Oplotnica. Črešnarjevi - po domače Forbarjevi ponujajo gostom lokalno in sezonsko

hrano, ki je pridelana na njihovi domačiji (domače meso, mleko, zelenjava, sokovi, namazi,

kruh in vino). Poznani so po svoji gostoljubnosti ter po različnih hišnih specialitetah kot so pašteta,

»ocvirkov« namaz, čebulna marmelada, goveja juha, skutini štruklji v juhi ter različne mesne

Avtorji

Karin Kočevar, Lana Lunežnik, Gabi Sadek, Luka Gorenjak, Domen Hren, Taja Kotnik,

Melani Mernik, Ema Samastur, Stella Sarajlić, Zoja Stermecki

Mentorice

Nina Razboršek, Urška Lesjak, Sanja Bučar

jedi, najbolj pa jih poznamo prav po njihovih edinstvenih

ajdovih štrukljih z ajdovimi pokalicami in karamelno

omako. Naštete hišne dobrote so pridelane na njihovi

domačiji, torej so lokalnega izvora, postrežene so

na sodoben in kreativen način. Pohvalijo se lahko tudi z

lepo urejeno okolico domačije, kjer lahko gostje občudujejo

staro prešo in vodnjak, otroci pa lahko uživajo na

igralih.

V domačiji Forbar ima »glavno besedo« v kuhinji

Marija Črešnar, ki je zelo preprosta, prijetna, dostopna,

predvsem pa sposobna »chefinja«.

Ajdovi štruklji domačije Forbar z ajdovimi

kokicami in karamelno omako z jabolki ter

orehi

Za 8–10 porcij

Sestavine:

• 25 dag domače ajdove moke Forbar

• 5 dag gladke moke

• voda

• ščepec soli

Sestavine za nadev:

• 30 dag domače skute Forbar

• 1 domače jajce Forbar

• 2 žlici kisle smetane

• špec soli

Sestavine za karamelno omako:

• 8 dag sladkorja

• 1,2–2 dcl sladke smetane

Sestavine za ajdove kokice:

• olje

• domača ajdova kaša Forbar

Sestavine za karamelizirana jabolka z orehi:

• sladkor

• domača lokalna jabolka

• domači orehi Forbar

Osnovna šola Pohorskega bataljona Oplotnica

Ulica Pohorskega bataljona 19

2317 Oplotnica

Pripomočki:

• Ponva, lonec, metlica za stepanje, penovka, pekač,

sklede, žlice, valjar.

Postopek: Pripravimo si vse sestavine in pripomočke.

Ajdo poparimo z vrelo soljeno vodo in počakamo,

da se dobro ohladi. Dodamo gladko moko in dobro zamesimo

v gladko testo. Razvaljamo ga v obliki štirikotnika

in enakomerno razvaljamo od 1cm–2 cm debeline.

Medtem si pripravimo nadev. Skuto, jajce in kislo

smetano dobro premešamo in dodamo ščepec soli.

Nadev enakomerno namažemo na testo. Vse skupaj

dobro in tesno zvijemo v rolado. Rolado tesno zavijemo

v krpo ali folijo. Štruklje damo kuhat v osoljeno

vrelo vodo. Kuhamo od 35–40 minut. Medtem, ko se

štruklji kuhajo pripravimo karamelno omako in karamelizirana

jabolka z orehi ter ajdove kokice. Za karamelno

omako v ponvi segrejemo sladkor, da nastane karamela.

Dodamo smetano, tako da dobimo gosto omako.

Kuhamo na zmernem ognju in ves čas mešamo, da se

omaka zgosti. Ko dobimo lepo gosto omako, jo prelijemo

v manjšo posodo in pokrijemo s folijo, da preprečimo

nastanek skorje. Karameliziranja jabolka z orehi pripravimo

na naslednji način. Jabolka olupimo, odstranimo

pečke in jih narežemo na drobne kocke na približno 0,5

cm x 0,5 cm. Orehe na grobo sesekljamo. V ponvi segrejemo

sladkor in na hitro popražimo sesekljane orehe

in narezana jabolka. Za pripravo ajdovih kokic dobro segrejemo

olje vanj stresemo ajdovo kašo za približno 1

minuto. Kokice poberemo s penovko iz olja in jih damo

na papirnato brisačo, da popijejo odvečno maščobo. Ko

so štruklji kuhani jih pustimo, da se malenkost ohladijo,

da jih bomo lažje in lepše narezali.

(02) 803 33 50

o-pobaoplot.mb@guest.arnes.si

www.osoplotnica.si



28

Črna luknja

Kljub temu, da Rimske Toplice v naših očeh predstavljajo sotočje zgodovine in kulinarike različnih

regij, nismo našli tipično »naše« jedi. Odločili smo se, da ustvarimo »Črno luknjo …«, kot spomin

na nekdanjo vas Govce in poklon knapom v Sedražu in okolici. Povezali smo rudarsko jed »funšterc«

in jabolka, hkrati pa kot eko šola nismo pozabili na lokalno in regionalno pridelano

hrano ter privlačno in ekološko embalažo.

Funšterc je najbolj poznana zasavska jed, ki so jo pripravljale gospodinje za

svoje može in sinove pred odhodom globoko v jamo, kjer so kopali premog.

Rudarji so bili črni od premogovega prahu, delali so globoko pod zemljo, kjer

ni bilo svetlobe in sončnih žarkov in ob odhodu na delo ali prihodu domov jih

je pričakal funšterc, ki je sijal kot sonce in so ga preimenovali v knapovsko sonce.

Bolj znan je pod imenom omleta.

Govške novice v šolski kroniki Osnovne šole Antona Aškerca Rimske Toplice iz leta

2006 opisujejo idiličen in prvinsko naravnan kraj Govce, ki ga prvič omenjajo že pred sedemsto

leti. Pod njenimi lapornatimi tlemi se je skrival zaklad črno rjave barve, ki je slabih 200 let prinašal

velik dobiček, ki pa lastnikom ni bil dovolj. Želeli so še več, vendar tehnologija tistega časa ni

bila kos materi naravi. Vas se je začela pogrezati, ljudje so se morali preseliti, območje vasi pa se je

počasi pogreznilo (luknja). Nema priča usode vasi Govce je rudniški voziček poln premoga, ki stoji

pred Podružnično šolo Sedraž. Našo jed smo »prinesli« iz teme na svetlobo. Pečeno jabolko sorte

Jonagold smo obložili z nesladkanim funštercem. Sonce na njem predstavlja cvetni prah. Rudnik

predstavlja jabolčno sadno usnje, ki smo mu primešali jedilno oglje. Jed se glede na letni čas

postreže toplo ali hladno. Zraven se lahko ponudi različne napitke, npr. jabolčni punč, smuti ali sorbet

iz lokalno pridelanega ali v gozdu nabranega sadja.

Pri pripravi smo se povezali s predstavniki različnih krajevnih društev, Turističnim društvom

Rimske Toplice, sadjarstvom Aškerc, sadjarsko kmetijo Rožej, gospo Mirico Štaut ter z gospodom

Romanom in gospo Lidijo iz kulinaričnega ateljeja Meringa ter predstavnikom Rimskih term. Vsem

smo predstavili našo idejo in jih povabili k sodelovanju in kreiranju naše sladice.

Črna luknja

Črna luknja = pečeno jabolko + funšterc + sadno usnje

z ogljem

Pečena jabolka

Najbolj aromatična vrsta jabolk za pripravo črne luknje

so jabolka sorte Jonagold.

Sestavine: jabolka sorte Jonagold (1 jabolko na osebo),

olje

Postopek:

1. Jabolka operemo, olupimo in jim izrežemo pecelj in

peščišče.

2. Ognje-varno posodo rahlo popršimo z oljem (ali namastimo

z maslom) in vanj zložimo jabolka.

3. Posodo pokrijemo s pokrovom in za 20 minut potisnemo

v pečico, ogreto na 200 stopinj Celzija.

4. Po 20 minutah peke posodo vzamemo iz pečice in

previdno odstranimo pokrov.

5. Še za 10 minut potisnemo v ogreto pečico. Po želji

ohladimo.

Funšterc – sestavine za štiri osebe:

• 250 g bele moke tip 500 ali druge vrste moke

• 4 jajca

• 250 ml mleka, lahko tudi mineralne vode

• 50 ml sončničnega olja ali olja druge vrste, lahko tudi

maslo

• sol po okusu

Postopek:

1. V posodo ubijemo domača jajca, rumenjak je bolj izrazito

rumen. Funšterc dobi pravo rumeno barvo, ki

nas spominja na sonce.

2. Stepemo ju in dodamo vodo ali mleko (lahko tudi

žitno mleko), moko ter sol. Vse skupaj premešamo,

da dobimo gosto tekočo maso.

3. V ponvi segrejemo olje in vlijemo gosto tekočo

maso v ponev tako, da se enakomerno razlije na

debelino vsaj 5 mm. Pečemo na zmernem ognju,

da ostane rumen.

4. Ko je knapovsko sonce ali funšterc pečen po eni

strani, ga s pomočjo kuhinjske lopatice obrnemo in

popečemo še po drugi strani. Del testa obarvamo z

jedilnim ogljem (se v zmesi razpusti) in ga dodamo

masi v ponev. Spečemo. Izkazalo se je, da oglje da

videz zažgane jedi. Zato funštercu ne bomo dodali

oglja. Položimo ga na pečeno jabolko v kozarcu.

Sadno usnje

Sestavine: očiščena jabolka, limonin sok po okusu (ni

nujno potrebno), jedilno oglje v tabletah

Postopek:

1. Očiščena jabolka zmeljemo v sekljalniku poljubno

fino ali grobo. Dodamo raztopljene tabletke jedilnega

oglja (1 tabletka v 1 l). Po želji sladimo. Računajmo s

tem, da bo usnje precej slajše od kaše.

2. Če imamo pri roki sušilnik, ga obložimo s podlogo iz

silikona ali papirja za peko. Od tega je odvisno, kako

gladko bo usnje. Lahko sušimo tudi v pečici. Na en

pladenj nalijemo približno 4 dl kaše. Med sušenjem

se bo razlila v tanek listič. Sušilnik oz. pečico vklopimo

na 55 °C z vključenim kroženjem zraka, med

vratca zagozdimo kuhalnico, da vlažen zrak izhaja.

Manjši lističi se bodo posušili hitro, v petih urah ali še

prej.

3. Usnje razrežemo ali le zvijemo in režemo naknadno.

Zapremo v posode. Vmes po želji damo kose pergamenta,

saj je malce lepljivo. Hranimo enako kot

ostalo suho sadje. Sadno usnje je na hladnem in v

zaprti vrečki obstojno 1 leto.

Prezentacija Črne luknje

V steklen kozarec položimo pečeno jabolko.

Odprtino v sredini napolnimo s sadnim usnjem, del gleda

ven (kot pecelj). Na stran (med jabolko in steklo)

damo srček iz jabolčnega usnja. Na vrh kot pokrov položimo

okrogel funšterc. Po želji lahko jed obogatimo s

kepico domačega jabolčnega ali borovničevega sladoleda,

jabolko okopamo v jabolčnem punču ali naredimo

jabolčni tris skupaj z jabolčnim smutijem.

V kraju lahko doživite kulinarično presenečenja z

obiskom kulinaričnega ateljeja Meringa kjer izdelujejo

slaščice po naročilu poročne torte in drobno pecivo

sladkih bifejev in v dveh restavracijah Rimskih term,

kavarne Viktorija in zimsko-letnega bara. V restavracijah

združujejo najboljše domače jedi z izbranimi okusi

mednarodne kuhinje, tople jedi pa lahko pripravijo tudi

pred vami.

Avtorji

Klara Cvikl, Lucija Gartner, Ana Mrgole, Špela Klopčič, Brina Klepej, Tjaša Stupan,

Karolina Lukmar, France Ocvirk, Nejc Pinter, Lana Počivalšek

Mentorici

Jasmina Oblak, Nuša Ocvirk

Osnovna šola Antona Aškerca Rimske Toplice

Aškerčeva cesta 1

3272 Rimske Toplice

(03) 733 82 30

os-rimsketoplice@guest.arnes.si

www.os-rimsketoplice.si



30

Slastni kruhki

Naš kuharski chef Matjaž Pur je bil pripravljen z nami speči odličen ajdov kruh.

Iz lokalnih sestavin smo skupaj z njim sestavili različne recepte za pripravo namazov iz domačih

pridelkov. Recepti so zelo preprosti in nimajo veliko sestavin, saj smo želeli, da pridejo do izraza

naši kakovostni lokalni pridelki. Le-te smo pridobili pri lokalnih ponudnikih, ki so poleg

svojih pridelkov z nami delili tudi svoje dragoceno znanje o proizvodnji mleka

in mlečnih izdelkov ter pridelavi zelenjave in sadja. Sveže, domače proizvode

in pridelke smo tako uporabili kot sestavine za izdelavo namazov. Na kmetiji

Sevšek so nam prijazno ponudili domače mleko, ki smo mu ob vretju dodali

kis in dobili odlično domačo skuto. Na kmetiji Sevšek smo izvedeli, da svoje

mleko oddajajo v mlekarno Celeia, kjer izdelujejo mlečne izdelke. Na trgovinskih

policah smo poiskali sir, jogurt in kislo smetano iz Zelenih dolin (LCA) in jih uporabili

kot sestavine pri posameznih namazih. Papriko, korenje in jajca smo dobili na domačih

samooskrbnih kmetijah na Polzeli. Tudi bučna semena smo dobili pri domačem kmetu, ki vsako

leto nasadi njivo buč, jih otrebi, bučnice pa posuši. Začimbe, ki smo jih dodali našim namazom,

smo nabrali predvsem na našem šolskem ekovrtu, kakšno zelišče pa smo poiskali tudi na domačih

vrtovih.

Namazi

Doktor česen: skutni namaz iz domačega mleka in

česna

Sestavine:

• 250 g domače skute

• 180 g kisle smetane

• 2 stroka česna

• ščepec soli

Teta Pehta: skutni namaz iz domačega mleka z dodanimi

zelišči s šolskega ekovrta

Sestavine:

• 250 g domače skute

• bazilika, peteršilj, timijan, drobnjak

• ščepec soli in popra

Bučko: namaz iz prepraženih mletih bučnic in bučnega

olja

Sestavine:

• prepražene mlete bučke (soljene)

• bučno olje

Korenjajček: namaz iz domačega korenja in jajc

Sestavine:

• 2 srednje velika kuhana korenčka

• 1 trdo kuhano jajce

• 100 g navadnega jogurta

• ščepec soli

Sončna paprika: namaz iz domačih paprik in čebule

Sestavine:

• 2 rdeči in ena rumena paprika

• 1 večja čebula

• žlička olja za praženje čebule in paprike

• ena jedilna žlica gorčice

• ščepec soli

Embalaža

Kot embalažo smo pripravili zavojčke, v katerih

bomo gostom ponudili namazane Slastne kruhke. V primeru

prodaje namazov pa smo si kot embalažo zamislili

steklene kozarčke, na katere bi nalepili naše etikete.

Etiketa in logotip

Etiketa predstavlja kolaž avtorskih slik, na katerih je

domač kruh z namazi lokalnih pridelkov. Etiketo z naslovom

Slastni kruhki bomo prilepili na zavojčke, v katerih

bomo ponujali namazane kruhke, etiketo z naslovom

Slastni namazi pa bomo uporabili kot nalepko na

embalaži, ki jo bomo uporabili za prodajo večje količine

namazov.

Vsaka blagovna znamka pa je prepoznavna predvsem

po svojem logotipu, zato smo si tudi mi zamislili

svojega. Ob predstavitvi našega produkta javnosti bi

v slastni kruhek z namazom zapičili zobotrebec in ga (v

obliki zastavice) opremili z našim logotipom.

Avtorji

Ana Marie Kuder, Izabela Veber, Lina Goihleb, Pavel Zapušek, Ula Trauner

Mentorici

Lea Tomšič, Mateja Stražar

Osnovna šola Polzela

Šolska ulica 3

3313 Polzela

(03) 703 31 00

tajnistvo-os.polzela1@siol.net

www.osnovna-sola-polzela.si



Podbreška potica

je naša kraljica

32

Letošnja tema je bila kulinarično obarvana. Kuharskega »chefa« nismo našli, čeprav je v občini

Naklo veliko dobrih in znanih restavracij. Zato smo se odločili, da bomo poiskali neko originalno

in prepoznavno jed. Člani krožka so združili svoje moči in ideje in prav kmalu je kar

sama prišla pred nas Podbreška potica – imenitna potica, narejena iz suhih hruškovih

in jabolčnih krhljev.

V naši raziskavi smo se seznanili s preteklostjo slovenske potice. Potem

smo preučili podbreško potico in njene posebnosti. Ogledali smo si izdelavo

potice, ki so jo organizirale »mojstrice« iz vasice Podbrezje. Razložile in pokazale

so cel postopek in potico smo na koncu tudi poskusili.

Izvedli smo obsežno anketo o poznavanju potic na splošno in o poznavanju

podbreške potice. Rezultate smo primerjali z vzorcem izven domače občine. Ugotovili smo,

da je poznavanje podbreške potice v občini Naklo zelo dobro, izven občine pa precej slabše.

V drugem delu naše raziskave smo naredili marketinški načrt, kako podbreško potico predstaviti

in ponuditi širši javnosti. Člani krožka so si zamislili odlične in uresničljive ideje, s katerimi bi potica

zaživela med domačini in obiskovalci naše občine.

Ves čas izdelave raziskovalne naloge smo sodelovali z županom občine Naklo in s Kulturno

umetniškim društvom Podbrezje. Delo je potekalo dobrih 5 mesecev in v tem času smo spoznali

zanimive ljudi ter mojstrice – kuharice, ki so nam zelo pomagali pri odkrivanju vrednosti podbreške

potice.

Zgodba o podbreški potici

V 19. stoletju je bila vasica Podbrezje preprosta

kmečka vas. Prebivalci so bili skromni kmetje, velikokrat

so se borili z lakoto. Misijonar in duhovnik Franc Pirc

je domačinom predlagal, da se zaradi sončne lege vasi

začnejo ukvarjati s sadjarstvom. Sledili so njegovim

nasvetom in nastali so novi sadovnjaki. S prodajo jabolk

in hrušk domačini sicer niso obogateli, življenje pa je

postalo lažje in lepše.

Prebivalci Podbrezij so iz jabolk in hrušk delali različne

izdelke – sadni sok, marmelade, kuhali so sadna

žganja in sušili krhlje. Prav suhi jabolčni in hruškovi krhlji

so postali konec 19. stol. zelo priljubljeni. Gospodinje

so jih namreč začele uporabljati kot nadev za potice,

saj so bili orehi zelo dragi. Sčasoma je nastala slastna

podbreška potica. Prebivalci so namreč dolgo verjeli, da

jim pri novem pecivu pomagajo dobre čarovnice.

Avtorji

Nina Antolič, Ajda Navršnik, Nejc Purgar, Alja Kovačevič, Živa Rakovec, Leon Kuzmič,

Brina Kovačevič, Ajda Rant, Tjaša Kuzmič

Mentorice

Daša Ganna Mahmoud, Jasna Zupan, Petra Korenjak Marčun

Osnovna šola Naklo

Glavna cesta 47

4202 Naklo

(04) 277 01 00

tajnistvo@os-naklo.si

www.os-naklo.si



34

Na Sovodnju že diši,

po ocvirkovci

Jed, ki se v naših krajih pogosto znajde na jedilniku, je potica z ocvirki, oz. »ocvirkovca«.

Pomembno vlogo je imela včasih, pri delu na kmetiji, saj je precej mastna jed in je tako delavcem

zagotovila novih moči za delo.

Omenjena jed se ponaša z različnimi imeni: »špehôvka«, potica iz ocvirkov,

»ocvirkovca« …

Opazili pa smo, da ima v naših krajih vsaka gospodinja svoj, malce drugačen

recept za pripravo te dobrote – potice iz ocvirkov. Nekatere gospodinje za

nadev uporabljajo samo ocvirke, druge slanino, nekatere celo klobaso, ali pa

kar dve od teh sestavin.

Pri svojih starših, starih starših, sosedih, tetah … smo se pozanimali o njihovih

domačih receptih in načinih peke »ocvirkovce«.

Spoznali smo tiste majhne skrivnosti naših sovodnjskih gospodinj, ki povzročijo, da se ne moremo

upreti grižljaju te slane dobrote. Recepti so si med seboj res različni. In vsak posebej je unikat!

Vse recepte in fotografije izdelave smo priložili v turistično nalogo »Na Sovodnju že diši, po

ocvirkovci«.

V povezavi z omenjeno raziskovalno nalogo, pa smo učenci in učiteljice PŠ Sovodenj ustvarili

tudi turistična produkta našega kraja, povezana s tradicionalno jedjo, »ocvirkovco«. To sta knjižica

zbranih receptov in »minicvirkovca«.

Za peko in trženje »minicvirkovc« bomo navdušili gospodinje na kmetijah z dopolnilno dejavnostjo

– peko kruha in peciva.

Navdušili pa smo že lastnike kavarne na Dvorcu

Visoko. Odločili so se, da bodo na Tavčarjevem dvorcu

(Visoko pri Poljanah) »minicvirkovce« pekli in jih ponujali

gostom.

»Minicvirkovco« bomo ponujali tudi na krajevnih prireditvah,

kamor ste vabljeni tudi Vi.

Poleg pokušanja »minicvirkovc« Vam bomo podarili

tudi knjižico receptov in vas tako mogoče malce

vzpodbudili, da boste prvič spekli »ocvirkovco« ali pa jo

poskusili speči še na kakšen drugačen način kot ste bili

vajeni do sedaj. Nikoli se ne ve, mogoče pa je sosedov

recept boljši!?

Minicvirkovca

Vzhajano testo razvaljamo na pomokani leseni površini

ali prtu. Nadev razmažemo kar na gosto po celotnem

testu in ga zvijemo.

Pekač za kolačke namažemo z maslom.

Zvito ocvirkovco narežemo na približno 2 cm široke

kolobarje. Vsakega posebej postavimo v svoj prostorček

v pekaču. Pečemo na 200 stopinj Celzija približno 15

minut, oz. toliko da lepo zarumenijo.

Pečene takoj prestavimo iz pekača na krožnik.

Naš drugi turistični produkt je knjižica receptov.

Sestavine (za cca. 24 minicvirkovc):

• 500 g pšenične moke

• 1 jajce

• pol kocke kvasa (21 g)

• pol žličke sladkorja

• 1 žlička soli

• 3 dl mleka

• 250 g ocvirkov

Postopek: Moko presejemo v posodo in ji dodamo

jajce. Kvas zdrobimo v lonček, dodamo pol žličke

sladkorja, pol žličke moke, 3 žlice tople vode in pustimo

vzhajati na toplem. V mleko damo sol in vse skupaj

pogrejemo na ognju. Vzhajan kvas in toplo mleko dodamo

v moko ter zamesimo. Testo pokrijemo s krpo in

pustimo vzhajati na toplem eno uro.

Pripravimo nadev: ocvirke stopimo/popražimo na

ognju, masti ne odlivamo!

Avtorji

Učenci in učenke 1., 2., 3., 4., in 5. razreda PŠ Sovodenj

Mentorice

Eva Trček, Jelka Čadež, Ana Marija Dolenc, Andreja Jesenovec

Podružnična šola Sovodenj

Sovodenj 32

4225 SOVODENJ

(04) 519 50 09

podruznica.sovodenj@os-ivantavcar.si

http://sovodenj.os-ivantavcar.si



36

Ribšteta

Bohinj ima kar nekaj vodovja, zato del tradicije in turizma predstavljata tudi ribogojstvo in ribištvo.

Prav tako veliko ljudi prihaja v Bohinj z namenom ribolova v Bohinjskem jezeru in reki Savi.

Začetek ribogojstva sega v čas med 2. svetovno vojno, ko je bila ustanovljena ribogojnica pri

Zoisovem gradu. To je bila ena največjih ribogojnic v tistem času.

Da je bilo že v preteklosti ribištvo prisotno v Bohinju, govori bohinjska ljudska

pravljica Jezernikova vrša.

Jezernikova vrša

Jezernik je bil povodni mož, ki je lovil ribe v Bohinjskem jezeru, ulov pa odnašal

v podvodni grad. V Ukancu je takrat živel reven ribič, ki je vsakodnevno

lovil ribe, a je le redkokdaj katero ujel. Za to je bil kriv povodni mož, ki je z razgrajanjem

v jezeru odgnal vse ribe. Ribič je imel tega dovolj, zato je pričel kopati jarek, da bo

po njem odteklo jezero. Tako bi tudi Jezernik ostal brez hrane. Povodni mož je ribiča prosil naj neha

kopati, v zameno pa mu bo podaril vršo, ki bo vsakič, ko jo bo vrgel v vodo, polna rib. S tem je bilo

konec ribičeve lakote in skrbi.

Ribšteta – t. i. ribja pašteta

V Bohinju nekateri gostinjci ponujajo na svojih jedilnikih lokalne ribe, pri tem pa jim manjka izvirnosti.

Pri ustvarjanju nove jedi smo stremeli k temu, da je jed narejena iz lokalnih sestavin, predstavlja

tradicijo našega kraja in bi postala prepoznavna jed Bohinja.

Postrv je ena izmed avtohtonih rib v Bohinjskem jezeru

in Savi Bohinjki. Zato smo si zamislili ribjo pašteto,

ki je narejena iz dimljene postrvi in bohinjskega masla.

Odločili smo se za dve vrsti ribje paštete. Močnejša

varianta je Ribšteta Jezernik z dodatkom popraženega

česna. Pašteta z blagim okusom Ribšteta Jezerka, pa

vsebuje kremni sir.

Ribšteto se lahko ponudi s hrustljavčki iz trdinke. To

je moka iz bohinjske koruze.

Želeli smo, da pašteta s svojim okusom daje unikatnost,

da so sestavine lokalne, da jo je možno uporabiti

kot spominek ali darilo, da promovira naš kraj in da se

embalaža lahko uporabi še na drug način. Poleg tega

pa smo želeli, da ima pašteta svojo zgodbo, ki je povezana

z Bohinjem, Bohinjskim jezerom, kar bi še bolj

spodbudilo turiste k nakupu ribštete.

Ribšteta kot spominek

Pašteta je zapakirana v steklen kozarček s kovinskim

pokrovom. Na njem je zalepljen logo z najbolj znano

podobo Bohinja – cerkev sv. Janeza Krstnika in most.

Okoli kozarčka je iz vrvi spletena “vrša”. Po porabi paštete

se lahko lonček uporabi za svečnik, okras, shranjevanje

manjših predmetov.

Pogosto pašteto jemo v hribih in na daljših pohodih,

zato smo izdelku predložili lesen pripomoček v obliki

ribe. Najprej služi kot pripomoček pri mazanju paštete

na kruh, kasneje pa je lahko obesek za ključe. To pripomore

tudi k promoviranju naše ribštete in Bohinja, saj je

na eni strani napisano ime naše paštete, na drugi strani

pa slogan – iz jezera na kruh.

in jo delil med otroke, sovaščane in druge obiskovalce

Bohinja. Tako se je pašteta pojavila na naši tržnici.

Vpliv paštete na lokalni razvoj

Prodaja ribštete bi v zavest kupcev vnašala idejo o

“dobri domači ribi, ribi iz neokrnjenih bohinjskih rek”.

S tem bi se večalo povpraševanje po turističnih proizvodih

z ribami, naravo, kulinariko … in povezanimi

panogami.

Znamka in njeno trženje bi lahko pozitivno vplivala

na področja turističnega trženja: športni ribolov, ribogojništvo,

kulinariko (gostinjstvo), spodbujanje lokalne

pridelave surovin, prepoznavanje turistične destinacije,

ozaveščanje o ohranjanju narave.

Pravljica o ribšteti

Eden izmed zadanih ciljev je bil, da “pravljično” sporočimo,

kako je prišel recept za ribšteto do nas. Zgodbo

smo povezali s pravljico Jezernikova vrša in tako je nastala

naša zgodba.

V Bohinjskem jezeru živi povodni mož Jezernik, ki

pazi ribe. Ribič Bohinc je večkrat poskušal narediti ribjo

pašteto. Ker z njo ni bil zadovoljen, jo je vrgel v jezero.

Jezernik pa je izkoristil priložnost in ji dodal svoje prav

posebne ribe. Pašteto je podtaknil v ribičevo vršo, da

bi mu dokazal, da so ribe v jezeru zdrave in okusne, le

da ribič ni sposoben kuhar. Bohinc je pašteto preizkusil.

Bil je čisto osupel nad okusom. Jezerniku je obljubil, da

ne bo več lovil njegovih rib z vršo, če mu zaupa svoj

recept za pašteto. Ribič je še popravil izgled paštete

Ribšteta

Ribšteta (za cca. 5–6 oseb)

• 170 g postrvjega dimljenega fileja

• 100 g bohinjskega masla

• olivno olje (0,1 dl)

• olupljen strok česna/2 žlici kremnega sira

Hrustljavčki

• 150 g pšenične moke

• 150 g moke iz trdinke

• ½ kocke kvasa

• žlička soli

• čajna žlička sladkorja

• 1–1,5 dl tople vode

• 25 g masla

• po želji mešanica semen (nekaj žlic)

Avtorji Hana Debelak, Daša Gumzej, Klemen Korošec, France Dan Kranjc, Matija Polanc, Tito Škulj,

Matevž Tancar, Manca Cesar, Nika Rink, Jakob Čemažar, Jasna Cundrič, Tomaž Cvetek, Anaya Dabić, Neža Habjan,

Gaber Jurkovič, Sara Koren, Ela Markelj, Iza Klešnik, Ana Mikelj, Zoja Zdravković, Matej Kalita, Nuša Bernik,

Brina Markelj, Neža Zupan, Tia Prešeren, Jera Stanovnik

Mentorji Martina Mašić Sabalić, Anže Krek, Barbara Vevar, Nataša Stare, Eva Vavroš

Osnovna šola dr. Janeza Mencingerja

Savska cesta 10

4264 Bohinjska Bistrica

(04) 577 00 00

osbohinj@osbohinj.si

www.osbohinj.si



38

Zelenček

Zelenček je sladica, ki bo na meniju v novi gostilni Zelenci. Skreirali smo jo učenci turističnega

podmladka OŠ Josipa Vandota Kranjska Gora s pomočjo kuharskega mojstra Jerneja Raca. Želeli

smo pripraviti moderno sladico iz tradicionalnih sestavin našega lokalnega okolja. S sladico smo želeli

pričarati zeleni raj, kar naši Zelenci prav gotovo so. Tako je zelenček sladica, ki jo

sestavlja krema iz skute in sladke smetane, domači piškot in suha sliva, zeleni

preliv iz pehtranovega čaja ter zelena čipka. Sladica je zloženka treh tipičnih

posladkov v preteklosti – domačih piškotov, pehtranove potice in suhega sadja.

Ne glede na to, ali prisegate na tradicionalne jedi naših babic ali mojstrovine

sodobne kuhinje, boste nad zelenčkom navdušeni.

Najprej maslo,

stopimo ga prav krasno.

Umešamo še jajca in mal' sladkorja,

da sladica bo še bolja.

Dodamo nekaj skute, sladke smetane in želatine

ter zmešamo do kreme fine.

Vlijemo v silikonske lončke,

da dobimo pol balončke.

V kremo damo še suho slivo,

to okus bo spremenilo.

Še s piškotom jo pokrijemo

in v zamrzovalnik skrijemo.

Za preliv skuhamo pehtranov čaj,

ki pričaral bo naš zgornjesavski raj.

Dodamo vrečko svetlega preliva in sladkorja,

skrivna sestavina je dobra volja.

Na koncu še čipka za okras

in zelenček je pripravljen za vas.

Zelenček

Za 6 sladic (en silikonski pekač) potrebujemo:

Krema

• 1 jajce

• 40 g masla

• 70 g sladkorja

• 4 g vanilin sladkorja

• 1,5 lista želatine

• 0,2 l stepene sladke smetane

• 70 g skute

Nadev

• 6 domačih piškotov

• 6 suhih sliv

Preliv

• 0,25 l vode

• 3 žličke pehtrana

• nekaj kapljic zelene jedilne barve za živila

• 1 vrečka svetlega preliva za torte

• 2 žlici sladkorja

Čipka

• 0,1 l vode

• nekaj kapljic zelene jedilne barve za živila

• 25 g olivnega olja

• 1 žlica pšenične moke

Silikonski pekač: 6 oblik premera 70 mm, globine 35

mm, volumen oblike 80 ml.

Postopek

Krema: v kozici nad soparo stopimo maslo. Dodamo

sladkor in vanilin sladkor ter jajce. Nad soparo stepamo

do vročega. Nato dodamo ožeto želatino in dobro premešamo.

Počakamo, da se malo ohladi. Nato dodamo

pretlačeno skuto in stepeno sladko smetano.

S kremo napolnimo približno 1/3 vsakega silikonskega

modelčka. Nato v vsak modelček dodamo na koščke

narezano suho slivo, malo kreme ter cel piškot. Na

koncu dodamo preostalo kremo.

Silikonski pekač s kremo in nadevom damo v zamrzovalnik,

da se krema strdi. Tako gre potem sladica z

lahkoto iz pekača.

Preliv: iz vode in pehtrana skuhamo čaj. Dodamo nekaj

kapljic zelene jedilne barve za živila, da dobimo željeno

zeleno barvo. Čaj ohladimo.

Vrečko svetlega preliva za torte zmešamo z dvema

žlicama sladkorja. Ob nenehnem mešanju postopoma

dodajamo ohlajen čaj in segrevamo do vretja. Nato

pustimo, da se nekaj minut ohlaja. Ko tekočina začne

želirati, jo prelijemo po sladici. Do serviranja sladico hranimo

na hladnem.

Čipka: v skledi gladko razmešamo vodo, olivno olje in

pšenično moko. Testo naj malo počiva, potem pa ga

spečemo na ponvi, podobno kot palačinko. Pečemo

samo na eni strani. Ko se naredi lepa čipka, jo odstranimo

iz ponve in položimo na papirnato brisačko.

Zelenci

Zelenci so 54 ha veliko mokrišče pri Podkorenu, poznano

kot izvir naše najdaljše reke Save Dolinke. Pot

po naravnem rezervatu Zelenci se prične na parkirišču

ob cesti Podkoren – Rateče, torej ravno ob novi gostilni

Zelenci. Ob poti po naravnem rezervatu Zelenci lahko

opazujete sledove poledenitve, izvire v jezerskih usedlinah,

vodne izvirke in začetek oblikovanja rečne struge

ter pestrost živalstva in rastlinstva na zelo majhnem

območju. Njihova pomembnost je v pričevanju o dogajanju

v geološki preteklosti. Tu se pojavljajo številne

redke in ogrožene rastlinske in živalske vrste. Dolžina

poti je 1 km, približen čas poti in ogleda pa pol ure. Za

obisk so primerni vsi letni časi.

Kuharski mojster Jernej Rac

Že več kot desetletje se Jernej Rac, doma iz Rateč, vrti

za štedilniki različnih hotelov in restavracij v Zgornjesavski

dolini. Rad se udeležuje tekmovanj, na katerih dosega

odlične rezultate. Zmagal je na kranjskogorskem mednarodnem

kulinaričnem festivalu, pa tudi na kuharskem tekmovanju

v Makarski, kjer je zmagal v najbolj zahtevni kategoriji

kuhanje trihodnega menija. Sodeloval je tudi pri

pripravi Rateške južne, ki smo jo tudi sami poizkusili in bili

nad njo navdušeni. Še posebej nad sladico, ki smo jo tudi

sami večkrat pripravili in promovirali, tudi na 34. festivalu

Turizmu pomaga lastna glava.

Avtorji Zala Adlešič, Jan Arih, Eva Črv, Maruša Gosar, Zala Gregori Okulić, Lovro Grilc, Meta Grilc, Ožbej Grilc,

Lara Hojnik, Martin Hrovat, Lana Ruby Karničar, Alja Kosić, Minca Mlinar, Aida Alina Triplat

Mentorici Petra Berčič, Helena Smolej

Osnovna šola Josipa Vandota

Koroška ulica 12

4280 Kranjska Gora

(04) 58 84 850

osjvkg.tajnistvo@siol.net

www.osjv-kranjskagora.si



40

Ooo, ti moja Goričanka

Letošnji cilj je bil oblikovati tipično goriško jed iz lokalnih sestavin, ki bo dvignila prepoznavnost

goriške kulinarike in obiskovalca spominjala na posebne okuse in prijetna doživetja ter na naravno

in kulturno dediščino Nove Gorice.

K sodelovanju smo povabili kuharskega mojstra in idejnega vodjo projekta Glokal Gourmet

družbe Hit Matjaža Šinigoja. Izbrali smo njegov recept »Ooo, ti moja Goričanka«, ki vsebuje ohrovtovo

juho z vložkom rižote z ječmenom. Juhi smo dodali svoje hranilne jušne vložke raviolov s polentnim

ali bučnim nadevom.

Zakaj smo se odločili za »vrzote« kot ohrovtu rečemo na goriškem?

• Zato, ker glava »vrzote« spominja na popek vrtnice, ki je simbol našega mladega mesta,

• zato, ker so »vrzote« pridelovali in vzgajali in jih še vzgajajo prebivalci na poljih v okolici našega

mesta že pred nastankom Nove Gorice. Prebivalcem sosednjega naselja Vrtojba še danes pravijo

»vrzotarji«,

• zato, ker ima vrzota poseben okus in zdravilen učinek:

vsebuje vitamin C, A, K minerale: kalij, mangan, magneziji,

ima nizek glikemični indeks - ne redi in znižuje

možnost srčno - žilnih obolenj.

Ohrovtova kremna juha

Sestavine za 4 osebe:

• 350 g ohrovta (»vrzote«)

• 80 g šalotka

• olivno olje

• lovor, rožmarin in timijan

• 100 g krompirja

Postopek: šalotko drobno sesekljamo, prepražimo na

olivnem olju, dodamo na kocke narezan krompir, pražimo

in dolijemo vodo po potrebi. Dodamo zelišča, ki

jih zvežemo z vrvico, ker jih bomo kasneje odstranili.

Ko se krompir na pol skuha, dodamo narezan ohrovt.

Ohrovt ne sme preveč vreti, ker sicer izgubi zeleno

barvo. Solimo in popramo. Sestavine zmiksamo v gladko

zmes in med miksanjem dodajamo kapljice olivnega

olja ali maslo.

Testo za raviole:

• 300 g pšenične ostre moke

• 200 g ajdove ali pirine moke

• 50 g pšenične gladke moke

• 2 jajci

• 6 rumenjakov

• belo vino

Postopek: v skledi zmešamo različne vrste moke,

stresemo na pult in v sredino dodamo jajca in rumenjake.

Z vilicami mešamo jajca in počasi vmešavamo

moko, solimo in dodajamo belo vino po potrebi. Testo

mora biti čvrsto in pol ure počivati v hladilniku. Nato ga

razvaljamo na tanko in z modelom za krofe izrežemo

kroge.

Na kroge testa položimo poljuben nadev, rob polovice

kroga namažemo z vodo, krog testa prepognemo

in pritisnemo, da se tesno prilegata, raviol sedaj še

enkrat prepognemo, da se konca združita in stisnemo.

Raviol je narejen. Kuhamo jih v slani vodi ob zmernem

vretju približno kot kuhamo testenine. Sotiramo jih

v maslu.

Bučni nadev za raviole:

• 300 g buče

• 20 g šalotke

• 1 strok česna

• 40 g masla

• 50 g parmezana

• piškoti z mandlji

• pomarančna marmelada

• muškatni orešek, vejica timijana

• sol, poper

Postopek: šalotko in česen fino sesekljamo, bučo

narežemo na kocke in vse skupaj prepražimo na maslu.

Dodamo začimbe, zdrobljene piškote, marmelado in

parmezan. Zmes dobro premešamo.

Chef Matjaž Šinigoj

Zakaj smo se odločili za povabilo in pomoč »chefa«

Matjaža Šinigoja?

Odlikujejo ga številne izkušnje, je velik poznavalec

Goriške in širšega primorskega prostora, raziskuje tradicionalna

kuharska izročila in jih razvija z novimi kombinacijami

in kuharskimi tehnikami. Znanje uspešno deli

z mladimi v osnovnih in srednjih šolah in institucijah za

poklicno usposabljanje. Je idejni vodja projekta Glokal

Gourmet družbe HIT Nova Gorica, ki povezuje lokalne

okuse.

Ima enako željo kot mi, da z uporabo lokalno pridelanih

sestavin v trajnostno naravnani kuhinji oblikuje recepte

za jedi goriške prihodnosti.

Avtorji

Niki Štor Ličar, Lucija Agrež, Neža Škibin, Lara Jakopič, Ema Modrijan, Maja Mamič, Alina Rigler,

Liam Peric Pšeničnik, Denis Semič Simsič

Mentorica

Laura Ozebek

Osnovna šola Milojke Štrukelj Nova Gorica

Delpinova 7

5000 Nova Gorica

(05) 335 81 00

o-ms.ng@guest.arnes.si

www.osms.si



42

Zrno do zrna …

vipavska pogača

S kulinaričnim doživetjem Zrno do zrna … vipavska pogača želimo dodatno promovirati Zgornjo

Vipavsko dolino in skrbeti za ohranjanje ljudskega izročila o kulinaričnih posebnostih Ajdovščine z

okolico.

Program je zasnovan kot izviren enodnevni izlet. Primeren je za skoraj vse

ciljne skupine, od mlajših do tistih malo starejših, od domačinov do obiskovalcev

iz drugih koncev Slovenije ali celo iz tujine. Vanj je vključeno kolesarjenje

po idiličnih stezicah v okolici Ajdovščine s postanki na več skrbno izbranih lokacijah.

Udeležbo na turističnem programu še posebej priporočamo vsem tistim,

ki imajo radi naravo, kolesarjenje, zanimive aktivnosti, zgodovino, okusno

domačo hrano in pijačo ter seveda druženje in zabavo.

Udeleženci programa v pristnem okolju spoznajo nekdaj siromašno, danes že skoraj pozabljeno

koruzno jed vipavsko pogačo. Degustirajo pa tudi druge jedi, ki so jih v preteklosti jedli

naši predniki na način »od njive pa vse do krožnika«. Spoznavajo razvoj jedi skozi pretekla obdobja

ter z njo povezane okuse, tiste skoraj že pozabljene, kot tudi okuse današnjega, modernega časa.

V atraktivno turistično doživetje so vključene pristne vipavske lokacije in lokalni pomočniki, kmetje,

mlinarji, peki, kuharski mojstri.

Program se lahko izpelje v vseh letnih časih. Zaradi zgodnje vegetacije avtohtone sorte vipavske

koruze (»guštence«) pa je obisk najprimernejši med majem in avgustom. Na željo obiskovalcev

se program lahko tudi prilagodi (dolžina programa, obisk le določenih točk aktualnih postaj …).

Program

8.00–8.30 Sprejem obiskovalcev in izposoja koles

8.30–8.45 Ogled ruševin starega Jochmannovega mlina

v Ajdovščini

8.45–9.00 Kolesarjenje do/po Ajdovskem polju

9.00–10.00 Ogled koruznih polj in spoznavanje pridelave

koruze

10.00–11.15 Kolesarjenje do Novakovega mlina v Dolenjah

pri Ajdovščini

11.15–12.15 Ogled Novakovega mlina in spoznavanje pripomočkov

ter postopkov mletja

12.15–13.00 Kosilo (koruzna polenta)

13.00–13.30 Kolesarjenje do Planine pri Ajdovščini

13.30–16.30 Obisk kmetije Pipan (peka vipavske pogače,

ličkanje koruze in okušanje pogač ter degustacija

ostalih pekovskih izdelkov). Vmes poteka

tudi delavnica za izdelavo spominka (izdelki iz

ličja, pisanje receptov)

16.30–17.00 Kolesarjenje do Zemona

17.00–18.30 Obisk Gostilne pri Lojzetu (pokušina koruzne

potice)

18.30–19.00 Kolesarjenje do Ajdovščine

19.00–19.30 Obisk podjetja Mlinotest

19.30–20.00 Obisk Doživljajskega centra pekarstva in mlinarstva

(seznanitev z zgodovino peke kruha

na Vipavskem)

20.00–20.30 Odhod domov

zdrob za polento pa preveč na grobo. Koruzno zrnje,

mleto na zdrob, je podobno ostri moki.

Postopek: koruzni zdrob oparimo z vrelim mlekom

(lahko tudi smetano), v katerega smo dali maslo.

Zdrob se napije mleka. Paziti je treba, da je mleko zelo

vroče in da se zdrob dobro opari. V posebno posodo

damo vzhajati kvas – kvas pomokamo z žlico moke,

na vrh damo malo sladkorja in malo mlačnega mleka.

Pustimo, da začne vzhajati. V drugo posodo zmešamo

oparjen koruzni zdrob, pšenični zdrob in sol. Ko

kvas začne vzhajati, ga dodamo oparjenemu koruznemu

in belemu zdrobu. Vse skupaj zalijemo z mlekom,

končna zmes mora biti tekoča (malo manj kot biskvit),

tako da bo lepo stekla v pekač. Zmes ne sme biti trda

ali pretrdo zmešana. Preden damo v pekač, mora zmes

vzhajati. Potem še enkrat pregnetemo, zlijemo v pekač,

ki ga lahko premažemo z maslom in posujemo z

moko. Zmes še enkrat vzhaja v pekaču. Preden damo

v pečico, lahko pomažemo z jajci (včasih niso pomazali,

saj jajc niso imeli v izobilju). Pekač naj bo podolgovat

in ozek, da se bo pogača lepo spekla. Pečemo pol

ure v krušni peči (lahko tudi malo več) ali v “špargetu”

pri temperature okoli 180 °C. Na vrhu mora nastati hrustljava

skorjica.

Vipavska pogača

Recept je povedala Marjetka Terbižan iz Ajdovščine.

Pogačo je pekla njena mama. Vedno so jo spekli za

prvi november, ko se je na domu zbrala cela družina.

Zaužili so jo po obisku pokopališča, Marjetka to tradicijo

nadaljuje še danes.

Sestavine:

• 70 dag (oz. 5 lončkov) koruznega zdroba najbolje iz

guštence

• 30 dag (oz. 2 lončka) pšeničnega zdroba*

• ¾ l mleka

• ½ dl vode, ½ jušne žlice sladkorja (za kvasovec)

• ¾ kocke kvasa (oziroma vinske droži)

• 10–15 dag domačega masla (ali 1 dl olja)

• ½ jušne žlice soli

• 25 dag suhih sliv ali drugih dodatkov

• pšenična moka po občutku

* Opomba za zdrob: koruzno zrnje mora biti mleto

na zdrob, tako meljejo samo v mlinu. Koruzna moka,

kupljena v trgovini, je preveč na drobno mleta, koruzni

Chef Tomaž Kavčič

Tomaž Kavčič iz gostilne Pri Lojzetu je eden najbolj

znanih kuharskih chefov v Sloveniji. Gostilna Pri

Lojzetu, ki se nahaja na dvorcu Zemono pri Vipavi, je

med šestimi restavracijami, ki so v preteklem letu prejele

Michelinovo zvezdico.

Jedi na dvorcu Zemono vedno navdušijo. Vsaka

nova kolekcija jedi, vsaka nova inovacija ima svoj smisel,

svoj zato, da pričara nasmeh, izvabi zadovoljstvo,

ustvari užitek degustatorju jedi.

Avtorji

Ela Greif, Nac Hrovatin, Kaja Krečič, Nika Marc, Špela Terčelj, Ema Bajec,

Maja Brilj, Katja Peršič, Iza Hladnik Suša

Mentorja

Martin Štinjek, Petra Ušaj

Osnovna šola Šturje Ajdovščina

Bevkova ulica 22

5270 Ajdovščina

(05) 365 38 00

info@os-sturje.si

www.os-sturje.si



44

Gurmanska podeželska

doživetja

Pomurje kot regija zelenih rodovitnih nižin ter vinorodnih gričevij še vedno velja za najbolj kmetijsko

območje v Sloveniji. Poleg delovnega naroda pa smo Prekmurci znani tudi po svoji gostoljubnosti,

saj obiskovalcem vedno ponudimo božanske pogostitve s sodobnim pridihom,

zaradi katerih se v naše kraje zagotovo še raje vračajo.

Celotno dogajanje smo prenesli na podeželje, saj je kulinarični dopust na

kmetiji lahko danes veliko bolj raznolik kot kadarkoli prej. To se v vseh letnih

časih odraža tako v dejavnostih, kakor tudi v obilju narave. Podeželje je prava

izbira za tiste, ki jih privlači čarobnost ter hkrati tudi skrivnostnost podeželskega

upočasnjenega življenja, podkrepljenega s kulinaričnim razvajanjem.

Celotno ponudbo smo povezali z logotipom in preprostim sloganom, ki se glasi

»Kulinarično razvajanje z jabolkom ljubezni«. Logotip je sestavljen iz elementov, ki so del

turistične ponudbe. Privablja ljudi od blizu in daleč z željo po druženju in prijateljstvu. Jabolko, ki s

svojo nesimetrično obliko zajema spekter toplih barv, nas nagovarja in vabi v prekmursko podeželje.

Z odprtimi rokami sprejema vsakega, ki si želi spoznati rumena žitna polja in kulinarične dobrote

naših krajev. Rdeča barva ponazarja razvito sadjarstvo, v katerem zasledimo tudi stare sorte jabolk,

ki kljubujejo novim trendom pridelave. Ni naključje, da je prav jabolko na grbu Občine Puconci in je

tudi rdeča nit naše naloge.

Če želite doživeti podeželje skozi vsa čutila – voh, vid, sluh, tip in seveda največ skozi okušanje,

je tridnevni turistični proizvod Gurmanska podeželska doživetja, ravno pravšnja izbira za vas.

Letni čas obiska se bo odražal na vaših krožnikih, na katere se bo naložila hrana neposredno z vrta,

hleva, kurnika ali njive. Na pomoč pri pripravi jedilnika

pa lahko priskočijo tudi izkušene gospodinje na kmetiji,

ki vam bodo omogočile izkustveno učenje in z veseljem

prikazale pripravo tradicionalnih jedi. Pričetek podeželske

dogodivščine boste pričeli z Micko, s katero se

boste podali na pot spoznavanja in opravljanja kmečkih

opravil. Tekom dneva se boste kulinarično razvajali s

tradicionalnimi lokalnimi dobrotami ter se tudi sami preizkusili

v sestavljanju jedilnikov. Večerno druženje boste

nadaljevali ob ognju s spoznavanjem tradicionalnih plesov

ter prenočili na senu, ki pričara vonj posušenih travniških

rož. Naslednji dan smo za vas pripravili rekreativno

in kulinarično raziskovanje po občini Puconci, kjer si

boste lahko s kolesi, peš ali pa kar z vožnjo s traktorjem

in vozom ogledali naravne in kulturne znamenitosti. Na

posameznih postojankah vas bodo s svojimi dobrotami

razvajali lokalni ponudniki.

Tretji dan se boste prebudili v osrčju vinograda, v

glamping hišicah, iz katerih se razprostirajo čudoviti

razgledi nad okoliške vinograde. Po vinogradniškem

zajtrku si boste nadeli pütre in se odpravili na tradicionalno

prekmursko trgatev. Po uspešno opravljenem

delu boste celotno dogajanje zaključili na jabolčni fešti,

kjer vas bo razvajala Urška Fartelj s svojo Posolanko v

kozarcu.

Urška Fartelj

Urška Fartelj je Prekmurka, ki svoje kuharske domislice

že več let snema in objavlja na priljubljenem kulinaričnem

blogu 220 stopinj poševno. Pogosto se v svojih

receptih naslanja na lokalne sestavine ter na pripravo

tradicionalnih jedi na sodoben način. Izdala je tudi kuharski

knjigi 220 stopinj poševno ter 220 stopinj poševno:

preprosto in sveže vse leto, ki sta bili v letu

2020 med najbolj prodajanimi knjigami v Sloveniji.

Posolanka v kozarcu

Gre za pogačo, pri kateri kvašeno testo objema nadev

iz skute. Po vrhu posolanko v Prekmurju premažemo

s plastjo orehov ali naribanimi jabolki, včasih samo s

sladkano kislo smetano, in vse skupaj zapečemo.

In ker posolanka žal še ni registrirana, sem si dovolila

pripraviti njeno različico v kozarcu. Namesto kvašenega

testa so tukaj zdrobljeni mašinski keksi, skutin nadev,

jabolka in orehi. Posolanko v kozarcu sem »okitila«

s sušenimi jabolčnimi olupki, ker se mi jih je zdelo škoda

zavreči, saj vsebujejo veliko vlaknin, vitaminov in

mineralov.

Sestavine za 5–6 kozarcev:

• 500 g skute

• 500 g mašinskih piškotov

• 2 polni žlici kisle smetane

• 4–5 polnih žlic medu

• 3 žlice rjavega sladkorja

• 2 jabolki

• orehi

• limona

• 1/2 žličke cimeta

• strok vanilije (ali vanilijev sladkor)

Najprej pripravimo jabolka. Jabolka olupimo zelo na

tanko. Debelejša bo lupina, dlje časa se bo namreč sušila.

Lupine jabolk damo v mrežast pekač ter jih damo

sušiti v pečico na 85 stopinj za približno 2 uri na programu

ventilacija.

Jabolka narežemo na kockice, jim dodamo rjavi sladkor,

cimet, sok 1/2 limone in kuhamo na srednjem nizkem

ognju, nekje 5–10 minut, dokler jabolka ne pustijo

soka in sladkor ne začne karamelizirati. pazimo,

da jabolka ne razpadejo, ampak morajo spustiti sok.

Ohladimo.

Za kremo zmešamo skuto, smetano, med, semena

vanilije, limonino lupinico ter preostalo polovico soka

limone.

Mašinske kekse grobo zdrobimo. V vsak kozarček

damo nekje 2 žlici zdrobljenih keksov, sledi plast kreme

iz skute, plast karameliziranih jabolk, zdrobljeni orehi in

posušeni jabolčni olupki.

Čas priprave: 30 minut

(s sušenjem olupkov do 2 uri).

Avtorice

Živa Čerpnjak, Zala Gjergjek, Inja Kuzma, Lana Maučec, Lena Nemec, Julija Recek, Lia Špilak, Maruša Žekš

Mentorice

Monika Vidmar, Mateja Žökš, Janja Adanič Vratarič

Osnovna šola Puconci

Puconci 178

9201 Puconci

(02) 545 96 00

ospuconci@ospuconci.si

www.ospuconci.si



46

Güjžina pod senikom

V večletnem odkrivanju turističnih potencialov domače pokrajine smo že iskali zanimive zgodbe,

kolesarske poti, spoznavali bogato kulturno dediščino naših babic, iskali možnosti zelenega turizma

ter se preizkusili v organizaciji tabora in prireditve.

Letos smo se odločili, da znanja in pridobljene izkušnje uporabimo ter se podamo

na odkrivanje kulinaričnih zakladov domače pokrajine. Le ta nam je postala

»chef« in pri oblikovanju turističnega produkta smo izhajali prav iz nje. V sodelovanju

z gospo Alenko Čede, ki skupaj z možem vodi Posestvo Mala Rosa,

je nastal tradicionalni kulinarični obrok Güjžina pod senikom. V njem odsevata

preteklost in bogata kulinarična tradicija Goričkega.

Turisti, ki bi se potepali po Goričkem, bi se tako na svoji poti okrepčali v obliki

malice oz. güjžine, kot jo poimenujejo na Goričkem. Kulinarično potovanje in razvajanje

brbončic bi se odvijalo pod okriljem lepega, prijaznega, domačega ambienta, pod starim

senikom na posestvu Mala Rosa. Gost bi se tu udobno namestil, se spočil, se pustil kulinarično

razvajati in od tod bi imel prekrasen pogled na okoliške goričke griče.

Navdih za güjžino so nam bile recepture naših babic. Recepturam smo dodali nekaj novega ter

se odločili, da jo ponudimo v sodobnejši obliki. Tradicionalnemu obroku smo dodali tudi zgodbo,

katere rdeča nit je preplet lokalnih sestavin z zdravilnimi in blagodejnimi učinki na telo in duha ter

treh barv. V jedeh se tako prepletajo rumena, ki predstavlja rumeno pšenično polje značilno za prekmursko

pokrajino, zelena, ki ponazarja čarobnost in razigranost, z gozdom obdarjenega Goričkega

in oranžna, ki pooseblja toplo prekmursko dušo.

Güjžina bi se predstavila in ponudila gostom v obliki degustacijskega dogodka pod senikom.

Gostje bi v treh hodih odkrivali skrivnosti lokalnega kulinaričnega obroka. Goste bi tako ob prihodu

pričakal topli ali hladni sadno – zeliščni napitek iz zelišč in sadja, pridelanega na posestvu, ki pa

bi bil gostom na voljo ves čas »güjžine«. Nato bi gostom postregli sveži bučni kruh z namazom z

bučnimi semeni ter jogurt z makom, orehi in pečenimi jabolki z medom. V drugem hodu bi sledila

zelenjavna pita s krhkim makovim testom na solatni

posteljici ter zeliščnim prelivom in sesekljanimi bučnimi

semeni. V tretjem bi gostje pokušali domače mavrične

makove rezance ter se posladkali z zapečenimi palačinkami

z makom. Čisto za konec pa bi goste razvajali

z makovo potico.

Veseli smo, da nam je uspelo predstaviti našo

Güjžino pod senikom v obliki dogodka, ki je potekal

v sklopu Programa sodelovanja Interreg V–A

Slovenija–Madžarska.

Jogurt z makom, pečenimi jabolki in orehi

Makov nadev:

• 80 g mletega maka

• 10 g vanilin sladkorja

• 25 g sladkorja v prahu

• 50 ml sladke smetane

Orehov nadev:

• 120 g mletih orehov

• 10 g vanilin sladkorja

• 40 g sladkorja v prahu

• 50 ml sladke smetane

Jabolčni nadev:

• 4–5 velikih jabolk

• 1 žlica masla

• 1 čajna žlička cimeta

• 1 žlica medu

Postopek: mak in sladkor dobro zmešamo. Smetano

dobro pogrejemo, da je vroča in jo prilijemo k maku in

sladkorju. Vse dobro zmešamo. Pri orehovem nadevu

ponovimo postopek kot pri makovem nadevu. Jabolka

operemo, odstranimo muho in koščice ter zrežemo

skupaj z lupino na koščke. Maslo damo v ponvico, stopimo

in dodamo jabolka in cimet. Podušimo.

Sedaj nam ostane samo še to, da vse sestavine lično

zložimo v kozarčke. Najprej damo plast jabolčnega

nadeva, kateremu po vrhu dodamo malo medu,

nato damo plast makovega nadeva, sledi orehov nadev

in na koncu dodamo še kremast jogurt. Ohladimo

in ponudimo.

Zelenjavna pita s krhkim makovim testom

Krhko testo:

• 175 g moke

• 30 g mletega maka

• ščepec soli

• 110 g hladnega masla

• 1 rumenjak

• malo kisle smetane

Nadev:

• 3 jajca

• 300 ml smetane

• ščepec soli in popra

• 150 g naribanega mladega sira

• 25 g sveže skute

Postopek: naredimo krhko testo, ki naj pol ure počiva v

hladilniku. Pekač za pito namastimo z maslom, razvaljamo

testo v krog in ga položimo v pekač. Testo prebodemo

na več mestih. Pokrijemo ga s peki papirjem, na

katerega stresemo fižolova zrna za obtežitev in pečemo

15 minut na 180 °C. Zelenjavna pita je pripravljena

iz bučk, ki jih rahlo popražimo na čebuli, dodamo česen,

peteršilj, zeleno, malo luštreka in posolimo. Prepražene

bučke damo na pol pečeno krhko testo. Nato pripravimo

še nadev. Vse dobro zmešamo, polijemo čez zelenjavo

ter pečemo na 180 °C še približno 30 minut, da

na vrhu preliva dobimo zlato zapečeno barvo. Kos slane

pite postrežemo z domačo sezonsko solato.

Avtorice

Iva Gorenji, Nina Bedič, Pia Lepoša, Lea Gorza, Kiara Šeruga, Aneja Bedič

Mentorici

Urška Marčič, Bojana Keršič Ružič

Osnovna šola Gornji Petrovci

Gornji Petrovci 2

9203 Petrovci

(02) 556 90 20

o-gpetovci@guest.arnes.si

www.os-gpetrovci.si



48

Joušof želod

V projektni turistični nalogi Natečaj za küharaj – Joušof želod predstavljamo natečaj, ki smo ga

načrtovali in izvedli z namenom, da sebi in drugim vsaj malo posladkamo življenje. Da približamo

čokoladni praline Joušof želod učencem naše šole, posredno tudi njihovim staršem in vsem vam.

Vedno smo se ob načrtovanju spraševali in določali število ljudi, ki jih bo naš turistični

produkt dosegel. Tokrat smo o tem še posebej premlevali. Kako se »dotakniti«

množice ljudi in biti hkrati dovolj daleč? Priznamo, da smo bili nekoliko zadržani

in negotovi.

Natečaj za küharaj – Joušof želod se nam zdi danes res nekaj posebnega.

Naše praline smo najprej približali učencem, ki so se prijavili na natečaj. Z domiselnimi

idejami so mladi mojstri ustvarili vsak svojo kulinarično pustolovščino,

ki je nehote »okužila« tudi družinske člane. Z veliko mero ustvarjalnosti je vsak od

kandidatov ustvaril svoj joušof želod, posnel svoj video in tako postal Joušof želod master

chef.

Z zavedanjem, da je lokalno pristno, da je domače najboljše, smo malim in velikim omogočili,

da so se vsaj za nekaj časa potopili v pravljično ustvarjalnost. Bilo je preprosto, a hkrati popolno in

sladko. Želeli smo, da naši kandidati pokažejo svoje kulinarične sposobnosti, da se potopijo v svet

domišljije in Joušof želod pripravijo na svojstven način. Seveda pa tega ne zadržijo zase, ampak

delijo s širšo javnostjo skozi videoposnetke.

Od Palčka Polanskoga do Joušovoga

želoda

Palček Polanski je energija, ki skrbi za zdravje ljudi

in narave. Seveda skrbi tudi za prekmurski jezik, da ne

bi izumrl. Rad ima drevesa, njegovo najbolj priljubljeno

drevo pa je jelša – jousa po prekmursko. Če se sprehajaš

pod jelševimi krošnjami, lahko najdeš njen plod.

Podmladkarji ga imenujemo joušov želod.

Da je energija Palčka Polanskoga prisotna, dokazujejo

tudi premiki v razvoju turizma v naši občini. Prav v

okolici Polanskoga loščeka se je začel razvijati zeleni turizem,

kjer imajo naše ideje izvor.

Joušof želod na jelši v parku

Kot zmeraj, ideje nismo mogli izpeljati sami.

Predstavljamo vam dva odlična lokalna ponudnika.

Zakaj? Ker pri svoji dejavnosti upoštevata dejavnike,

ki smo si jih tudi sami zastavili: sonaravni razvoj, lokalno

in domače. Sledila je predstavitev ideje in dogovor

o sodelovanju treh P-jev. Zanimiva je ta P-zgodba s

Palčkom Polanskim na čelu.

Naš praline Joušof želod ponujamo ljudem, ki se

skozi prefinjen okus, obliko in strukturo, povežejo z

naravo našega kraja. Tako je tudi naš natečaj prijazen

do ljudi in narave.

Ni naključje, da je ravno na gregorjevo potekala podelitev

nagrad in priznanj vsem master chefom, ki so

sodelovali v natečaju. Učenci so v parku Dežela štorkelj

iskali ptičje presenečenje in našli čisto prave praline

– Joušof želod, ki so nam ga izdelali v čokoladnici

Passero.

Za nagrado so prejeli še predpasnik z logotipom

From palček Polanski, obrazno masko FPP in naziv

Joušof želod master chef.

Pesem Joušof želod song je postala tako popularna,

da si jo že vsak prepeva. Na mesto tradicionalnega

QR koda in facebook stran Podmaldkarji Velika Polana

kolesarjenja Po poti Palčka Polanskoga, smo v Zelenem

tednu izvedli virtualni dogodek. Na FB strani

Podmladkarji Velika Polana najdete povezavo, podajte

se po poti Palčka Polanskoga in si na koncu privoščite

naše praline, Joušof želod.

S svojim obiskom nas je presenetil župan občine

Damijan Jaklin in seveda smo mu poleg predpasnika

ponudili naše praline. To je bil ključen trenutek, ko

je naš Joušof želod postal protokolarno darilo Občine

Velika Polana.

Veliko nam pomeni v letu 2019 prejeto posebno

priznanje Turistične zveze Slovenije za inovativno kulinarično

idejo na natečaju za izvirne gastronomske in

kulinarične spominke.

»Najbouši keksi s Pomelaja, čisto prava čokolada

Passero in domača polanska marmelada … pa seveda

ščepec skrivnosti palčka Polanskoga. Tou je Joušof

želod.«

Res, da lahko jelšev storžek najdete pod vsakim jelševim

drevesom. Naš joušof želod pa je najboljši Joušof

želod, ki ga lahko pojeste.

Vabljeni k nam v Veliko Polano. Ne bo vam žal.

Avtorji

Vid Kavaš, Ana Iza Jaklin, Klara Pucko, Ajda Iza Ritlop, Lana Marija Kapun Hozjan, Eva Kavaš, Iva Jaklin, Živa Jaklin

Mentorici

Andreja Kavaš, Jasna Cigut

Osnovna šola Miška Kranjca Velika Polana

Velika Polana 215 b

9225 Velika Polana

(02) 573 58 40

o-mkvpolana.ms@guest.arnes.si

http://os-velikapolana.splet.arnes.si



Sodelujoče srednje šole

Šolski center za pošto, ekonomijo

in telekomunikacije Ljubljana Maša d.o.o. - catering

Strokovno izobraževalni center Ljubljana Ljubljanski makroni

Višja strokovna šola za kozmetiko

in velnes Ljubljana Velneški štruklji

Srednja šola Zagorje Iz babičine skrinje

Šolski center Ptuj, Ekonomska šola Ptuj Rimski lonec

Šolski center Ptuj,

Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo Ptujski grižljajček

Šolski center Slovenj Gradec,

Srednja šola Slovenj Gradec in Muta Pletenica Huga Wolfa

Šolski center Velenje,

Šola za storitvene dejavnosti S Piko in chefi odkrivamo gastronomsko dediščino

Šaleške doline

Šolski center Velenje, Višja strokovna šola Čutna kulinarična izkušnja z lesniko

Šolski center Kranj, Srednja ekonomska,

storitvena in gradbena šola Pisateljska pešpot in gorenjske gostilne

Biotehniški center Naklo, srednja šola To pa ni navadna klobasa, ampak je …

Srednja ekonomsko poslovna šola Koper Meringe ljubezni

Šolski center Srečka Kosovela Sežana,

Gimnazija in ekonomska šola Jabolčna penina odpira vrata

Šolski center Srečka Kosovela Sežana,

Gimnazija in ekonomska šola Koprska štorja

Šolski center Srečka Kosovela Sežana T-box

Ekonomska šola Novo mesto,

Višja strokovna šola Krškopoljc v objemu Posavske frankinje

Ekonomska šola Novo mesto,

Višja strokovna šola Potanc z raško č'bulo

ŠC Krško-Sevnica, Srednja šola Krško Večerja gospoda Kopuna

Ekonomska šola Murska Sobota Tour de Prekmurje - 40 kilometrov okusov

pokrajine ob Muri

Javna ustanova

Srednješkolski centar Petar Kočić Kuhinja moga kraja

Javna ustanova

Srednješkolski centar Petar Kočić Okrugla fantazija

Ugostiteljsko turistička škola Osijek Slavonski salenjaci - čarobni kolačići s tisuću listova

Ugostiteljska škola Opatija Presnac pusno tradicijsko jelo

Hotelijersko - turistička škola Opatija Chef Romeo - Torta od smokava i skute



52

Ptujski grižljajček

Kaj si predstavljate ob tej povedi? Nekaj majhnega? Dobrega? Sladkega? Domačega?

Zanimivega? Zdravega? Vse to in še več lahko doživite ob pokušini naših jedi in slaščic. Če se vam

zdi, da je do zdaj našteto že velik plus, naj vam razkrijemo še eno presenečenje. Vsa ta doživetja

so pri nas na palčkah. Naša prednost je ta, da prejmete veliko okusa in užitka na

majhni palčki, ki omogoča, da se roke ne dotikajo hrane in obratno, kar je v današnjih

časih še izredno pomembno. Naša sladica na palčki je ovita v simpatičen

in privlačen ovitek, nepogrešljivo embalažo, ki poskrbi, da sladica ostane

sveža, okusna, hrustljava in zaščitena pred zunanjimi dejavniki. Presenečenja

na palčki bodo izbrane ptujske jedi, sladke in manj sladke. Želimo namreč poskrbeti

tudi za tiste, ki so se sladkim razvadam odrekli. S produkti želimo predstaviti

Ptuj v luči kulinarike.

Zakaj ravno paličice? Naši izdelki se lahko predstavljajo na stojnicah, v kavarnah in drugje,

kjer je pomembno, da se gosti ne umažejo. Izdelali smo slaščice, ki omogočajo zabavno in hkrati

elegantno sladkanje. Prednost naših slaščic na paličicah je tudi manjša velikost, ki omogoča poskušanje

več različnih in zanimivih okusov.

Našo skupino kulinaričnih in nepozabnih izdelkov sestavljajo: znameniti pustni flancati vinski keksi,

pustni krof, ptujska gibanica …

Pustni krof na palčki

Zagotovo pa nismo pozabili na tradicionalno pustno pecivo, ki razveseljuje velika in mala usta.

Psst … Tradicijo lahko tudi prekršite in jih pripravite tudi katerikoli dan, ne le med pustom. Naša znamenita

sladica so ptujski krofi, ki jih ustvarjajo tudi v Ptujskih pekarnah Ptuj, s katerimi smo se povezali.

Krof Ptujskih pekarn je polnjen s posebno marmelado po skrivnem receptu. Mi smo marmelado

nadomestili z našo posebno kremo, ki jo imenujemo krema presenečenja.

Sestavine za približno 30 krofov:

• 1 kg pirine moke

• 1 dag soli

• 100 gramov kvasa

• 10 dag rjavega sladkorja

• 9 rumenjakov

• 12 dag olja (repično)

• 4,5 dl mlačnega mleka (sojino)

• 2 jušni žlici ruma

• 1 vaniljev sladkor

• 2 kapljici vaniljeve arome

Postopek: v skledi robotskega mešalnika zmešamo

moko in sol ter na sredini naredimo jamico.

V posodico nadrobimo kvas in mu dodamo tri žličke

sladkorja ter približno 0,5 dl mlačnega mleka. Sestavine

gladko razmešamo in zmes vlijemo v jamico. Po vrhu

potrosimo malo moke in pustimo stati nekaj časa, da

kvasec vzhaja.

Medtem v posodi kremasto umešamo navaden in

vaniljev sladkor ter rumenjake. Primešamo vaniljevo

aromo in olje, nato preostanek mlačnega mleka in na

koncu še rum.

Rumenjakovo zmes vlijemo v posodo z vzhajanim

kvascem. Z robotskim mešalnikom mešamo približno

15 minut, da dobimo gladko in mehko testo, ki ga ne

vzhajamo, ampak takoj narežemo na 70 gramov težke

kose, ki jih z rokami oblikujemo v kroglice. Kroglice

sproti polagamo na pomokan prt, in ko porabimo vse

testo, jih pokrijemo s prtom in pustimo, da vzhajajo

približno eno uro oziroma toliko časa, da se njihov volumen

podvoji.

V loncu segrejemo olje. Primerno je segreto, ko

se okoli lesenega ročaja, ki ga potopimo vanj, pojavijo

drobni mehurčki. Krofe v olje polagamo tako, da je

vzhajana stran obrnjena navzdol. Lonec pokrijemo s

pokrovko in krofe cvremo 3 do 4 minute, potem jih

obrnemo in v odkritem loncu cvremo še približno 3 minute.

Ocvrte krofe s penovko poberemo iz olja in jih

odložimo na krožnik, ki smo ga obložili s papirnatimi

brisačkami.

Še vroče krofe napolnimo z marmelado, na koncu

pa jih potrosimo še s sladkorjem v prahu.

Ptujska gibanica na palčki

Tradicionalna sladka pogača, ki jo obložimo s skuto,

najboljša pa je takoj po peki in se odlično ujema z

vrhunskimi ptujskimi belimi vini. Le kaj je to? Gibanica

seveda! Naša zadnja sladica je sodobna in moderna gibanica.

Ob njenem izdelovanju smo se zabavali in bili

ustvarjalni. Njena oblika je zagotovo drugačna, okus pa

je prepoznaven in očarljiv. Prepričani smo, da bi prepričala

vse sladokusce. Ponosni smo na njeno moderno

podobo.

Prilagamo še recept za pripravo gibanice »po naše«.

Sestavine za kvašeno testo:

• 500 g moke

• 30 g kvasa

• 10 g soli

• 1 žlica rjavega sladkorja

• 1–2 jajci

• 40 g masla

• 2,5 dcl mleka

Sestavine za nadev:

• 1 kg skute

• 2 dcl kisle smetane

• 2 jajci

• 150 g rjavega sladkorja

• cimet

Sestavini za preliv:

• 2 dcl kisle smetane

• 2 jajci

Postopek: Iz sestavin za kvašeno testo zgnetemo

srednje mehko testo in ga pustimo vzhajati. Vzhajanega

razvaljamo in ga položimo v pekač. Nadevamo ga s

skutnim nadevom, ki ga prelijemo s smetanovim prelivom

ter spečemo.

Avtorji

Katarina Mavrič, Teja Žumer, Nina Bogša, Janja Topolnjak, Metod Munda

Mentorica

Vesna Trančar

Šolski center Ptuj

Šola za ekonominjo, turizem in kmetijstvo

Volkmerjeva cesta 19, 2250 Ptuj

(02) 7871 700

www.scptuj.si



Čutna kulinarična izkušnja

z lesniko

54

Mozirje je staro naselje v Zgornji Savinski dolini in navdušuje obiskovalce s starim trškim jedrom

in okoliškimi naravnimi in kulturnimi biseri, med njimi krajinskim parkom Golte, živahno reko Savinjo

in parkom cvetja Mozirski gaj. Kulinarično ponudbo v kraju predstavljajo Restavracija

Lesnika, Restavracija Gaj, Gostilna Pri Peku, Gostilna Vid, Gostilna Ribič, z domačimi

jedmi pa postrežejo na turističnih kmetijah Lesjak in Korošec.

Gostinsko podjetje Lesnika v Mozirju je odprlo svoja vrata jeseni 2018.

Gostišče ima kavarno, restavracijo in vinoteko in nudi pester izbor jedi, ki temeljijo

na tradicionalni slovenski hrani. Menije prilagajajo letnim časom, saj dajejo

prednost svežim in sezonskim surovinam lokalnih kmetov. Gostišče se nahaja

v starem trškem jedru Mozirja v hiši iz začetka 19. stoletja, ki jo je sedanji

lastnik Luka Potočnik obnovil in začel pisati svojo zgodbo. V imenu »Lesnika« se skrivajo

kar tri zgodbe, ki smo jih povezali v čutno kulinarično izkušnjo. Prva zgodba je povezana z zdravjem

in govori, da je v hiši sedanje restavracije živel priljubljen podeželski zdravnik Roman Lesnika,

ki je požrtvovalno skrbel za zdravje sokrajanov. Zagotovo jim je – skladno s ponarodelim pregovorom

– velikokrat svetoval, da »jabolko na dan odžene zdravnika stran«. Druga zgodba pravi, da so

Potočnikovi za logotip gostišča izbrali jabolko lesniko, sadež avtohtone slovenske sorte divje jablane,

ki je še vedno prisotna v okoliških sadovnjakih. Tretja zgodba pa izhaja iz drevesa jablane in govori

o tem, da je les jablane tesno povezan z lesno obrtjo družine Potočnik, ki je v ambient restavracije

vključila veliko lesenih izdelkov.

»Čutna kulinarična izkušnja z lesniko«

Je gastronomsko-turistični produkt, ki nagovarja

zahtevnega gosta. Ta namreč pričakuje zasebnost

in doživetje pristnega lokalnega okolja s kakovostno

postrežbo. Kulinarična izkušnja je sestavljena iz ogleda

sadovnjaka z lokalnim pridelovalcem, selfness zvočne

sprostitve v okolju jablan, Lesnikinega menija, pripovedovanja

zgodb o jabolkih in spominka. Doživetje se

bo izvajalo za majhne skupine na lokaciji Restavracije

Lesnika v Mozirju in turistični kmetiji Lesjak v Šmihelu

nad Mozirjem.

Študenti Višje strokovne šole Šolskega centra

Velenje želimo s predlaganim produktom prispevati k

ohranjanju in promociji avtohtone sorte jabolk lesnika.

Visokodebelne travniške sadovnjake uvrščamo v slovensko

kulturno dediščino. So simbol podeželske samooskrbe.

Lesnika uspeva po vsej Sloveniji in ker je

bila včasih pogosto v sadovnjakih, jo starejši ljudje še

dobro poznajo. Jabolko lesnika vključujemo v vse jedi

našega menija. Sestavine menija so pridobljene pri lokalnih

dobaviteljih, s tem podpiramo trajnostni razvoj,

gostu pa ponudimo zapomnljivo kulinarično doživetje in

spoznavanje lokalne kulture preko hrane.

Potek kulinarične izkušnje z lesniko

Animator bo manjšo skupino gostov sprejel in pozdravil

v restavraciji Lesnika in jim predstavil zgodbo

POZDRAV IZ KUHINJE

JUHA

Bučna juha z lesnikino čežano

laktoza, jajca

TOPLA PREDJED

Pečena glazirana svinjska krača

na krompirjevem zosu

gluten

GLAVNA JED

Pečen polnjen piščanec z ješprenovo

rižoto

gluten, sulfit

SLADICA

Lesnikino sladko doživetje

laktoza, oreščki, gluten

restavracije. Goste bo pospremil na ogled travniškega

sadovnjaka s starimi sortami jablan na Turistično kmetiji

Lesjak v Šmihelu nad Mozirjem. Gospodar kmetije bo

gostom razkazal sadovnjak in jim predstavil značilnosti

starih jablan in njihovih sadežev. Sledil bo še ogled stare

stiskalnice za jabolka, mlina za mletje jabolk ter kleti

za shranjevanje kisa in svežih jabolk, ki jih na kmetiji

predelajo še v marmelado, suhe krhlje.

Pod drevesi jablan bomo gostu ponudili udoben

stol ali odejo za piknik ter kozarec osvežujočega napitka

iz jabolčnega kisa za boljši imunski sistem. Ob tem

bo gost lahko s pomočjo posebne naprave Bamboo

prisluhnil zvokom jablane in se sproščal ob glasbi, ki jo

ustvarja jablana.

Sledil bo prevoz gostov iz sadovnjaka do restavracije

Lesnika, kjer jim bomo ponudili »Lesnikin meni«. Vse

jedi v meniju so lokalne jedi, značilne za Savinjsko dolino,

mi pa smo jim dodali še jabolko lesniko v sveži obliki

ali pa v obliki suhih krhljev, lesnikinega kisa. Meni

vsebuje bučno juho, toplo predjed - raztrgano svinjino

v krompirjevem zosu, glavno jed - piščanca z ješprenom

in sladico - jabolčno presenečenje. Jedi v meniju

bomo po potrebi tudi spreminjali in nadgrajevali, vedno

pa bomo izhajali iz lokalnih jedi in jabolk lesnike. Strežno

osebje bo ob vsaki postreženi jedi gostu predstavilo,

kaj jed vsebuje in v kakšni obliki je jedi dodano jabolko

lesnika. V prijeten tradicionalen ambient restavracije

Lesnika, ki stremi k temu, da se gost počuti domače,

smo vključili pripovedovanje pravljic in tradicionalno

glasbilo citre. Med obrokom, medtem ko bo gost čakal

na naslednji hod, bo animator pristopil h gostom in

jim ob spremljali zvoka citer pripovedoval pravljico o jabolkih.

Kulinarično doživetje bomo zaokrožili s ponudbo

spominka: lesnikinega kisa bio kmetije Ržen, posušenih

lesnikinih krhljev ali posnetka glasbe jablan na lesenem

usb ključku z vgraviranim logom jabolka lesnike. Z nakupom

spominka bo gost tudi čez čas v svojem domačem

okolju podoživel prijetno kulinarično doživetje.

Lokalni

pridelki

Hišna

receptura

Avtorji

Urška Jazbec, Tinkara Kavčič, Klara Klančnik, Natalija Strmčnik, Roki Zabukovnik

Mentorji

Marko Gams, Antonija Jakop, Janez Jevšnik

Šolski center Velenje

Višja strokovna šola

Trg mladosti 3, 3320 Velenje

(03) 89 60 600

vss@scv.si

https://vss.scv.si



Mafini s kranjsko klobaso

Kranjska klobasa je vsem zelo dobro poznana. V okviru naloge smo želele predstaviti kranjsko

klobaso na drugačen, bolj sodoben gastronomski način. Iz kranjske klobase smo izdelale mafin,

pri izdelavi pa smo uporabile sestavine lokalnih proizvajalcev. Iz legende o cesarju Francu Jožefu

smo povzele zgodbo, da naj bi bila kranjska klobasa prvič omenjena prav v Naklem.

Cesar se je med potjo iz Dunaja v Trst ustavil v gostilni Kovač in prosil za klobaso,

ki pa naj bi jo poimenoval ne samo navadna klobasa, ampak kranjska.

Dijakinje smo znamenito klobaso preoblikovale v moderen prigrizek. Poleg

klobase mafini vsebujejo še ajdovo in pšenično moko, maslo, jogurt iz šolske

mlekarne ter ostale sestavine predstavljene v recepturi.

Ajdovi mafini s kranjsko klobaso

Sestavine:

• 50 g ajdove moke

• 150 g bele moke

• 50 g masla

• 2 jajci

• 3 g sode bikarbone

• 5 g soli

• 200 g tekočega navadnega jogurta

• 10 g sladkorja

• 1 srednje velika čebula

• 50 g sira

• 1 kranjska klobasa

• nasekljan peteršilj

56

Postopek:

Ajdovo moko poparimo s približno 1 dl vrele vode

in premešamo. Nasekljano čebulo pražimo na olju, potem

dodamo kuhano in na kocke narezano kranjsko

klobaso. Zmes ohladimo. V posodi z mešalnikom penasto

umešamo jajca in postopoma dodajamo stopljeno

in nekoliko ohlajeno maslo. Dodamo jogurt in po

okusu solimo. V drugi posodi zmešamo belo in ajdovo

moko ter sodo bikarbono. Sestavine iz prve in druge

posode previdno postopoma vmešavamo, na koncu

pa dodamo še narezano kranjsko klobaso, čebulo in

narezan sir. V modelčke za mafine nadevamo zmes. Za

dekoracijo in okus mafine po vrhu potresemo še s peteršiljem.

Pečemo približno 20 minut v pečici ogreti na

180–200 °C. Mafine postrežemo tople ali ohlajene.

Mafini s kranjsko klobaso so odličen prigrizek ali priložnost

za spominek na Naklo. Z razvitim izdelkom

smo želeli predstaviti zgodbo o nastanku kranjske klobase

in spremeniti klasično jed v kulinarično doživetje.

Poln okus klobase s pridihom ajde obudi brbončice

in nas ponese v eksplozijo okusov. Izdelek je namenjen

za prodajo v šolski trgovini, želimo pa si, da bi ga lahko

ponudili tudi na vaškem sejmu in na rednem meniju

gostiln v okolici.

Avtorice

Ajda Bernard, Petra Osolnik, Marija Zevnik, Špela Zorman

Mentorici

Tina Križnar, Kristina Frlic

Biotehniški center Naklo – srednja šola

Strahinj 99

4202 Naklo

(04) 277 21 00

info@bc-naklo.si

www.bc-naklo.si



Meringe ljubezni

Pripravile smo sladek produkt, povezan s Primorsko, kjer živimo. S to čudovito pokrajino so povezane

različne dobrote. Naša kuhinja je bogato opremljena s slastnimi sladicami, zato vam bomo

predstavili enega izmed najbolj sladkih receptov. Odločili smo se za meringe, ki smo jih popestrile

s prelivom rdeče barve kot simbolom ljubezni ter z dodatkom školjke kot neke vrste

embalažo, v kateri se bodo nahajale in s tem izražale povezanost s primorsko

pokrajino.

Prepričane smo, da bodo meringe z našim trdim delom in domišljijo ostale

v spominu vseh, saj jih bomo vedno nadgrajevale ter dodajale različne okuse

in dodatke.

Meringe smo povezale z ljubeznijo, saj so jih ljudje uporabljali za ''srečo v

ljubezni''.

Z našo kreativnostjo smo ustvarili izdelek, ki ga lahko vsak podari kot darilo (školjka+meringua

zavita v darilnem papirju) ali doda kot piko na i na različne torte ali peciva, saj se kar stopijo

v ustih in so bogatega okusa.

Idejna zamisel

Na samo idejo smo prišle ob gledanju TV serije

Ljubezen na dlani, medtem ko so se v kuhinji pripravljale

meringe. Nekako smo povezale samo slaščico

s to ljubezensko zgodbo in način, kako jih predstaviti v

povezavi z elementom, značilnim za Primorsko: školjko.

Odločile smo se za meringe z malinami, saj je rdeča

barva ljubezni.

Sama zgodba o meringah ljubezni pa se je leta

1879 pričela z dekletom po imenu Aalis, ki je imela nesrečo

v ljubezni. Našla je recept v školjki, zato smo školjke

povezali z našo obalo.

58

Meringe ljubezni

Beljake stresemo v večjo čisto skledo in dodamo 3

žličke sladkorja. Z ročnim mešalnikom začnemo mešati

najprej počasi, nato pa povišamo hitrost. Med mešanjem

enakomerno dodajamo sladkor, dokler ne porabimo

vsega. Stepamo toliko časa, da dobimo trd in čvrst

sneg.

Pečico segrejemo na 100 °C. Na pekač položimo

papir za peko. V brizgalno vrečko nadevamo beljakov

sneg in nato na peki papir nabrizgamo majhne beljakove

kupčke. Pekač postavimo v ogreto pečico in pečemo

45 minut. Nato pečico ugasnemo in pustimo v pečici

stati še nadaljnjo uro. Pekač vzamemo iz pečice in

pustimo, da se piškoti dobro ohladijo.

Prihodnost

Za pomoč pri pripravi mering smo zaprosili finalistko

šova masterchef Slovenije Kajo Balentič, ki nam

je bila v veliko pomoč pri pripravi in aranžiranju sladice.

Kot bodoče podjetnice pa se v prihodnosti vidimo z

uspešnim podjetjem in velikim povpraševanjem po našem

izdelku.

Avtorice

Petra Balentič, Aleksandra Kaleva, Šejla Gerzić, Beverly Šuštar

Mentorja

Boris Gomezel, Tanja Skok

Srednja ekonomsko-poslovna šola Koper

Martinčev trg 3

6000 Koper

(05) 663 75 00

info@seps.si

https://www.seps.si



60

Koprska štorja

Z zanimivim turističnim produktom želimo povečati turistično ponudbo Kopra in s tem tudi občine

Koper. Širši javnosti želimo pokazati lepote in dobrote tega lepega obmorskega mesta.

S pomočjo lokalnih pridelovalcev hrane, ribičev, vrtnarjev, zeliščarjev, pekov, vinarjev

in solinarjev, smo oblikovale turistični proizvod, namenjen širši populaciji.

Predstavljamo novo moderno lokalno specialiteto, t. i. braciatta, pridelano z

značilnimi sestavinami iz Kopra. Ime za našo posebno kulinarično specialiteto

smo tvorile iz dveh besed, čebata (ciabatta) in brancin, ki sta tudi glavni sestavini

te jedi.

V sodelovanju z lokalnimi ribiči, zeliščarji, vinoteko Koper in tudi solinami

bomo obiskovalcem ponudile še nekaj zanimivih lokalnih jedi in poseben osvežilni

napitek.

Proizvod smo poimenovale Koprska štorja, ker ima vsaka sestavina v naši specialiteti svojo

zgodbo in tradicijo.

Naš proizvod je primeren za najmlajše in za starejše, za majhne in velike družine in za vse tiste,

ki imajo radi morje, sonce, predvsem pa okusne ribje jedi, zdravo hrano, ulične prigrizke in prijetne

resnične zgodbe.

Braciatta je moderna mediteranska jed z domačo

olivno ciabatto in kotletom svežega brancina.

Ciabatto pripravimo iz domače namenske moke in

olivnega olja. Dodamo ji pa še domače olive in lokalna

zelišča. Iz primorskih štort, mandljev in začimb pripravimo

oljčno tapenado. Svežino na krožniku podaja emulzija

iz pomarančnega soka in olivnega olja z zeliščnim

okusom. Za perfekten konec te mediteranske jedi pa

pripravimo še zvezdo krožnika, pečen brancinov kotlet.

Sonce je nebeško telo in predstavlja oblast. V preteklosti

so ga povezovali z vrhovnim božanstvom. V krščanski,

islamski in hindujski kulturi predstavlja vsevidno

in gonilno silo, ki izžareva ljubezen in življenjsko moč.

Simbol sonca smo uporabile tudi v logotipu za našo

Koprsko štorjo, saj je ta tudi v občinskem koprskem

grbu. Poleg sonca pa je v logotipu še val, ker je Koper

obalno mesto in živi z morjem.

Sestavine za kulinarično specialiteto (zdrava, kakovostna in ekološko pridelana hrana in začimbe)

Sestavina

ribe

morska sol v

zmernih količinah

olive

citrusi

rožmarin

koper

timijan

lastnosti

za regeneracijo, za boljše delovanje možganov, za zaščito kože in za bolj zdravo srce

za boljšo presnovo beljakovin in proces prebave hrane, zmanjšuje kislost v telesu, za vzdrževanje mišičnega

tonusa, za regeneracijo in boljši prenos živčnih impulzov z nevroni

vsebujejo veliko nenasičenih maščobnih kislin, ki nas ščitijo pred boleznimi srca in ožilja; zmanjšujejo napade

astme, ščitijo pred alergijami ter vplivajo na imunski in prebavni sistem

bogati z vitamini in rastlinskimi snovmi, so dober vir vlaknin, imajo malo kalorij, zmanjšajo verjetnost ledvičnih

kamnov, pomagajo proti rakavim obolenjem, vsebujejo hranila, ki pripomorejo k zdravemu srcu, ščitijo

možgane

v ljudskem zdravilstvu se uporablja za pospešeno celjenje ran in izpuščajev ter izboljšanje prebave in

prekrvavitve

njegovi vitamini so koristni za pomiritev in okrepitev imunskega sistema

topi sluz v želodcu in pljučih, zato je njegova uporaba dobra ob okužbah dihal

Avtorice

Iris Balagović, Taja Furlan, Nika Vidmar

Mentorica

Renata Nikolić

Šolski center Srečka Kosovela Sežana

Stjenkova 3

6210 Sežana

(05) 73 11 280

ss.srecko-kosovel@guest.arnes.si

https://scsks.splet.arnes.si/



62

Tbox, hrana in teran

z roko v roki

Tbox je lesen zabojnik z domačimi sestavinami za pripravo jedi po receptih naših babic.

Posebnost našega Tboxa je teranov prah. S teranovim prahom jedi obogatimo in jim damo čudovito

barvo. Pripravljene dobrote nas pripeljejo na prečudoviti Kras. Poleg prahu so

priloženi recepti, kje vse lahko to sestavino uporabimo. Vsak box ima qr kodo, ki

te popelje na video, v katerem izveš kako pripraviti izbrane jedi.

V naši ponudbi imamo štiri osnovne box-e, in sicer dva box-a z recepti za

štiri osebe (basic - Kraški box in premium - Beatrice box) in dva art box-a z

recepti za dve osebi (Černigoj in Špacal). Najpomembnejše sestavine naših

box-ov so teranov prah in teran. Ob box-ih priložimo še dve (box-i za štiri osebe)

ali eno steklenico terana (box-i za dve osebi). Pripravljamo pa tudi boxe po naročilu

(kupec si sam izbere vsebino). Naša osnovna ponudba zajema:

Basic - Kraški box

Predjed: grisini s teranovim prahom, pršut, kozji sir s teranom (Kmetija Žerjal)

Glavna jed: teranov toč s polento

Sladica: šnite s teranom

Premium - Beatrice box

Predjed: kozji sir (Žerjal) z marmelado Beatrice in oreščki

Glavna jed: flambirane račje prsi - Mmm Beatrice, pripravljenih po receptu Vojke Žgavec

Klemenc

Sladica: teranovi čokolatini (G-box), razviti po naročilu

v sodelovanju z Blažem Grahorjem, ki uspešno trži

blagovno znamko ročno izdelanih pralinejev G.box

Art box - Černigoj

Predjed: kruh s teranovimi peškami (Turistična kmetija

Francinovi) in čemaževim namazom

Glavna jed: rozbif po kraško s teranovimi rezanci v

žajbljevi omaki

Sladica: hruške v teranu po receptu Nikine babice

Art box - Špacal

Predjed: sir s teranom in kruh s teranovimi peškami

Glavna jed: rižota s teranom in rdečim radičem

Sladica: teranov sorbet

ArT-box Spacal

Flambirane račje prsi – Mmm Beatrice iz

Premium boxa

Za 4 osebe potrebujemo:

• 4 kose račjih prsi (težki približno 200–230 g)

• groba sol

• sveže mlet črni poper

• 1 drobno sesekljana šalotka

• 2 dcl terana

• 1 dcl konjaka

• 4 velike žlice krepke jušne osnove

• 4 velike žlice marmelade Mmm Beatrice hruške, teran

(za omako)

• 4 čajne žličke marmelade Mmm Beatrice hruške, teran

(za okrasitev)

Postopek:

1. Z ostrim nožem plitvo poševno zareži čez celo dolžino

na mastni strani račjih prsi (kjer je koža), tako,

da »vrežeš« poševno mrežo (na cca 1,5 cm velike

kvadratke.) Posoli, popopraj.

2. Na srednje močnem ognju segrej veliko ponev.

Vanjo previdno položi račja prsa s kožo navzdol. Na

srednji temperaturi peci, dokler koža ne postane

hrustljava (približno 5–6 minut). Meso obrni in ga na

najvišji temperaturi na hitro zapeci (približno 3 minute).

Račje prsi prenesi na desko za rezanje in jih ovij

v aluminijasto folijo, obloženo s pergamentnim papirjem.

Pusti, da meso »počiva«.

3. V ponvi pusti le 1 veliko žlico račje maščobe, ostalo

odstrani. Segrevaj na srednji temperaturi, dodaj

nasekljano šalotko in jo med mešanjem praži, dokler

ne postekleni. Dodaj teran in na zmernem ognju

med mešanjem kuhaj, dokler omaka ne povre na

polovično količino.

4. Čas je za flambiranje. V ponev vlij konjak, previdno

prižgi, da vzplamti. Obračaj ponev, da plamen pogori

ves alkohol. Po končanem flambiranju dodaj jušno

osnovo in 4 velike žlice marmelade Mmm Beatrice

(hruške, teran). Posoli, popopraj in še nekaj minut

kuhaj, da dobiš homogeno, primerno gosto omako.

5. Vsak kos pečenih račjih prsi poševno nareži na cca

7–10 mm debele rezine. Položi jih na ogret krožnik

in jih prelij z omako. Na rob krožnika za dekoracijo

dodaj čajno žličko marmelade. Takoj postrezi.

Poleg lahko ponudiš še sotirano zelenjavo ter krompir,

ki si ga med končevanjem omake (olupljenega, na

rezine narezanega) hrustljavo spekel/spekla v ponvi na

preostanku račje masti.

Avtorji

Luka Vodopivec, Laura Jugovac, Lana Stipanič, Bee Jakič, Taša Mir, Yllka Kroni, Nika Gustinčič, Kaja Fortuna

Mentorica

Maja Prešeren

Šolski center Srečka Kosovela Sežana

Stjenkova 3

6210 Sežana

(05) 73 11 280

info@sc-sezana.si

http://scsks.splet.arnes.si



64

Krškopoljc v objemu

posavske frankinje

Krškopoljski prašič je edina ohranjena slovenska avtohtona pasma prašičev. Na Dolenjskem,

predvsem v dolinah, morda tudi na južnem delu Štajerske, so leta 1851 prevladovali dolgi, klapouhi,

večji del črni ali pa prekasti prašiči, nekateri tudi kratki s pokončnimi ušesi. Modra

frankinja ali frankinja je rdeča sorta vinske trte in istoimensko vino. Trta izvira iz

slovenske Štajerske, najbolj razširjena pa je v vinorodnih okoliših Dolenjska,

Bizeljsko - Sremič in Bela krajina. Ti dve značilnosti Posavja smo skupaj z lokalno

pridelano zelenjavo združili v gastronomski užitek – jed, ki smo jo poimenovali

Krškopljc v objemu posavske frankinje. Recept smo s pomočjo njihovega

kuharskega mojstra preizkusili v Gostilni Kunst iz Krškega, kjer so še

posebej zavezani posavski tradiciji in lokalno pridelani hrani. Jed bodo tam pripravljali

tudi v prihodnje in jo promovirali s pomočjo našega video spota in letaka.

Krškopoljc v objemu posavske frankinje

Sestavine:

• hrbet krškopoljca

• kuhan rjavi fižol

• čebula

• jabolko

• korenje (rumeno ali oranžno)

• modra frankinja

• mesni fond

• sladkor

• maslo

• sol, poper, sveži rožmarin

Postopek: hrbet vzdolžno prerežemo na polovico,

začinimo s soljo in poprom ter zavijemo v raztegljivo

folijo v več plasteh (po možnosti vakuumsko). Dve

uri kuhamo v vreli vodi pri 60*C. Čebulo nasekljamo, jo

popražimo na zmernem ognju. Ko se omehča in postekleni

dodamo koščke olupljenih jabolk ter fižol. Vse skupaj

pražimo na zmernem ognju in po potrebi dodamo

fond. Nato vse skupaj zmiksamo, po okusu dodamo

maslo in na koncu dobimo fižolov pire.

Korenje olupimo, ga nasekljamo na kockice iste velikosti

in ga skuhamo.

Nato naredimo redukcijo modre frankinje. Za to potrebujemo

cca. 0,05l modre frankinje in 0,2 l fonda ter

10g sladkorja. Vse skupaj reduciramo na zmernem ognju,

dokler ne dobimo okoli 0.1 l tekočine.

Kuhano meso narežemo na medaljone in jih popečemo

na žaru.

Kuhano korenje popečemo na maslu.

Naredimo dekoracijo z rožmarinom in končano jed

serviramo.

Avtorji

David Aščič, Živa Kočevar, Sara Krevelj, Kristijan Metež, Nejc Mihalič, Bojan Milojković, Domen Zupančič

Metnorica

Jerca Božič Kranjec

Ekonomska šola Novo mesto, Višja strokovna šola

Ulica talcev 3 a

8000 Novo mesto

(07) 393 32 67

referat@esnm.si

www.esnm-visja.si



Potanc z Raško č'bulo

Potanc z Raško č'bulo je lokalna jed, ki smo jo preoblikovali v nekaj novega, kreativnega in

predvsem okusnega. Namen jedi je popestriti obiske turistov v našem malem kraju Raki, ki ima veliko

zanimivosti in zgodovinske dediščine, vredne ogleda. Da bi pritegnili turiste, smo preprosto starodavno

kmečko jed poslali v svet s pomočjo oglaševanja preko socialnih omrežij in

promocijskim videom. Potanc je za večino ljudi neznana jed, medtem ko je raška

čebula oz. č'bula dokaj razširjena. V čast tej čebuli imamo na Raki vsakoletni

dogodek, kjer je ta raška č'bula glavna zvezda. Potanc smo nadgradili z raško

č'bulo in mu dodali še voden ogled kraja od koder ta jed izvira.

Potanc z Raško č'bulo

Testo:

• 50 dag koruzne moke

• 0,5 l mleka

• 2 dl kisle smetane

Priloge:

• Raška č'bula, sol

• kisla smetana

• ali sladke priloge: domača hruškova marmelada s cimetom,

čokoladni namaz…

Postopek:

Koruzno moko poparimo z osoljenim mlekom. Ko se

malo ohladi, primešamo kislo smetano in to zmes položimo

na pekač ter z rokami potlačimo. Pečemo v pečici

30 minut na 160 stopinj in ohladimo.

Ponudimo z zgornjimi prilogami.

66

Avtorji

Vesna Arih, Nastja Gornik, Lara Komac, Domen Laznik, Denis Šlajpah, Martin Štefanič, Natalija Štefanič, Ana Željan

Metnorica

Jerca Božič Kranjec

Ekonomska šola Novo mesto, Višja strokovna šola

Ulica talcev 3 a

8000 Novo mesto

(07) 393 32 67

referat@esnm.si

www.esnm-visja.si



Večerja gospoda Kopuna

68

Projekt vrhunsko kulinarično doživetje smo poimenovali Večerja gospoda Kopuna. Izbrali smo

najboljše tradicionalne jedi iz gastronomskih regij Kozjansko ter Posavje in Bizeljsko, jih nadgradili

in ponudili majhnim skupinam gostov na višji ravni in na moderen način. Pedzvezdične jedi

se postrežejo v skrivnostnem podzemnem ambientu repnice Najger, ki se nahaja

v Brezovici na Bizeljskem. Dogodek je nastal v sodelovanju z lastnico Repnice

Najger, Aljoško Najger Runtas, mojstrico bizeljske kuhinje Erno Rožman, našo

idejo pa je podprl in pomagal oblikovati naš chef Srečo Kunst iz gostilne

Šempeter v Bistrici ob Sotli.

V okviru projekta smo predvideli tudi konkretne načine trženja tega produkta

preko lokalnih turističnih agencij, centrov, zavodov, podjetij, občin, spletnih

strani. Oblikovali smo tudi Facebook in Instagram profil »Gospod Kopun«. V veliko

pomoč pri načrtu trženja nam je bilo tudi podjetje Imperial/Luxury Slovenia strokovnjakov

Matteja Valenčiča in Mateja Knifica. Kot znano osebo, ki bo promovirala ta produkt, smo uspešno

pritegnili gospo Nušo Derenda.

Petzvezdična večerja z aperitivom:

• aperitiv: peneče vino s pišečko marelico,

• hladna predjed: budžola krškopoljca v bombetki s popki čemaža in bučnim oljem,

• juha: jabolčnik (stara jed iz kuhanih jabolk, pregrete smetane in fižola),

• topla predjed: bizeljski ajdov kolač,

• glavna jed: kopunov ragu, zdrobovi cmoki s kopunovimi jetrci in z redukcijo modre frankinje,

• sladica: kozjanska kruhova potica.

Večerjo gospoda Kopuna smo si zamislili kot zanimiv butični dogodek, ki se odvija v podzemlju

bizeljske repnice, in sicer v več prostorih. Gostje vstopijo v prvi prostor z ovalnim stropom, na katerem

so naravne freske v kremenčevem pesku. Temu in naslednjim prostorom dajejo čar tudi kovani

svečniki in pritajena svetloba sveč. Kot aperitiv jih pričaka

peneče vino s pišečko marelico, ki je avtohtona vrsta

marelice iz gastronomske regije Posavje in Bizeljsko.

V tem prostoru se postreže tudi hladna predjed, ki

je servirana na lesenih podstavkih. Kombinacija pisane

in okusne budžole krškopoljca in bučnega olja, v katerega

lahko pomočimo hrustljavo bombetko, ter rahlo kislih

čemaževih popkov da poln vrhunski okus.

Vodimo vas nekaj korakov v globino do naslednjega

kulinaričnega doživetja. Drugi prostor očara z starimi

sodi, vdelanimi v stene iz kremenčevega peska. Na

sodu, ki služi kot miza, se v kozarcu postreže juha naših

babic in prababic, imenovana jabolčnik.

Gostje se pomaknejo še globlje do tretjega, največjega

prostora, kjer so v peščene stene vklesani manjši

prostorčki za skladiščenje buteljk. Najprej se postreže

topla predjed bizeljski ajdov kolač. Ob prijetni glasbi po

izboru gostov se nato postreže glavna jed. To je kopunov

ragu z zdrobovimi cmoki, v katerih so kopunova jetrca.

Za omako po cmoku se zraven (v kapalki) servira

redukcija modre frankinje, ki si jo gost doda po okusu.

Sledi še sladica - to je kozjanska kruhova potica z jabolčno

čežano.

Ker je v repnici precej hladno, smo za goste pripravili

tudi mehke odeje, s katerimi se lahko pokrijejo po

nogah in tako prijetno in mirno uživajo v kulinaričnih

užitkih.

Avtorji

Nejc Cajner, Laura Cizerle, Matija Felicijan, Luka Pompe, Oskar Ribič, Filip Zlobko, Luka Zupanc

Mentorici

Mateja Traven, Veronika Gradišek

Šolski center Krško-Sevnica, Gimnazija Krško

Cesta krških žrtev 131

8270 Krško

(07) 49 06 400

tajnistvo@sc-krsko.si

www.sc-krsko.si/index.php/gimnazija



Kuhinja moga kraja

Regija Birač i cijela Republika Srpska, predstavljaju mjesto u kojima se svaki gost osjeća prijatno i

uživa u tradicionalnim domaćim jelima uz vrhunsku uslugu i gostoprimstvo naših ugostitelja.

Ideja našeg projekta je da turisti iz inostranstva budu upoznati sa gastronomskom ponudom

našeg grada, kako bi u budućnosti posjetili naš grad i uživali, ne samo u domaćoj

hrani nego i ostalim prirodnim ljepotama našeg Zvornika i Republike Srpske.

Hotel »Vidikovac« na obali Zvorničkog jezera

Turistička i gastronomska ponuda grada Zvornika je

jako široka. Spektar domaćih jela naše tradicionalne kuhinje

je jako širok. Svakom posjetiocu možemo ponuditi

mogućnost degustacije kako u luksuznim hotelima i

motelima tako i u autentičnim restoranima.

70

Dođite i uvjerite se šta nudi naš grad!

Autori

Nikolina Đurić, Dragana Pelemiš, Mihajlo Đukanović, Srđan Tanasić, Ljubomir Tomić, Voislav Stojanović, Stevo Milošević

Mentor

Radovan Pelemiš

Javna ustanova Srednjoškolski centar

»Petar Kočić« Zvornik

Vuka Karadžića 69, 75400 Zvornik, BiH

+387 56 490 290

ss62@skolers.org

www.gimissspkzv.org



72

Okrugla fantazija

Palačinka - poslastica je pržena u ulju ili bez ulja. Palačinke su okrugle, mogu biti debele ili tanke,

a prave se od smese umešene od brašna i mleka ili vode, i 1–6 jaja. Palačinka je verovatno najstariji

oblik hleba i poznata je širom planete, spremana na različite načine.

Palačinka se nakon prženja premaže slatkim ili slanim nadevom. Od slatkih, najčešće

se koriste pekmez, džem, razni industrijski kremovi, med ili slično. Pored

toga mogu se dodati orasi, mleveni keks, voće. Od slanih nadeva, koriste se sir,

kajmak, razna već gotova jela, kao ruska salata, ili slično. Po premazivanju, palačinka

se umotava u cilindričan oblik, ili se premota u trouglasti oblik. Po želji,

na već umotanu palačinku se mogu stavljati drugi dodaci.

Slatke, kao i slane nadevene palačinke mogu se složiti u pleh, preliti nadevom

od pavlake i jaja, i zapeći u rerni. Nadevene palačinke se mogu pohovati, u

smesi kornfleksa, susama, oraha i sl.

Etimološki, reč „palačinka“ nastala je od latinske reči „placenta“ koja znači „kolač“.

Postoje različite vrste palačinki, zavisno od kuhinje u kojoj su nastale: američke, engleske, grčke,

francuske itd. Svaka kuhinja ima jedinstven način pripreme i recept.

Palačinke »okrugla fantazija«

Recept za palačinke (20 kom)

• 4 jaja

• pola litre kisele vode

• pola litre hladnog mlijeka

• 450 g glatkog brašna

• 50 g šećera

• 1 vanil šećer

• 10 g soli

• malo ulja

Dekoracija:

• mljeveni lešnici

• seckane banane

• eurokrem

• džem po želji

• mljeveni orasi

• seckani orasi

Priprema:

• U veću posudu se dodaju cijela jaja, kisela voda, mlijeko

pa sve dobro promiješati.

• Sada dodati glatko brašno, vanil šećer, šećer i sol.

• Sve dobro promiješati pa ostaviti da smjesa za palacinke

odstoji 10 minuta.

• U međuvremenu se dobro zagrije tava za palačinke.

• Premazati vruću tavu sa četkicom i vrlo malo ulja, pa

staviti oprilike 1 dl smjese za palačinke, kako bi naposljetku

ispale tanke i da na kraju dobijete 20 komada

palačinki.

• Pržiti oko pola minute jednu stranu, preokrenuti pa

nastaviti pržiti drugu stranu palačinku oko 20 sekundi.

Okrugla fantazija

palačinke od kojih vam se

zavrti u glavi

Palačinke „okrugla fantazija 1“

• Ispečene palačinke premazati eurokremom, poredati

uzduž seckane banane i posuti mljevenim lešnicima.

Palačinke „okrugla fantazija 2“

• Ispečene palačinke premazati džemom, posuti mljevenim

i sekcanim orasima.

Autori

Ana Jevtić, Anđela Mitrović, Nemanja Kostić, Nikola Tomić, Nikola Stevanović, Aleksandra Perišić, Anica Tomić

Mentor

Julijana Mlinarević

Javna ustanova Srednjoškolski centar

»Petar Kočić« Zvornik

Vuka Karadžića 69, 75400 Zvornik, BiH

+387 56 490 290

ss62@skolers.org

www.gimissspkzv.org



74

Slavonski salenjaci

Čarobni kolačići s tisuću listova

Tema ovogodišnjeg festivala potaknula nas je na razmišljanje što odabrati od bogate gastronomske

ponude našeg kraja, koje naše tradicionalno jelo predstaviti u novom ruhu. Nakon dužeg

razmišljanja odlučili smo se za tradicionalne slavonske kolače, salenjake. To su ukusni

mali kolačići koji su nepravedno zapostavljeni u gastro ponudi. Naši roditelji

se pri spomenu salenjaka prisjećaju djetinjstva, kada su salenjaci bili nezaobilazna

slastica u slavonskim domaćinstvima i svaka je domaćica imala svoj tajni

recept.

Ovim projektom želimo predstaviti kvalitetu naše gastro ponude i doprinijeti

njezinom razvoju predstavljajući jedan gastro proizvod – slavonske salenjake.

Odabirom izrade salenjaka sa salom crne slavonske svinje, naše autohtone pasmine,

želimo promovirati i crnu slavonsku svinju čije je meso izuzetno cijenjeno i kvalitetno,

ali nedovoljno iskorišteno u gastro ponudi.

Naši ciljevi su:

• promoviranje slavonskih salenjaka pripremljenih od sala

crne slavonske svinje,

• promoviranje naše autohtone pasmine, crne slavonske svinje,

čije je meso posebno cijenjeno i kvalitetno,

• predstavljanje novih načina gastro ponude slavonskih salenjaka –

salenjaci „to go“, salenjaci uz kavu,

• salenjaci kao gastro suvenir.

Slavonski salenjaci

Salenjaci se rade od domaćeg tijesta koje se puni

domaćim pekmezom po želji, najčešće onim od šljiva ili

marelica.

Poznati su i kao kolači s tisuću listova, budući da se

tijesto preklapa čak četiri puta.

Pripremljeni od sala crne slavonske svinje, poznatije

kao fajferica, izvrsnog su okusa i jednostavno neodoljivi.

Sastojci:

• brašno

• mlijeko

• kvasac

• šećer, vanilin šećer

• sol, ulje

• limun

• salo

• jaje

• … i puno ljubavi …

Priprema:

1. Prosijati brašno, napraviti rupu te u nju izmrviti kvasac,

šećer i sol. Zatim mlako mlijeko preliti preko

kvasca, prekriti i staviti na toplo da se digne.

2. Dok se kvasac diže očistiti i samljeti salo, te ga začiniti

vanilin šećerom.

3. Kad se kvasac digne polako dodavati mineralnu

vodu i limunovu koricu te prstima mijesiti tijesto u

krug. Staviti tijesto u hladnjak na 15 min da odmori.

4. Razvaljati tijesto u pravokutnik, premazati ga slojem

sala, zamotati i vratiti u hladnjak na 15 min te ponoviti

cijeli postupak još tri puta tako da tijesto bude

sveukupno namazano četiri puta.

5. Razvaljati tijesto u pravokutnik, izrezati na manje

kvadrate, napuniti pekmezom i formirati željeni oblik.

Pustiti da odmori još 15 min na sobnoj temperaturi.

Premazati jajetom i peći par min u pećnici zagrijanoj

na 200 stupnjeva.

6. Ispečene salenjake posipati šećerom u prahu i

poslužiti.

Predlažemo i novi gastro suvenir, slavonski salenjak.

Efektno upakirani, ti mali suveniri mogli bi se poklanjati

posjetiteljima različitih kulturnih manifestacija, turističkih

sajmova i sl.

Autori

Đuka Damjanović, Anja Horvat, Mia Lalić, Ana Matizović, Zvonimir Paponja

Mentorica

Ana-Marija Čuljak

Ugostiteljsko-turistička škola Osijek

Matije Gupca 61

31000 Osijek, Republika Hrvatska

031 211 095

ured@ss-ugostiteljsko-turisticka-os.skole.hr

www.rck-utso.hr



Presnac

76

Nekada kolač za siromašne danas delicija i za istančane okusne pupoljke

Jedan od najboljih načina upoznavanja osobe sa kulturom i načinom života ljudi na određenom

području je preko hrane. Tako se osim lijepog vremena i prirodnih ljepota u turističkoj ponudi našla

i gastronomija. Kroz razne gastronomske delicije možemo gosta ili turista upoznati sa

delicijama koje su autohtone za kraj koji predstavljamo. Preko starih autohtonih

jela mogu vidjeti kakav je bio život u tom kraju nekada.

Jedno od godišnjih doba je „peto godišnje doba“ – Pusno doba koje čini

tradiciju našeg kraja. I upravo uz to razdoblje želimo vam prezentirati jedno od

pusnih jela. Radi se o presnacu.

Presnaca ima puno vrsta. Praktički, svako selo ima svoj recept za taj pusni

kolač. Zvonejski presnac priprema se od maslaca, mlijeka, šećera, klinčića, cimeta,

grožđica i narezanog sušenog kruha izrezanog na male komadiće Naše bake pripremale su

slastice od onoga što su u tom trenutku zatekle u kuhinji, kako bi iskoristile namirnice, ali i uštedjele

novac. Na sličan način nastao je recept liburnijskog presnaca, star više od stotinu godina. Kako

se ime presnaca razlikuje od sela do sela, tako se i svojim sastojcima razlikuje od domaćinstva do

domaćinstva. Uz nezaobilazan svježi sir i jaja, svaka kuća presnacu dodaje svoj sastojak ili različit

način pečenja.

Može biti:

• slan ili sladak

• sa ovčjim sirom

• sa smokvama

• sa orešastim plodovima – carski presnac

• od kukuruznog brašna – kukuruzni presnac …

Carski presnac, punjen sezonskim orašastim plodovima,

prvi je put poslužen austrijskoj carici Sissi i caru

Franji Josipu I. 1856. godine tijekom otvaranja pulskog

brodogradilišta. U njegovoj prkhosti i voćnoj aromi uživali

su i njemački car Wilhelm I., rumunjski kraljevski par

Karol I i Elizabeta, balerina Isadora Duncan, pisac Antun

Petrov Čehov, a danas to čine zvončari i ostali gosti

kvarnerskog kraja.

Presnac

Tijesto:

• 300 g glatkog brašna

• 1 jaje

• 1 dcl mlijeka

• 50 g maslaca

• 30 g šećera

• ½ žličice soli

Nadjev:

• 600 g bijelog kruha od jučer

• 900 ml mlijeka

• 200 g šećera

• 200 g maslaca

• 200 g riže

• 200 g grožđica

• 8 jaja

• 20 g cimeta

Priprema:

1. Zamijesite glatko tijesto od brašna, jaja, otopljenog

maslaca, mlijeka, šećera i soli. Tijesto oblikujte u kuglu

i pustite da odstoji dok pripremate smjesu za

nadjev.

2. Za nadjev posebno zagrijte mlijeko, šećer i maslac

dok se maslac ne otopi. Maknite s vatre i pustite 15

minuta da se malo ohladi.

3. Skuhajte rižu u posoljenoj kipućoj vodi 10 minuta,

procijedite i pustite da se hladi 15 minuta kao i

mlijeko.

4. Kruh izrežite na kockice, stavite u veću posudu, prelijte

toplim mlijekom, lagano poravnajte i pustite 5

minuta.

5. Zgnječite natopljeni kruh, dodajte napola kuhanu

rižu, grožđice, umućena jaja i cimet. Sve kratko izmiješajte

u jednoličnu smjesu.

6. Na pobrašnjenoj podlozi razvaljajte tijesto na veličinu

35×45 cm. Duboki lim veličine 26×36 cm obložite

papirom za pečenje ili premažite maslacem. Stavite

razvaljano tijesto na lim tako da rubovi budu preko

ruba lima, raspodijelite smjesu za nadjev, te nadjev

prekrijte tijestom koje je preko ruba.

7. Pecite u zagrijanoj pećnici, na drugoj razini, na

200 °C 45 minuta, zatim ugasite pećnicu i pustite

u pećnici još 15 minuta. Presnac izvadite iz pećnice

prekrijte čistom kuhinjskom krpom te ostavite da se

hladi najmanje 1 sat.

Autori

Antonija Dujmović, Matea Bošnjak, Antonija Meljančić, Marta Silić

Mentorica

Majda Šimunić

Ugostiteljska škola Opatija

Kumičićeva 14

51410 Opatija, Hrvatska

+385 51 718 520

uso@ss-ugostiteljska-opatija.skole.hr

http://ss-ugostiteljska-opatija.skole.hr



78

Chef Romeo – torta

od skute i smokava

Ove godine na natjecanju predstavljali smo se s tortom od skute i smokava. Ova fantastična

delicija toliko je fina da bi mogla postati poznata kao Sacher torta, i Mozartove kuglice! Zaista je

zaslužila biti prepoznatljiv specijalitet u našoj turističkoj destinaciji.

Videouradak o torti i pisani rad na temu njezinog spravljanja izradili su učenici 4.a

razreda Ivana Radnić, Maris Miličković, Mauro Komel i Nensi Al-Wakil. Mentorice

učenicima bile su nastavnice Marina Ivančić Komadina i Ksandra Sinožić.

Tortu je osmislio chef Romeo Badžukovski, a sam recept predstavlja poslovnu

tajnu opatijskog restorana Bianco & Nero. Sastojci su jaja, šećera, brašno,

skuta, smokve, grožđice, karamela, dakle, autohtoni sastojci liburnijskog

kraja.

Smokve ukrašavaju naš kraj. Imaju posebno oblikovane velike listove. Pripadaju

obitelji dudova. Plodovi su sočni i slatki. Postoji oko 700 vrsta smokava. Smokva je samoniklo

drvo koje raste razasuto između ostalih kultura u kamenitom tlu, no, može se i uzgajati.

Najstarija je kultivirana voćka, a i bila je omiljeno voće kraljice Kleopatre. Može se jesti svježa i ili

sušena.

Za tortu koriste se suhe smokve. Zrele smokve su

vrlo osjetljive i treba ih pojesti u kratkom roku.

Osim smokava za tortu nam je potrebna i skuta

koju se može nabaviti od lokalnih proizvođača. U sastavi

torte je albuminski sir koji se radi od sirutke preostale

od procesa izrade osnovnog sira.

Hrana je sastavni dio turističke ponude i važna je za

cjelokupni turistički doživljaj. Turisti traže novo i nepoznato,

što može biti motiv za putovanje. Nova iskustva

su važna. Turisti žele uživati sa svih pet osjetila. Torta

može postati i suvenir, barem za kratko vrijeme.

Zdrava organska hrana postaje sve važnija. Hrana

aktivira sve osjete i tako potiče da se sjećamo nekog

događaja. Gastronomski proizvodi afirmativno djeluju na

turističku ponudu.

Brandirani proizvodi su razlogom zašto netko bira

upravo nas i ono što mi nudimo iako ima i druge slične

proizvode na tržištu. Da bi brand bio uspješan potrebno

je unapređivati rad, educirati se i uvijek ispunjavati

obećanja

U našem slučaju obećanje je, da će se turisti dobro

osjećati u Opatiji i zbog toga nas opetovano posjećivati

te svaki put otkriti nešto novo i zanimljivo nakon

čega će svoja pozitivna iskustva prenijeti rođacima

i prijateljima.

Posjetite Opatiju! Isprobajte nezaobilaznu tortu od

skute i smokava!

Restoran Bianco&Nero

Na samom ulazu u Opatiju, elitnom opatijskom

Bellevederu, na glavnoj cesti u Opatijskoj sportskoj

dvorani, smjestio se restaurant znakovitog imena

Bianco&nero - fine fast fusion dining. Restaurant nudi

raspon svježe spravljenih jela od isključivo svježih namirnica

– od doručaka, kao što su poširana jaja s lososom

i špinatom, preko finih marendi poput jetrica „alla

veneziana“ i inćuna na žaru, fusion jela poput mediteranskog

woka, finih tjestenina domaćih njoka, do sofisticiranih

jela poput sirove ribe u citrusima, sashimija,

fileta prvoklasne ribe ili mesa... Crna pašta sa sipom

se radi od svježe sipe, a mediteranski wok od piletine

i domaćeg povrća poput balancana i tikvica i servira s

curry rižom ili rezancima.

Vlasnik, Robert Marinčić, je svoje 25-godišnje iskustvo

u gastronomiji pretočio u ljubav prema ugostiteljstvu

i veliku pažnju pridaje odabiru svježih i lokalnih

namirnica.

„Bianco&nero je restaurant za one koji žele vrhunski

jesti po povoljnim uvjetima.“, poručuju domaćini.

Autori

Ivana Radnić, Maris Miličković, Mauro Komel, Nensi Al-Wakil

Mentorice

Marina Ivančić Komadina, Ksandra Sinožić

Hotelijersko-turistička škola

Drage Gervaisa 2

HR–51410 Opatija

+385 (51) 27 15 95

hts@ss-hotelijersko-turisticka-opatija.skole.hr

ss-hotelijersko-turisticka-opatija.skole.hr



Sodelujoče šole

DOBER TEK, ŠTUDENT

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je pridobil

finančna sredstva Ministrstva za zdravje za sofinanciranje

programa na področju prehrane in telesne dejavnosti (Uradni

list RS št. 6/2019), z naslovom Razvoj trajnostnega modela

strokovne podpore študentski prehrani – Dober tek, študent!

Program Dober tek, študent! predstavlja

trajnostno naravnan program strokovne podpore

udejanjanju Smernic zdravega prehranjevanja za

študente.

Z znanjem do uspeha

Ključni namen programa je vzpostavljanje boljših

pogojev za bolj uravnoteženo prehranjevanje študentov ter

večja senzibilizacija študentov za izbiro zdravju bolj koristne

ponudbe pri ponudnikih v okviru sistema subvencionirane

študentske prehrane.

Med izvajanjem programa Dober tek, študent! se bodo

programu pridružile še druge inštitucije in organizacije (npr.

Študentska organizacija Slovenije, Zveza potrošnikov Slovenije,

Gospodarska zbornica Slovenije - Zbornica kmetijskih in

živilskih podjetij, ipd.).

V sklopu programa bomo posebno pozornost

posvetili:

• spodbujanju ponudbe zdravju koristne prehrane v

gostinstvu in turizmu,

• dvigu znanj in veščin ponudnikov za pripravo zdravju

koristnih obrokov,

• razvoju certifikata »Zdrava izbira« za lažjo prepoznavnost

zdravju koristne izbire,

• promoviranju ponudbe zdravju koristne hrane med

ponudniki (gostinstvo, turizem).

Program se osredotoča na:

• povečanje deleža ozaveščenih študentov, ki se zdravo in

uravnoteženo prehranjujejo,

• posodobitev in implementacija prehranskih priporočil za

ponudnike študentske prehrane,

• vzpostavitev modela za praktično usposabljanje ponudnikov

študentske prehrane,

• razvoj pristopa za podeljevanje znaka Zdrava izbira za

prehransko ustreznejšo ponudbo,

• izvajanje strokovne podpore študentom inšpektorjem in

komisiji za študentsko prehrano z namenom enovitega

pristopa,

• razvoj pristopa in testiranje strokovnega spremljanja

prehrane pri ponudnikih.

Ciljna populacija programa so:

• ponudniki študentske prehrane, kuharsko osebje in ostalo

osebje, ki je vključeno v proces nabave in delitve obrokov,

• študenti, ki koristijo subvencionirano študentsko prehrano,

• komisija za študentsko prehrano,

• študenti inšpektorji za prehrano.

»Projekt sofinancira Ministrstvo za zdravje RS. Program je del prizadevanj Dober tek, Slovenija! za več gibanja in bolj zdravo prehrano.«

Stopite v stik z nami:

kuhajmo_zdravo@nijz.si

www.nijz.si/sl/dober-tek-student

www.facebook.com/nijz.si/

https://twitter.com/NIJZ_pr

Vodja projekta: dr. Matej Gregorič

Program vodi Nacionalni inštitut

za javno zdravje, sodeluje pa tudi:

kuHaLnica

OŠ heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu

OŠ Antona Ukmarja Koper

OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad

OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica

OŠ Pivka

OŠ Ivana Babiča Jagra Marezige

OŠ Šmarje pri Kopru

OŠ Vide Pregarc Ljubljana

OŠ Poljane Ljubljana

OŠ Preska

OŠ Sostro

OŠ Simona Jenka Smlednik

OŠ Velika Nedelja

OŠ Središče ob Dravi

OŠ Bogojina

OŠ Cvetka Golarja Ljutomer

OŠ Ivana Cankarja Ljutomer

OŠ Stročja vas

OŠ Križevci

OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični

OŠ Blanca

OŠ Sava Kladnika Sevnica

OŠ Šmartno v Tuhinju

OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice

OŠ Korena

OŠ Sveti Tomaž

REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE



82

Pirina rižota z rakci in jurčki

Sestavljena solata

kuHaLnica

Pirina rižota z rakci in jurčki

Jed združuje našo dvojno naravo, saj se nahajamo blizu morja in v objemu

Snežniških gozdov.

Sestavine:

• 200 g pire

• 80 g čebule

• 200 g rakcev

• 50 g suhih jurčkov

• 1 strok česna

• ščepec peteršilja

• drobnjak

• sol

• poper

• 10 g sveže ribanega parmezana

Postopek: bio piro očistimo in operemo. Namakamo jo

pol ure v vodi.

Jurčke namakamo v vodi deset minut.

Nato oboje odcedimo.

Česen olupimo, operemo, stremo z nožem in drobno

sesekljamo. Peteršilj operemo pod tekočo vodo, ga

otresemo, osmukamo in drobno sesekljamo.

Repke kozic pod tekočo vodo operemo in jih nato

čim bolje osušimo. V skledi zmešamo repke in jih mariniramo

s peteršiljem.

Čebulo in česen sesekljamo. Čebulo prepražimo da

postekleni, dodamo česen, jurčke in nato postopoma še

kozice. Pražimo tri minute.

Piro prepražimo da zadiši in jo zalijemo z vodo ter

skuhamo. Solimo. Kuhana je v približno pol ure.

Dodamo ji rake in gobe ter pokuhamo, da se okusi

povežejo. Dodamo dišavnice ter popramo.

Rižoto pred serviranjem potrosimo z nasekljanim

peteršiljem in sveže naribanim parmezanom.

Sestavljena solata

Iz okusne zelenjave z dvema sestavinama, ki ji dodata

hrustljavost.

Sestavine:

• 100 g cvetače

• 100 g brokolija

• 120 g zelene solate kristalke

• 80 g bio korenja

• 150 g fižola

• 100 g paradižnika

• 2 žlici olja

• 3 žlice balzamičnega kisa

• noževa konica gorčice

• bio šalotka

• 1 jajce

• drobtine iz kruha z drožmi

Postopek: solate očistimo in operemo.

Cvetačo, brokoli, fižol in jajce skuhamo, ocedimo in

ohladimo.

Zamešamo preliv iz olja in kisa. Preliv poživimo z

malo gorčice. Dodamo nasekljano bio šalotko.

Solato sestavimo in prelijemo. Dekoriramo z narezanim

jajčkom in cvetovi kapucinke.

Tekmovalke

Nena Ujčič, Lina Volk, Zarja Bergoč

Mentorica

Vera Frank

OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica

Rozmanova ulica 25b

6250 Ilirska Bistrica

(05) 711 02 60

tajnistvo@o-azilb.si

www.o-azilb.si



84

Ješprenova rižota po šavrinsko

Sestavljena solata

kuHaLnica

Ješprenova rižota po šavrinsko

Sestavine za 4 osebe:

• 200 g ješprenja

• 1 čebula

• 100 g pršuta v kosu

• 2 paradižnika

• 100 g oliv

• 1 jušna žlica olivnega olja

• ena jušna žlica sesekljanega peteršilja

• sol in šetraj po okusu

Postopek: v ponev damo pol jušne žlice olivnega olja,

na katerem prepražimo pol čebule. Ko čebula porumeni,

dodamo ješprenj in ga popražimo. Dolijemo 400 ml

vode, ščep soli in kuhamo na zmernem ognju pol ure.

Pršut in paradižnik narežemo na kockice, olive na

tanjše kolobarčke. V ponvi prepražimo pol čebule. Ko

čebula porumeni, dodamo pršut in olive. Ko pršut in olive

nekoliko podušimo, dodamo paradižnik. Dušimo pet

minut in dodamo ješprenj. Premešamo in pokuhamo

toliko časa, da je jed primerno gosta (če je pregosta,

dodamo vodo, v kateri se je kuhal ješprenj). Na koncu

dodamo peteršilj in začinimo s soljo in šetrajem.

Sestavljena solata

Sestavine za 4 osebe:

• 200 g zelene solate

• 150 g koruze

• 1 rdeča paprika

• ena kumara

• 1/2 bučke

• 2 jajci

• štiri rezine pršuta

Preliv:

• olivno olje, kis, ščep soli, limonin olupek

Zeleno solato umijemo in jo natrgamo. Kumaro olupimo

in naribamo. Bučko olupimo, narežemo na kockice

in popečemo. Papriko narežemo na trakce in jo prav

tako popečemo. Trdo kuhani jajci narežemo na rezine.

Rezine pršuta popečemo na olivnem olju. Solato sestavimo

v naslednjem vrstnem redu: na dno damo zeleno

solato, v sredino postavimo jajčno rezino, okoli rezine

postavimo koruzo, papriko, kumaro in bučke in eno rezino

pršuta. Preliv se po želji prelije po solati.

Tekmovalke

Gaja Ambrožič, Tadeja Dražič, Danaja Sikur

Mentorici

Nataša Bodlaj, Tamara Benčič

Osnovna šola Šmarje pri Kopru

Šmarje 1

6274 Šmarje

(05) 656 92 90

sola@ossmarje.si

https://www.ossmarje.si



86

Ješprenova rižota s piščancem

in zelenjavo

Sestavljena solata

kuHaLnica

Ješprenova rižota s piščancem in zelenjavo

Sestavine za 4 osebe:

• 30 g olivnega olja

• 250 g ješprenja

• 450 g piščančjih stegen brez kosti in kože

• 150 g šalotke/čebule

• 20 g (3 stroki) česna

• 750 do 1000 ml jušne osnove

• 220 g bučke

• 200 g korenčka

• 60 g parmezana

• 30 g peteršilja

• 50 g masla

• 1 dl belega vina

• sol (3 g)

• rožmarin

• poper

Postopek:

1. V ponev damo olje in ga segrejemo.

2. Dodamo narezano čebulo in jo pražimo, da se malo

zabarva.

3. Dodamo sesekljan česen, pražimo, da zadiši.

4 Dodamo narezanega piščanca na 2 cm velike kocke,

solimo. Pražimo, da zunanjost mesa zakrkne.

5. Dolijemo vino, mešamo, da tekočina izpari.

6. Dodamo na lunice narezan korenček, pražimo, nato

dušimo.

7. Ko je korenček na pol zmehčan, dodamo na lunice

narezano bučko.

8. Dodamo skuhan ješprenj. Dodamo rožmarin, poper.

Premešamo, dodamo maslo, premešamo.

9. Dodamo sesekljan peteršilj in parmezan. Premešamo.

Kuhanje ješprenja

Ješprenj na suho prepražimo, zalijemo z jušno osnovo,

solimo in skuhamo do te mere, da je še čvrst.

Sestavljena solata za 4 osebe

Zelena solata

Sestavine:

• 130 g zelene solate

Preliv

• 0,3 dl olivnega olja-(2 žlici)

• 0,2 dl zeliščnega kisa

• sol

• česen

Solato suho očistimo, operemo, narežemo.

Radič v solati

Sestavine:

• 100 g radiča

Preliv

• bučno olje

• kis

• sol

Solato suho očistimo, operemo, narežemo.

Cvetečna solata

Sestavine:

• 250 g cvetače

Preliv

• Repično olje

• Sok polovice limone

• Drobnjak

Kuhanje: cvetačo kuhamo v manjši količini slanega kropa.

Lahko jo režemo pred ali po kuhanju. Zelenjava

mora ostati čvrsta.

Fižolova solata

Sestavine:

• 200 g fižola

Preliv

• olivno olje

• kis

• sol

• čebula

Mlad fižol zalijemo z vodo, ko zavre vodo zamenjamo

in rahlo solimo ter kuhamo, da se fižol zmehča.

Sladki grah

Sestavine:

• 250 g sladkega graha

Preliv:

• olje

• kis

• sol

Grah kuhamo v manjši količini slanega kropa približno

2 minuti. Zelenjava mora ostati čvrsta.

Mariniranje:

Vsako vrsto solate mariniramo posebej. Zeleno solato

začinimo tik pred serviranjem.

Tekmovalci

Tamara Urbanija, Lucijan Marajon, Aleksandar Berlin Nevala

Mentorica

Lidija Košir Petje

Osnovna šola Poljane

Zemljemerska ulica 7

1000 Ljubljana

(01) 230 84 30

o-poljane.lj@guest.arnes.si

www.ospoljane.si



Ples pirine rižote s piščancem in zelenjavo

Solatna rapsodija s sezamovim posipom

88

kuHaLnica

Ples pirine rižote s piščancem in zelenjavo

Sestavine:

• 100 g čebule

• 400 g piščančjega fileja

• 250 g pire

• 200 g parmezana

• 25 g kokosove masti

• 10 g masla

• 2 žlici repičnega olja

• 1 žlica olivnega olja

• 15 g česna

• 200 g pora

• 130 g korenja

• 150 g graha

• 400 g bučk

• 120 g rdeče paprike

• ½ žličke popra

• 2 žlički soli

• 2 žlici narezane stebelne zelene

• 2 žlici peteršilja, peteršilj za okras

Postopek: na začetku skuhamo piro (v lonec nalijemo

vodo, počakamo, da zavre ter piro kuhamo 20 minut)

in si na delovno površino pripravimo vse pripomočke in

sestavine, ki jih bomo uporabljali. Segrejemo ponev in v

njej kokosovo mast, repično ter olivno olje. Dodamo nasekljano

čebulo, česen in zeleno ter narezano piščančje

meso. Ko se čebula prepraži in meso postane rahlo

zlate barve, ju odstavimo s štedilnika, najbolje v plastično

posodo. V ponev damo že kuhano piro, ki jo rahlo

prepražimo, na tanjše kolute narezan por, naribano korenje

ter 1 dl vode. Začinimo s poprom, soljo in peteršiljem.

Nekaj časa kuhamo, vmes po malem dodajamo

vodo. Vmes na olivnem olju popečemo bučke, narezane

na manjše kose. Nato dodamo grah, saj bi se prej

razkuhal, in pečene bučke. Pred koncem dodamo še

meso in čebulo, ki smo jo prej odstavili ter premešamo.

Ko so vse sestavine skuhane, dodamo še nariban

parmezan ter maslo. Ko se še to dvoje zmeša z rižoto,

aranžiramo s peteršiljevimi listki in postrežemo.

Solatna rapsodija s sezamovim posipom

Sestavine:

• 90 g korenja

• 300 g bučk

• 270 g kumar

• 400 g paradižnika

• 4 žlice koruze

• 5 žlic čičerike

• 2 žlici sezama

• 300 g rumene in zelene paprike

• 4 žlice olivnega olja

• 3 žlice balzamičnega kisa

• 2 žlički soli

Postopek: najprej olupimo bučke in kumare ter jih narežemo.

Kumare damo v plastično posodo, bučke pa

v ogreto ponev z olivnim oljem. Zatem narežemo paradižnik

in papriko, ki smo ju prej umili, ter paradižnik

damo v posodo skupaj s kumaro, papriko pa popečemo,

tako kot smo prej bučke. V plastično posodo skupaj

z vsemi ostalimi sestavinami naribamo korenje in

dodamo štiri žlice koruze ter pet žlic čičerike. Vse skupaj

začinimo s soljo in balzamičnim kisom in premešamo.

Ko se bučke in paprika popečeta, ju dodamo v posodo

k ostalim sestavinam ter premešamo. Narejeno solato

nadevamo v posodice in čez posujemo malo sezama.

Tekmovalke

Zarja Čibej, Tjaša Kristan, Tara Vene, Ana Zupančič

Mentorica

Dominika Slokar De Lorenzi

Osnovna šola Sostro

Cesta II. grupe odredov 47

1261 Ljubljana Dobrunje

(01) 527 25 10

tajnistvo.os.sostro@guest.arnes.si

www.os-sostro.si



90

Ješprenova rižota z račjimi prsi,

zelenjavo in jabolkom

Sestavljena solata

kuHaLnica

Ješprenova rižota z račjimi prsi, zelenjavo in jabolkom

Sestavine za 4 osebe:

• 180 g ješprenja

• 550−600 g račjih prsi (brez kože)

• 250 g masla

• 125 g čebule

• 4 stroke česna

• 3 jabolka

• 500 ml jušne osnove

• 200 g bučk (cukini)

• 1 žlica medu (akacijev)

• 3 žlice rdečega vina (Refošk)

• mleti klinčki

• 3 brinove jagode

• muškatni oreh

• pisani poper za mleti

• sol

• šop svežega timijana

• 5 listov svežega žajblja

• vejica ali dve svežega rožmarina

• trdi sir za ribanje

• marmelada iz brusnic

• sveže stisnjen limonin sok

• sladkor

Postopek priprave zelenjavno sadne omake

V posodi segreješ 100 g masla. Dodaš sesekljano

čebulo in jo na zmernem ognju pražiš toliko časa, da

porumeni. Nato dodaš na kocke narezani 2 olupljeni jabolki.

Vse skupaj dušiš nekaj minut. Dodaš sesekljan

česen, ki ga pražiš le nekaj sekund, da zadiši. Zmes zaliješ

s polovico pripravljene jušne osnove, dodaš med,

rdečo vino in mlete klinčke (po okusu). Premešaš in

v pokriti posodi dušiš 20−25 minut. Vmes občasno

mešaš.

Omako odstaviš in jo v primerni posodi s pomočjo

paličnega mešalnika spasiraš.

Postopek priprave mesa

Medtem ko dušiš sestavine za omako, v posodi segreješ

30 g masla. Dodaš na kocke narezane račje prsi

in jih nekaj časa pražiš, nato jih posoliš z malo zvrhano

žličko soli. Zaliješ z jušno osnovo, dodaš timijan, žajbelj,

brinove jagode, poper in muškatni oreh. Dušiš približno

10 minut, da meso postane mehko.

Medtem v posodi na rezini masla na hitro popečeš

na trakce narezano bučko, ki si ji dodal ščepec soli.

Bučka mora ostati čvrsta.

Ko je meso gotovo, dodaš pasirano omako, predhodno

kuhan ješprenj, bučke in rožmarin. Vse dobro

premešaš in v pokriti posodi pustiš nekaj minut. Pred

serviranjem v rižoto vmešaš rezino masla.

Pripraviš še jabolko, ki ga pozneje dodaš na krožnik:

jabolko opereš, mu odstraniš sredico ter ga narežeš na

kolobarje, ki jih na hitro popečeš na maslu in karameliziraš.

Dodaš sveže stisnjen limonin sok.

Rižoto razdeliš na krožnike in jo postrežeš s trdim ribanim

sirom.

Na krožnik dodaš že prej pripravljeno jabolko, katerega

sredino napolniš z marmelado iz brusnic.

• 1 strok česna

• sol

• pisani poper za mleti

• jabolčni kis

• bučno olje

Postopek priprave sestavljene solate

1. Krompir olupiš, ga narežeš na tanjše rezine in skuhaš

v slani vodi. Ko je kuhan, ga odcediš in ohladiš.

Po okusu začiniš s soljo, poprom in jabolčnim kisom.

2. S pomočjo cedila fižol splahneš pod mrzlo vodo, ga

streseš v skledo, dodaš na tanke kolobarje narezano

čebulo, sol, poper, kis in olje.

Vse skupaj dobro premešaš.

3. Liste endivije opereš in narežeš na tanke trakce.

Dodaš začinjen krompir, strt strok česna, sol, poper

po okusu, kis in olje. Dobro premešaš.

4. Solato postrežeš v skledi in jo dekoriraš s paradižnikom

ter na trakce narezano rdečo peso.

Sestavljena solata

Sestavine za 4 osebe:

• 300 g endivije

• 250−300 g krompirja

• 500 g rdečega fižola iz pločevinke

• 450−500 g vložene rdeče pese

• 200 g češnjevega paradižnika

• 1 rdeča čebula

Tekmovalke

Zala Vaupotič, Stella Filipič, Ana Horvat

Mentorica

Katja Štih

Osnovna šola Ivana Cankarja Ljutomer

Cankarjeva cesta 10

9240 Ljutomer

(02) 584 43 00

o-icljutomer.ms@guest.arnes.si

www.osicljutomer.si



Ješprenova rižota s piščančjim mesom,

šampinjoni, zelenjavo in sirom

Sestavljena solata

92

kuHaLnica

Ješprenova rižota s piščančjim mesom, šampinjoni, zelenjavo

in sirom

Sestavine za 4 osebe:

• 320 g ješprena

• do 300 g piščančjega fileja

• 1 srednje velika čebula (150 g)

• 200 do 250 g bučke zucchini

• 125 g šampinjonov

• 1 večji korenček do 110 g, kuhan 5 minut

• 4 do 5 jedilne žlice repičnega olja

• 220 do 250 g gouda sira (riban)

• sol

• šetraj in timijan (sveži lističi)

• tekočina od kuhane zelenjave, za zalivanje po potrebi

• Luk - cvet kitajskega drobnjaka in vejica peteršilja za dekoracijo

Postopek

1. Ješprenj kuhamo v rahlo osoljeni vodi 25 do 30 minut

(glej navodila na embalaži) v dva in pol kratni

količini vode. Po kuhanju lahko pustimo, da se vsrka

preostala tekočina. Med kuhanjem preverimo čvrstost

ješprena.

2. Skuhamo korenček in cvetačo za mešano solato,

vre 5 minut. Ostati mora čvrsta. Ohladimo.

Lečo skuhamo po navodilu na embalaži.

3. Pripravimo ostale sestavine; na deski narežemo zelenjavo

(sesekljamo čebulo, šampinjone narežemo

na lističe ali na četrtine, bučko olupimo in narežemo

na kocke, sir naribamo).

4. Operemo in narežemo zeleno solato in rdeči radič.

5. Piščančje meso operemo, obrišemo in narežemo na

kocke ali trakce. Na hitro popražimo na vročem olju,

da rahlo porjavi. Meso preložimo v drugo posodo,

lahko na topel krožnik.

6. V ponvi na malo olja popražimo sesekljano čebulo,

da postane rumenkasta, dodamo narezane šampinjone

in bučke in še pražimo, da vse rahlo porjavi.

Dodamo še kocke korenčka.

7. Dodamo meso in premešamo. Malo solimo.

8. Dodamo kuhani ješpren, premešamo, po potrebi zalijemo

z zelenjavno juho ali z vodo. Solimo po okusu

in po potrebi. Upoštevati moramo, da bomo dodali

še sir, ki bo obogatil jed in jo dodatno začinil.

Dodamo še osmukane lističe šetraja in timijana.

9. Malo pred serviranjem dodamo ribani sir, premešamo,

da se poveže z ješprenom. Preverimo okus.

Pripravljeno jed postrežemo toplo, skupaj s sestavljeno

solato. Če nam ostane, je jed okusna tudi hladna.

Sestavljena solata

• 300 g zelene solate in radiča operemo, narežemo

• 15 do 20 mini paradižnikov (češnjev p.), narežemo na

polovice

• 1 večji korenček, 100–110 g, kuhamo 5 do 7 minut,

ohladimo in narežemo na ozke trakove ali rezance

• 100 g cvetače, skuhamo (5 minut)

• 3 do 4 jedilne žlice semen rdečega fižola, iz konzerve

• 3 do 4 jedilne žlice zelene in rdeče leče, skuhamo po

navodilih na embalaži (pazi, da se ne razkuha)

• ričkova semena za posip

• polijemo s solatno polivko

Solatna polivka

• 2 stroka česna, stisnemo

• bučno olje

• kis

• drobnjak in peteršilj, sesekljan

• sol

• listi sveže bazilike, ki jih potopimo v polivko

Tekmovalci

Nia Feuš, Sara Šilec, Vid Bogdan

Mentorica

Darja Makoter

Osnovna šola Stročja vas

Stročja vas 101

9240 Ljutomer

(02) 584 86 10

o-strocjavas.ms@guest.arnes.si

www.os-strocjavas.si



94

Ješprenova rižota po križevsko

Mavrična solata

kuHaLnica

Ješprenova rižota po križevsko

Sestavine za 4 osebe:

• 250 g bio ješprenja

• 250 g piščančje meso

• 2 rdeči papriki (150 g)

• 250 g svežih šampinjonov

• 1 rdeča čebula (100 g)

• 1 srednje velik por (120 g)

• 200 g hokaido buča

• poper

• sol

• 1 dl vode

• vejica šetraja

• 3 žlice sončničnega olja

• drobnjak

• majaron

Postopek: najprej v veliko posodo nalijemo vodo in skuhamo

ješprenj, ki smo ga čez noč namakali v vodi. V

osoljeni vodi kuhamo ješprenj 45 min. Nato v ponvi

prepražimo nasekljano čebulo in jo zalijemo z decilitrom

vode. Počakamo da voda izpari, dodamo nasekljan por

ter na kocke narezano papriko. Pustimo, da se por in

paprika omehčata, dodamo meso, ki ga začinimo s soljo,

popom in mleto sladko rdečo papriko. Šampinjone

umijemo in narežemo na tanke rezine, nato jih v drugi

ponvi popražimo in jih začinimo s soljo in poprom. Ko

so popraženi, jih damo v drugo posodo. Nato posebej

popražimo še hokaido bučo začinjeno z poprom in soljo,

vse skupaj pražimo 5 minut. Vse sestavine skupaj

zmešamo in jim dodamo ješprenj. Serviramo, posipamo

z na drobno sesekljanim drobnjakom in jed je tako

pripravljena.

Preliv:

• 125 g grškega jogurta

• žlica bučnega olja

• sol

• poper

• mleta rdeča sladka paprika

• mleti česen

• majaron

• mleti peteršilj

Postopek: v osoljeni vodi posebej skuhamo narezani

korenček, koruzo in fižol. Narežemo paradižnik, zeleno

solato, ki smo ju prej temeljito oprali in vse skupaj serviramo

v posodo za solato. Grškemu jogurtu dodamo

ščepec popra, soli, majarona, mlete rdeče paprike, mletega

česna, bučno olje ter peteršilj.

Mavrična solata

Sestavine:

• 150 g korenček

• 100 g koruza

• 150 g fižol

• 150 g zelena solata

• 150 g paradižnik

Tekmovalke

Urška Puconja, Nika Šek, Nuša Zaplata

Mentorica

Nina Vozlič

Osnovna šola Križevci

Križevci pri Ljutomeru 16 b

9242 Križevci

(02) 588 80 30

os-krizevci@guest.arnes.si

www.os-krizevci.si



Ričota s piščančjim mesom in zelenjavo

Sestavljena solata

96

kuHaLnica

Ričota s piščančjim mesom in zelenjavo

Sestavine za 4 osebe:

• 240 g ječmenove kaše (ali 600g kuhane ječmenove kaše)

• 200 g čebule

• 80 g pora

• 400 g piščančjega mesa (file)

• 100 g rdeče paprike

• 90 g rumene paprike

• 80 g rdečega korenja

• 60 g zelene gomolj

• 50 g graha

• 50 g masla

• 50 g naribanega parmezana

• 40 g olivnega olja

• 1 l jušne osnove (po potrebi)

• 2 veliki žlici čemaža v orehovem olju

• 1 velika žlica limoninega soka

• zeliščna sol, sveže mlet pisan poper, biokurkuma, svež peteršilj, drobnjak,

bazilika in šetraj za dekoracijo

Postopek

1. Skuhamo ječmenovo kašo (30 minut), na kocke

(1x1) narežemo piščančje meso, drobno sesekljamo

čebulo, por, na male kocke narežemo papriko, gomolj

zelene, korenček.

2. V kozici ali večji ponvi (debelo dno) na olivnem olju

postopoma popražimo piščančje meso (obarvano

z vseh strani), začinimo ter ga odstranimo v drugo

posodo. Na istem olju najprej prepražimo sesekljano

čebulo in por. Ko je čebula rahlo obarvana, postopoma

dodajamo na kocke narezano papriko, korenček,

gomolj zelene in grah ter popražimo. Prepraženi zelenjavi

dodamo sok limone (za osvežitev barve).

3. V kozico dodamo še prepraženo meso, kuhano

ješprenjevo kašo, dodamo sol, poper in čemaž v olju

in vse skupaj dobro pregrejemo in po potrebi zalijemo

z vročo jušno osnovo, da je ričota sočna (vmešamo

biokurkumo). Na koncu rahlo vmešamo maslo

(narezano na lističe), nariban parmezan (malo privarčujemo

za dekoracijo) in drobno sesekljan peteršilj,

ter malo šetraja.

4. Ričoto serviramo na krožnik (model), dekoriramo

z naribanim parmezanom, z lističi sveže bazilike in

drobnjakom v sredini, na dveh straneh pa z na palčke

narezanim in popečenim korenjem in šetrajem.

Sestavljena solata za 4 osebe

Motovilec z mlado koruzo in granatnim jabolkom

Sestavine:

• 80 g motovilca

• 100 g mlade sladke koruze

• 50 g granatnega jabolka

Preliv: olivno olje, bio jabolčni kis, sol, česen, drobno

sesekljani lističi mete.

Postopek: motovilec očistimo, operemo, granatno

jabolko razpolovimo, očistimo in na koncu vmešamo

med oprano mlado koruzo. Posebej zmešamo preliv z

olivnim oljem, bio jabolčnim kisom, ščepcem soli, malo

drobno nasekljanega česna in lističe sveže mete. Preliv

vmešamo v solato in pustimo, da se napoji.

Popečena sveža zelenjava z čemažem v orehovem

olju

Sestavine:

• 100 g svežih zelenih bučk

• 200 g sveže paprike (rdeča, rumena)

• 60 g gomolja zelene

Preliv: olivno olje, bio jabolčni kis, zeliščna sol, čemaž

v orehovem olju.

Postopek: papriko operemo, očistimo (odstranimo

seme, pecelj), gomolj zelene operemo, očistimo, olupimo,

bučke samo operemo. Vso zelenjavo narežemo

na rezance (palčke), posamezno popečemo na olivnem

olju. Skupaj zmešano popečeno zelenjavo prelijemo s

prelivom in ohladimo.

Sveže zelje s korenčkom, grozdjem in orehi

Sestavine:

• 100 g mladega belega zelja

• 100 g rdečega zelja

• 80 g rdečega korenja

• 60g grozdja

• 50 g orehovih jedrc

Preliv: kisla smetana, navadni jogurt, majoneza, limonin

sok, sol, med (žličko), gorčica (žličko).

Postopek: zelenjavo operemo, očistimo, zelje narežemo

na tanke rezance, korenček olupimo in grobo naribamo,

jagode grozdja narežemo na četrtine, orehova

jedrca grobo nasekljamo (lističi), naredimo preliv in

na koncu pred serviranjem enakomerno prelijemo prek

solate.

Na krožnik serviramo vse tri solate in dodatno dekoriramo

(rdeče zelje z orehi, motovilec in sladko koruzo

z granatnim jabolkom in popečeno zelenjavo s čemažem

v olju).

Tekmovalke

Pia Petan, Ajda Lednik, Lana Vurnek

Mentorica

Kristina Prijatelj

Osnovna šola Sava Kladnika Sevnica

Trg svobode 42

8290 Sevnica

(07) 81 63 510

ossevnica@ossevnica.si

www.ossevnica.si



Ješprenova rižota z gobicami, slanino

in piščančjim mesom

Sestavljena solata s prelivom iz medu

in gorčice

98

kuHaLnica

Ješprenova rižota z gobicami, slanino in piščančjim mesom

Sestavine:

• 2 žlici masla

• 200 g gob

• 2 žlici olivnega olja

• 2 stroka česna

• 1 velika čebula

• 1 večji korenček

• 300 g ješprenja

• goveja jušna osnova

• 200 g slanine

• 400 g piščančjega fileja

• 4 žlice naribanega sira

• žlica sojine omake

Začimbe: sol, poper, kurkuma, mleti česen, timijanovi listi, peteršilj.

Postopek

1. Gobe skrbno očistimo in narežemo na manjše kose.

V večji ponvi razpustimo maslo in na segreti maščobi

popražimo narezane gobice. Dodamo timijan,

dobro premešamo in ponev odstavimo.

2. Slanino narežemo na manjše koščke. Korenje narežemo

na manjše kose.

3. Čebulo in česen olupimo ter ločeno drobno sesekljamo.

Na kuhalnik pristavimo kozico z debelim dnom

in v njej segrejemo olivno olje. Dodamo sesekljano

čebulo in jo med občasnim mešanjem pražimo tako

dolgo, da postekleni. Dodamo česen in na koščke

narezano slanino ter narezan korenček.

4. Piščančji file narežemo na majhne kocke in začinimo

s soljo, poprom, kurkumo, mleto rdečo papriko, sojino

omako ter zelišči. Dodamo ga v ponev v kateri

smo pražili čebulo in slanino. Piščančje meso popečemo

z vseh strani.

5. Zalijemo z jušno osnovo in dodamo začimbe po

okusu.

6. Ješprenj ob rahlem vrenju kuhamo 20 minut (uporabimo

predhodno namočen in kuhan ješprenj) oziroma

tako dolgo, da se zmehča, a je na ugriz še

vedno čvrst (al dente). Po potrebi prilijemo preostalo

jušno osnovo, ješprenj pa med kuhanjem večkrat

dobro premešamo.

7. Proti koncu dodamo žlico masla, da je ješprenova rižota

bolj kremasta in sočnega okusa.

8. Jed poskusimo in po okusu začinimo s poprom in

soljo. Pripravljeno jed serviramo na krožnike, potrosimo

s sirom in drobnjakom ter postrežemo.

Sestavljena solata s prelivom iz medu in

gorčice

Sestavine:

• 1 glava zelene solate

• 100 g češnjevega paradižnika

• 100 g korenja

• 100 g brstičnega ohrovta

• 100 g stročjega fižola

• orehi

• bučna semena

Postopek: solato narežemo na drobno in operemo. V

slani vodi 10 minut kuhamo brstični ohrovt, stročji fižol.

Korenje narežemo na tanke trakce in pražimo na maslu.

Solato damo v posodo, dodamo kuhano zelenjavo,

češnjev paradižnik in na maslu prepraženo korenje.

Prelijemo z doma narejenim prelivom iz medu, gorčice

in zelišč ter po vrhu potresemo z zdrobljenimi orehi ter

bučnimi semeni.

Preliv iz medu in gorčice

Sestavine:

• 2 žlici gorčice

• 3 žlice limoninega soka

• 3 žlice medu

• dve žlici kisle smetane

• 6 žlic repičnega olja

• 3 žlice vode

• 1/2 žličke česna v prahu

• 1/2 žličke soli

• 1/4 žličke popra

• peteršilj

• drobnjak

Postopek: vse sestavine dobro premešamo v kozarcu

za vlaganje, da dobimo homogeno zmes. Dodamo na

majhne koščke narezan peteršilj in drobnjak. Prelijemo

poljubno solato.

Tekmovalke

Janja Cvetko, Melani Zver, Nika Cizerl, rezervna članica: Sara Petrena

Mentorica

Barbara Colnarič

Osnovna šola Sveti Tomaž

Sveti Tomaž 11

2258 Sveti Tomaž

(02) 719 51 05

os.tomaz-ormoz@guest.arnes.si

www.ostomaz.si



REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN

TEHNOLOGIJO

35. festival Turizmu pomaga lastna glava

18. festival Več znanja za več turizma

izdala in založila Turistična zveza Slovenije

avtorji prispevkov Udeleženci turističnih tržnic

avtorji fotografij Udeleženci in arhiv TZS

oblikovanje in izdelava preloma Modriš

tisk Eurograf

Ljubljana november 2021

www.turisticna-zveza.si



Hiša številka 17, Hiša Linhart v Radovljici

Staro mestno jedro Radovljice z meščanskimi hišami se ponaša z najpomembnejšo srednjeveško in renesančno

arhitekturno ter kulturno dediščino na Slovenskem. Hiša Linhart od leta 2020 gosti hotel, restavracijo in kuharsko šolo. V

njej ustvarja priznani kuhar Uroš Štefelin z ekipo, prejemnik Michelinove zvezdice in zelene zvezdice za trajnost.

Ekipa Uroša Štefelina in Marcele Klofutar je od 1. 6. 2013 ustvarjala na posestvu Podvin. V dve leti zaprti restavraciji

je obudila življenje, se povezala v okolju z umetniki, gostinci, pridelovalci, kulturniki … Po neuspešni prodajni ponudbi za

restavracijo Podvin pred dvema letoma sta Marcela in Uroš kupila Hišo Linhart in ji vdahnila nove vsebine. Od decembra

2021 dalje vsa ekipa ustvarja v Linhartu. Podvinska tržnica je postala Radolška tržnica in se premaknila

na trg pred cerkvijo, kuharska šola, jedi nove slovenske kuhinje, bistrojske jedi za ta domače … ostajajo …

Povezovanje je še vedno glavno vodilo ekipe.

Ekipa je ponosna in hvaležna, da lahko ustvarja v prelepi poznogotski hiši z mnogimi arhitekturnimi detajli.

Arhitekturno se hiša ponaša s kamnitimi portali, značilnimi za gotiko. Oboki so grebenasti, kar je značilno

za pozno gotiko. V stari kašči so se ohranili leseni tramovi in renesančni stropi. V pritličju hišo krasijo v 19.

stoletju dekorativno poslikani oboki. Ohranile so se kamnite stopnice.

Slikovitost sob v mansardi popestri prepletena lesena strešna konstrukcija, ki je uporabljena kot del

ambienta. Zunanjost hiše naredita pravljično dve freski, ki ju je poslikal izurjen slikar iz 17. stoletja.

Hiša je s prenovo ohranila očarljivost srednjeveške stavbe.

Zanimivo je bilo tudi življenje v Hiši Linhart!

Prvi viri omenjajo, da so v hiši živeli kirurgi (ranocelniki) do 1832, ko so hišo prodali loteristu (prodajalec tobaka in

loterijskih srečk). Leta 1900 je hišo kupil sadjar in organizator prve gorenjske sadne razstave 1904 Ivan Fajdiga.

Kasneje je bila hiša domovanje urarju, čevljarju, brivcu, mesarju, cvetličarju, slaščičarju.

2017 sta Peter in Helena Kolarič hišo uredila v hotel in kavarno. 2020 pa je Hiša Linhart prešla v roke

Marcele Klofutar in Uroša Štefelina. Hiša Linhart je tako postala hiša povezovanja v Radovljici. V hiši domuje hotel,

restavracija in kuharska šola.

Dobrodošli v sladko Radolco!

Hiša Linhart

Linhartov trg 17

Radovljica

info@hotellinhart.si

www.hotellinhart.si

041 747 636, (08) 384 34 70

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully !

Ooh no, something went wrong !